izhaja OB ponedeljkih; sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-7», tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 17-70-1-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din. posamezna stev. 10 din LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 29. fttftfa f%l A §T. 84 IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 19G0 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V Radovljici so ob občinskem prazniku odkrili spomen revo Spomenik je odkril narodni heroj Anton Dežman-Tonček em nas cue Radovljica, 28. julija — Ze od 23. julija dalje so v Radovljici na sporedu različne prireditve v počastitev 28. julija — občinskega praznika Radovljičanov. Svoj višek so praznovanja dosegla včeraj popoldne, ko so odkrili v Radovljici spomenik vsem padlim s tega področja. Včerajšnji slavnosti so med Številnimi domačini in okoličani prisostvovali še predsednik občinskega ljudskega odbora, Franc Jere, sekretar okrajnega odbora Zveze borcev Kranj, Franc Konobelj- vankah, na Jelovici in v škofjeloških hribih. Narodni heroj Stane Žagar je 17. julija 1941 sklical pod Malim Gregorjevcem na Jelovici vojna komiteja Jesenic in Kranja, na katerem je bil sprejet sklep, da se prične z ©brože-nim uporom proti okupatorju na območju Gorenjske. Blejski, jeseniški in bohinjski komunisti pa so se že 20. aprila 1911 zbrali v VVolfovi hiši na Slamnikih in sprejeli sklep o oboroženem uporu.« Tovariš Dežman je »adalje-val: »v letu 1942 so v hudih bor- sposoben vojaški voditelj pripravil in osebno vodil vse večje vojaške akcije v tem delu slovenske zemlje.« Ob koncu pa je tovariš Dežman še dejal: »-Odkrivam spomenik ljudske revolucije v Radovljici, ki bo hkrati tudi najlepši spomin na prvega komandanta gorenjskih partizanov, narodnega heroja Jožeta Gregorčiča, in na njegovih 71 parllih borcev, kakor tudi na vse žrtve, padle v narodnoosvobodilni borbi in v ljudski revoluciji.« V kratkem kulturnem sporedu sta sodelovali še dve godbi na pihala, recitirala pa je Miča Fajo-nova iz Kranja. M. Z. Državni sekretar za blagovni promet, dr. Marjan Dcrraasiia odpira XI. CJarenj^k; m odpt NA SEJMU SODELUJE 142 GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ — 90 ODSTOTKOV VSEGA R«. STAVLJENEGA BLAGA V NADROBNI PRODAJI KRANJ, 28. julija - Danes dopoldne, ob 10. uri, jc državni sekretar za blagovni promet LRS dr. Marjan Dermastia otvoril XI. Gorenjski sejem. Slovesni otvoritvi so prisostvovali številni domačini in gostje, med katerimi smo videli tudi podpredsednika ljudske skupščine LRS Helija Medica, tajnika LRS doktorja Miha Potočnika, predsednika. Zvezne obrtne zbornice Toneta Fajfarja, predsednika Trgovinske zbornice LRS Viktorja Valiča, predsednika industrijske zbornice LRS dr. ing. Iva Klemenčiča, sekretarja okrajnega komiteja ZKS Rudolfa Janka, predsednika SZDL OLO Kranj Martina Koširja in še številne družbene in politične predstavnike okraja, zbornic iz kranjske komune. Uvodno besedo v otvoritveno »Gorenjski sejem prehaja v drugo desetletje svojega obstoja. Lahko rečemo, da je skoraj vsako leto menjal svoj značaj, pač skladno z okoliščinami, v katerih slovesnost upravnega sejma in Kranj Ivo poudaril: otvoritveno je imel predsednik odbora Gorenjskega podpredsednik ObLO Sefic. Med orugim je oTcoliščinami, je bil prirejen .zato je bila tudi Ob odhodu XVI. Gorenjske MDB »Jože Gregorčič« na avtomobilsko cesto m sum Ob odkritju spomenika v Radovljici Slovenko, narodni heroj Anton Dc^man-Tonček in drugi. Spomenik jc odkril narodni heroj Anton Dežman-Tonček in med drugim dejal: »Ko odkrivamo ob 20. obletnici ljudske revolucije in 20. obletnici °dbnna prvih borcev s tega ob-^fKia v ilegalo, spomenik rcvolu-rUe v Radovljici, je prav, da se °b tej priložnosti spomnimo vseh Padlih sinov in hčera Jugoslovanih narodov, ki so se žrtvovali za **Uke ideje naše narodnoosvobodilne borbo. Na poziv Komunistične partijo Jugoslavije so se "rioeli zbirati ilegalci na Mežak-Wi Pokljuki, v Bohinju, v Kara- baji padli najboljši vojaški in politični voditelji oborožene vstaje na Gorenjskem. V borbi na Planici nad Crnim grobom je 27. marca 1942. leta padel narodni heroj Stane Žagar, na Lipniški planini je 9. septembra 1912. padel komandant prve grupe odredov narodni heroj Jože Gregorčič-Go-renjc skupno s 26 tovariši. 20. oktobra 11)42 pa jc za posledicami hude rane na Jamniku umrl narodni heroj Lojze Kebre-Stefan. Vsi trije narodni heroji so na Gorenjskem največ prispevali k organizaciji oboroženega upora proti nacizmu. Jože Gregorčič, ki jc pokopan na tem mestu, Jc kot SKOF1A LOKA - Preteklo sredo, 26. julija dopoldne, je iz Škofje Loke odSba na gradfKšče avtomobilske ceste XVI. gorenjska mladinska delovna brigada »Jožeta Gregorčiča«. Brigada bo naseljena v mladinskem naselju ►•Budo Tomovič« pri Kumanovem in jo sestavlja 110 mladincev in mladink z Jesenic rn iz Škofje Loke. Zbor brigade torek ob 17. uri je bH že pretekli Jeseničani OB NJIHOVEM OBČINSKEM PRAZNIKU .Srečno pot in mnogo uspehov pri delu so brigadi v imenu gorenjske mladine zaželeli sekretar OK LMS Kranj Nace Juran. predsednika občinskih komitejev LMS Skof ja Loka rn Jesenice Vido Japelj m Janez Čuden. V imenu l pokroviteljstva je željo izrekel sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov v Skof ji Loki Milan Osovnikar. Metod Černctič, komandant brigade, je ob odhodu med drugim dejal, da v brigado odhajajo pred- Letos prvOgl avgusta bo mililo že 20 let od tistega poletnega dne, ko so Jeseničani prisluškovali hudemu streljanju na Mežaklji. Vedeli so. da se je vn«-l boj "^d njihovimi oboroženimi uporniki-parii/ani ln Nemci. -koliko žena je tisto dopoldne trepetalo v strahu za svojega •fiOža, za sina ... In res sta tisti dan padla prva dva partizana v DnJu s sovražnikom, in sicer: Fer do K'Tcn in Viktor Arzen-•Ok. To Je bil prvi spopad organizirane partizansko enote (Jeleni ;.ki oziroma Cankarjeva če« **) 7. N mri. Zato so na Jesen i-Cil''i upravičeno izbrali ta dogo-«*k tudi za simbol vsakoletnega cl>";ik.k("rt praznika. Precej let po osvoboditvi so J' entčanom očitali, da prepodi gradijo in urejujejo svoj Čeprav so tamkajšnji žcle- vsem mladi ljudje in da jim bo brigada šola za življenje. ■ i pestrost njegovih oblik dokaj široka. Od obrtniške razstave v letu 1951 do današnjega čisto^ blagovnega sejma, je bila dokaj težavna pot, saj se je bilo potrebno vsako leto prilagajati konkretnim gospodarskim pogojem, pri čemer nas je vedno vodila misel, da mora sejem gospodarsko opravičiti svoj obstoj.« »Dovolite mi, drage tovarišice in tovariši,« tako je začel svoj govor državni sekretar za blagovni promet LRS dr. Marjan Der-mastja in nadaljeval, »da, preden prerežem trak in s tem odprem javnosti XI. Gorenjski sejem, spregovorim nekaj besed v takih, za naš družbeni razvoj zelo pomembnih gospodarskih manifestacijah. Ze lanski, zlasti pa letošnji sejem je pokazal edino uspešno pot za' take ,čeprav lokalne, toda pre-potrebne prireditve. Sejem je namreč našel tiste oblike, ki proizvodnjo neposredno povezujejo v potrošnjo z organizacijo neposredne prodaje razstavljenega blaga potrošnikom. Neposredna prodaja blaga na razstavnem prostoru pa je naj- boljši kontakt med pcrofovajafcrm in potrošnikom, brez kakršnegakoli posrednika, ki svoj okus vsiljuje tako proizvajalen kot potrošniku. Taki sejmi bi morali postati splošna oblika reševanja tistih vprašanj preskrbe, ki so še vedno odprta, a to jc zodovoljitev zahtev potrošnikov v časih, ko se popolnoma prirodno sprošča akumulirana kupna moč. Zgled Gorenjskega sejma bi lahko spodbudil tudi druge komune za organizacijo podobnih prireditev v za njih najprimernejšem času.« Za tem je tovariš Dermastja čestital še vsem, ki so sodelovali pri organizaciji sejma, obiskovalcem sejma pa zaželel potrošniško zadovoljstvo in prerezal vrvico in s tem otvoril sejem. Na letošnjem sejmu sodeluje 142 gospodarskih organizacij z območja celotne Jugoslavije. Od tega jih odpade 53 na kranjski okraj, 61 jih je iz preostalih predelov Gorenjske, 28 gospodarskih organizacij pa iz drugih republik B. F. BRflZ I II OJfiU Zmečkani bankovci Pred nama je sedei možak ednjih let. Ko je prišel sprevodih z voznimi listki, je le ndčaaom lepše En sreč-i nejše čase. i'iooUn, kjer bode jutri odkriti spomenik revolucije v Kranju STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 29. JULIJA 1961 Kranjska vstaja Konec julija 1941. so bile opravljene zadnje priprave za vstajo v kranjskem, jeseniškem in tržiškem območju. Določeni so bili vojaški in politični voditelji. V kamniškem območju je vstaja dobila glavni pečat že 27. julija ponoči. Na ostalem območju Gorenjske pa so se začele zbirati partizanske formacij«. Tako so na tem območju nastale konec julija tele partizanske enote: Pod Storžičem Tržlška in II. kranjska četa, na Mohorju pod J oš tom L kranjska četa imenovana Nartnikova, nad Besnico na Jelovici se je zbralo več borcev, ki so se združili v Jclovško četo Ilije Gregoriča, nad Poljansko dolino pa je nastala Poljanska četa. Vse te čete so nastale Iz skupin ilegalcev, komunistov in aktivistov, ki so v nevarnosti pred aretacijami morali zapustiti do- Prav tako je bfla tinte dni ustanovljena Jeseniška četa z dveml vedi: na MežakJJl In pod Stolom. Teror je začel ljudi, ki so bili obsojeni komunizma oziroma protinemške dejavnosti. Odhod na Dolenjsko Po hudih bojih, ki jih je Imela Prešernova brigada konec julija 1943. okrog Prtov ča je prejela 29. julija povelje Glavnega štaba NOV in POJ Slovenije naj takoj krene proti Dolenjski. Ze tisti dan je brigada krenila proti BlegaSu od tam pa na Zirovski vrh. Poleg treh bataljonov brigade je bil zraven še en bataljon neoboroženih novincev, da bi na Dolenjskem dobili orožje in se potem vrnili nazaj v sestav Gorenjskega odreda. Protestni mitingi Dne 29. julija 1949 so bili veliki protestni mitingi v Kranju, v Tržiču In v Skof ji Loki. Udeleženci so protestirali proti krivičnim obtožbam Informbiroja in proti grobim, ncsociallstičnlm grožnjam vodstev v nekaterih vzhodnih deželah. V Kranju jc govoril Tone Fajfar, v Tržiču tovariš Toman. v Skofji Loki pa Milan Kristan. Ljudje in dogodki Puške več ne pokajo francoske čete s hitrim prodorom uničile oporišča alžirske osvobodilne vojske na tunizij-skem ozemlju, kar naj bi služilo Franciji kot naimočnejši adut v ra/govorih z alžirsko delegacijo, ki so se spet začeli v Lugrinu. vo, da Francija ne bo umaknila svojih čet s sedanjih položajev v Bizerti, dokler ne bodo popolnoma znani nameni Tunizije. Iz Bizerte prihajajo sporočila, da se francoski padalci v mestu utrjujejo in čedalje bolj širijo PUŠKE VEC NE POKAJO mana v izpolnjevanju njegove Šopki rož na letališču, ki so »misije«. Kakšna neki bi bila ta bili namenjeni »-svetovnemu »misija«? Nemara je postalo potniku« Dagu Hammarskjoldu ubijanje nedolžnih prebivalcev niso mogli zakriti videza, da je In golorokih meščanov Bizerte položaj v Bizerti hudo zamotan, sestavni del francoske vojaške Severnjaška prevdarnost in strategije, ki prinaša generalom hladnokrvnost, s katero razpo- Jn admiralom francoske vojske laza »svetovni diplomat dobre odlikovanja in trofeje junaštva? je francoski napad na Bizerto tovili določene prednosti volje« ni veliko pripomogla, da Prvi dan francoskega napada sestavni del načrta, da bi suve- obrambni razporeditvi, bi spor okrog Bizerte spravili v na- Tunizijo je bilo še ugibanje ™n(* državo Tunizijo spravili na bolj mirne vode, kjer si držav- o t«rn, če je to samovoljna pote- niki ne bi več merili krvnega *a ekstremeističnih vojaških pritiska s svinčenimi zrni in po- krogov, brez privolitve de Gaul-koljem nedolžnega arabskega a,i "«"• Vesti, ki jih je pe- Vsi znaki namreč kažejo, da svojo okupacijo, da bi si zago- = kolena. prebivalstva. Pariz kaže za pobude generalnega sekretarja gluha ušesa. Se več, očita mu. da je poital glasnik, ki (mzlaga gledišča tunizi.iske vlade. Trošna ocena prizadevanj Združenih narodov pa je strupeno cinična in še enkrat dokaruje. da sterilna francoska kolonlalistična politika vedno računa s smodnikom in da v vojaški sili Kče rešitve. Medtem, ko si lunizi'ski državniki in generalni sekretar D-g Hammerskinld prizadevajo, da sredovala »Union Africaine de Presse«, ki jo imajo za resno in o severnoafriških zadevah dohro obveščeno agencijo, pa so se ta ugibanja razblinila. Po navedbah omenjene asrenoije je načrt za francoski izpad pripravil francoski generalštab že veliko prej. odobril pa ga je proti nasvetom civilnih oblasti, general de Ganile. Operacija jo označena — po podatkih nmen^ne a-renči le — pod ozn?"bo »Plug« in ima dve b! našli rešitev iz kritičnega po- etapi. »R"ali plu!d najbrž že razmišljal o besedah, s katerimi se bo poslovil pred odhodom v New York. V pismu, ki ga je naslovil na neslov francoskega zunanjega ministra je izrekel začudenje, da francoska vlada še nI izpolnila določb resolucije Varnostnega sveta o umiku francoskih čet na izhodiščne poležale v Bizerti. Ciničen odgovor francoskega zu-ranleg.a ministra Couve de Mur-vllla. če«, da bi Hammerskjeld obiskal Pariz In skušal izgladiti spor nastran francoskega oporišča v Bizerti. Predstavn'k francoskega zuna- Tunizijei so iz Bizerte evakuirali velik del civilnega prebivalstva, zlasti prostovoljce brez orožja, ki so ovirali obrambno razporeditev tunizijske vojske, nacionalne garde in odrede komandosov. Tunizijski obrambni položaji so sedaj neprimerno boljše urejeni. V Tunisu govorijo, da bo v primeru napada mesto zelo dobro branjeno. Spričo teh dejstev je Dag HammafSkjold odlctel proti Manhattanu skrajno zaskrbljen. Izjavil je začudenje nad tem, da Francija noče umakniti svojih vojaških enot na izhodiščne položaje. Izrazil pa je naposled upanje, da bosta »zdrava pamet in človeška modrost« preprečili nove spopade. Vprašanje je samo, če »pamet in modrost« še njega ministra je pohitel z izja- posedujejo politiki v Parizu? S ■ »iiiiiii]iijiiiiiii!i)iiiii!iiiiiiiiiii!iiaiiiiHiiiuiiiiiM !iiitiiiiiiiiii!t!iiti!iiiaiii!!inuin!i!iiiii!"iti!nt'1.......................m.....^wmmmm\nmmm[\mmmwmmmm Dne 28. julija 1941. sr> Nemci uvedli na Gorenjskem strogo policijsko uro. Vsakdo, ki je bfl zrmaj hiše po 10. uri zvečer (do 4. ure zjutraj) so ga smeli ustreliti. Dan pozneje — 29. julija — pa je začek* poslovati še Posebno sodišče za sojenje kormmistom na Gorenjskem. Od tega dne naprej j« pred tem sodiščem bilo veliko Ob razobešenih zastaiah Kranj, Jesenice, Radovljica. Kamnik .. . Povsod te dni razobe-šajo zastave in se pripravljajo na občinske praznike. Hkrati ob tem času praznujejo svoje krajevne praznike tudi prebivalci posameznih vasi: Hrušica, Naklo. Kokra itd. Cela vrsta je teh praznikov. To ni slučajno. Skoraj vsi prazniki so posvečeni revoluciji — roj-s nič zalegli. Smrekar tudi do družine ni izpolnjeval svojih dolžnosti in se zato ni mogel sklicevati na to, da mora skrbeti za dva docasčajoča otroka. Kot obtežilno okotiAČino mu je štelo sodišče to, da ga dosedanje kazni niso spametovale in mu je zato prisodilo strogo enotno kazen: dve leii in dva meseca zapora. Takini ljudje so družbi zelo nevarni in so zato proti njim strožji ln viSJi kazenski ukrepi povsem utemeljeni. S takimi ukrepi se doseže Čiimdaljea izločitev takih elementov iz po&tene sredine, ki Ima vso pravico, da je pred njim zatifttarsa. znatno znižanih cenah, je izvabil od Stalca omenjeni denar in ga takoj zapravil. Dober del tega denarja je pustil v gostilnah. Obe tatvini je Smrekar pred sodiščem priznal. Sicer mu y^a spričo neovrgljivih dokazov kaj drugega ni kazalo. Z nJim je moral deliti zatožno klop tudi Raj-hard Rudolf iz Radovljice, ki je kupil od njega eno od ukradenih kole«, čeprav je vedel, da »ta kolesi ukradeni. Goljufije na škodo Stalca pa Smrekar ni hotel priznati. Denarja ni mogel več vrniti, ker ga je porabil za svoje »potrebe«. Sodišče seveda takemu zagovoru ni hotelo verjeli, sej j« obdol- rOROClLO o žrebanju srečk 14. kola Jugoslo- vanske loterije, ki je bilo 25. julija v Splitu Srečke s končnicami so zadele dobitek dinarjev: 00 190 33340 48160 75740 653270 1 37301 98251 347341 2 031 «2 20952 31602 277842 638922 33 73 teta 17253 39733 54013 66893 931 43 773253 34 44 94 074 72154 74274 91104 7967\ 16 3S 3405 30315 61665 437375 56 336 626 936 986 74716 37 4947 02297 20107 29327 58637 65777 34787 628 19228 39 49 04389 17759 24929 61299 82869 715929 800 10.000 40.000 100.000 100.000 4,000.000 400 40.400 100.400 800.400 400 40.400 80.400 40.400 2.000.400 1,000.400 800 1.000 20.000 80,000 '40.800 60.000 300.000 40.000 500.000, 800 800 800 5 000 40.000 60.000 60.000 100.000 1.000 800 20.000 61.000 100.000 800.000 800 5.000 3.000 3,000 3.000 40.000 800 20.000 40.000 60 000 60.000 60.800 80.000 200.000 3.000 60.000 1.000 2.000 60.000 80.000 60.000 80.000 40.000 500 000 ITALIJANSKI OBISK V MOSKVI - Fo uradnem sporočilu bosta predsednik italijanske vlade Fanfani in zunanji minister Segni od 2, do 5. avgusta uradno obiskala Sovjetsko zvezo. Obisk bo kratek in kakor poudarjajo, bo v celoti posvečen političnim razgovorom. Predmet razgovorov bo predvsem mednarodna napetost v zvezi z berlinsko krizo. TRIJE BRITANSKI VOJAKI UJETI V IRAKU - Iraške vojaške oblasti so ujele tri britanske vojake, ki so prišli iz Kuvvaita na iraško ozemlje. Vojaki so zatrjevali, da so zašli. Ujeti vojaki so tan-kisti in bodo postavljeni predo sodišče, NOVI IZDATKI ZA OBOROŽITEV - Zahodnonemško finančno m:n;stratvo je sestavilo osnutek proračuna za leto 1962. Obveščeni vladni krogi so sporočili, da se bodo stroški za obrambo povečali za dobri dve milijardi mark. Obrambno ministrstvo bo dobilo skupaj 13 milijard mark. Največ sredstev bodo porabili za nakup novih tankov, letal in ladij. BERLINSKI SPOR PRED OZN - Ameriški zunanji minister Dean Rusk je napovedal možnost, da bi berlinski spor predložili OZN. V televizijski oddaji je zunanji minister napovedal to možnost kot eno izmed alternativ, če pogajanja s Sovjetsko zvezo ne bodo pripeljala do ublažitve berlinske krize. KENNEDYJEV GOVOR - Predsednik ZDA je po televiziji govoril Američanom. Objavil je vrsto ukrepov, ki jih nameravajo ZDA uveljaviti zdaj in vbližnji prihodnosti za obrambo zahodnih pozicij »v Berlinu in v drugih delih sveta«. Kennedv je izjavil: »Čeprav smo pripravljeni braniti nase interese, bomo tudi pripravljeni iskati mir, pripravljeni bomo na mirne razgovore na uradnih in neuradnih sestankih. Ne želimo, da bi vojaški motivi prevladovali nad millje-njem. bodisi Vzhoda ali Zahoda. Kennedv je napovedal povečanje vojaških izdatkov ,ki bodo znašali 3247 milijonov dolarjev za vojaške namene in 1,8 milijarde za atomsko oborožitev. . ODMEVI NA KENNEDYJEV GOVOR - V prvem komentarju J« britansko zunanje ministrstvo izrazilo mnenje, da morajo zahodni zavezniki jasno pokazati Sovjetski zvezi, da bo vsak 6nOStxanSki ukrep povzročil »hudo nevarnost«. Velika Britanija se je pripravljena pogajati s Sovjetsko zvezo, s pogojem, da bodo ta pogajanja na »-pametni osnovi«. Vladni krogi v Bonnu povdarjajo »pripravljenost ZDA, da kljubujejo berlinski krizi z vsemi razpoložljivimi sredstvi — političnimi in vojaškimi«. Moskovski komentatorji so govor Kennedyja označili kot »rožljanje z orožjem«. Prav tako vidijo v govoru ameriškega predsednika rešitev, da bi »s povečanjem izdatkov za vojsko pomagali, da so gospodarstvo ZDA reši nazadovanja in da se odkrižajo brezposelnosti, ki preti«. KOMISIJA OZN NE SME V ANGOLO - Portugalska vlada }« ponovno odklonila, da bi izdala dovoljenje posebni komisiji OZN za obisk v koloniji Angoli, kjer bi se lahko seznanila s položajem. Po vesteh iz Angole izvajajo portugalske sile obsedne operacij* v gozdnatih krajih Negadže, da bi zavarovalo cesto, ki pelje iz Ne-gadže v Carmono. Poročajo o močni dejavnosti upornikov na območju Carmone in Nagadže. DEMONSTRACIJE V JUŽNI RODEZIJI - Policijske oblasti t*> s solznimi bombami razgnale veliko množim Afričanov, ki so protestirali proti referendumu o novi ustavi Rodezije. Osnutek nov« ustave je izdelala vladina stranka. Ustava zagotaTlja pravice sarftO priseljenim belim ljudem, medtem ko bodo afriški prebivalci ostali v neenakopravnem položaju. Hrušica stavi te dol svoj krajevni praznik ln zato se *e bolj ilvo spominja tistega dne pred devet' najstimi loti. ko so nacistični okupatorji ustrelili na Belem polja nad Jesenicami 41 talcev. — v opomin na ta žalostni dogodek, in v okviru proslav krajevnega praznika in 20-Ietnice ljudske revolucije, so v četrtek popoldne Hru.ŠJ anl In okoličani obiskali svoje padle tovariše, ki so pokopan' ss» dvorSUbu begMftJskJb zaporov - Na sMcA; med žateo komemoracijo na grobišč« GOSPODARSTVO Na Bledu turistično mrtvilo — Kljub visokim cenam več domačih kot tujih gostov — Pomanjkljiva propaganda — Prireditve in zabavišča neobiskana Bled je bil letos pravočasno pripravljen: novi lokali, urejene ceste, nasadi, sprehajališča in še marsikaj. Kljub temu pa bodo morda šele zadnje dni julija zmogljivosti hotelov zasedene, sicer pa je bil kljub poletni sezoni Bled prazen! Velik naval gostov v prejšnjih letih je Blejčane lepo uspaval. Tamkajšnji turistični delavci so morda na tihem računali, da turistični Bled ne potrebuje nobsne propnzande več in da bo obisk »zagotovljen«, če bodo cene penzionov povišali za 50 % v primerjavi z lanskem letom. In prav zaradi takšne lahkomiselnost' so se na Bledu sredi sezone zna'; i v sleci ulici. Vksoko cene in turistično zatišje ali pa'sredi sezone zniževati cene in s tem -pljuvati v lastno skledo« z oz:rom na visoke cenike, ki so prav gotovo °dbili precejšen d oliv gostov rz v^eh krajev Evrope. To pa še toliko boli. ker so bile cene penzionov, taks in raznih uslug v inozemstvu znano šele marca in so se razne potovalne agencije med turisti bolj zavzele za tiste dežele, ki so imele vse že lani pripravljeno za letošnjo sezono. Obisk gostov na Bledu je letos v prvem polletju enak lanskemu in če pomeni stagnacija nazadovanje, potem brez premisleka lahko zapišemo, da bo leto 1961 pomenilo za blejski turizem neuspeh. Izjema je edino hotel Jelovica, ki je povečal število noč-nin v;_primerjavi z lanskim prvim polletjem od 10.542 na 21.534 noč-nin letes! Hikrati s tem pa je isti kolektiv tudi za dvakrat povečal celotni promet (lani 25,339.000, letos pa 50.65K.000 dinarjev). Skuo-no število vseh nočnin v hotelih, camoingu ali privatnih sobah na Bledu pa 7i".ša V\ prvo polletje 82.634. od tet?« 57.697 domačih gostov (lar.i 7"V6Q2 — porast gre na račun hotela Jelovica), celotni promet pa se je povečal od 122.375.009 din na 173.624.000 din. Porast v prometu gre na račun splošnega zvišanja cen. pri čemer pa je zanimivo, da je le Jelovica dosegla e:iak odstotek povišanja prometa in nočnin. Te številke jasno pokažejo, da so edini vzrok slabega obirka na Bledu posamezni delovni kolektivi, ki si ne znajo zagotoviti gostov — z visokimi cenami si jih prav gotovo tudi v prihodnje ne bodo — in so neelastični ali pa morda sploh nezainteresirani za večji promet. Dokaz za to je Jelovica v obratnem na XI Parkiranje vozil Gorenjskem sejmu LEGENDA: A; B; RAZSTAVIŠČE I. IN II. 1 PARK OSEBNI AVTOMOBILI OB C. ST. ŽAGARJA 2 PARK OSEBNI AVTOMOBILI GREGORČIČEVA ULICA 3 REZERVIRANO ZA SEJEM 4 PARK KOLESA, MOTORJI RAZSTAVIŠČE I. 5 PARK AVTOBUSI PARTIZANSKA CESTA 6 PARK MOTORJI, KOLESA NASPROTI TEKSTILNE SOLE 7 PARK OSEBNI AVTOMOBILI PRI AVTOPROMET KRANJ smislu, .ki je lahko promet podvojila, medtem ko je bil Grand hotel »Toplice« vse do marca prazen in je tudi potem imel le maloštevilne goste. Hotel Jelovica je imel res največ prometa na račun raznih seminarjev Ln drugih podobnih prireditev, ki imajo le delen turistični značaj, promet je promet in izdnajdljivost je iznajdljivost. Vsekakor pa bo treba v prihodnje še večje zavzetosti za prodajo, če se lahko tako izražamo, tudi v turističnem smislu, saj imajo dandanes že nekatere gospodarske organizacije probleme e trgom za življenjsko pomembnejše izdelke, i kot pa je turizem, in z njim v zvezi letni oddihi. Bled pa letos ni edini niti na j Gorenjskem niti v vsej Jugoslavi- \ ji, ki se mu slabo obeta. Vsekakor je tega kriva celotna politika v turizmu, ki je grajena predvsem na tujih turistih, zanemarja pa domače, ki bi prav gotovo zagotovili večji promet kot je, seveda če bi bili naši gostinci zmernejši pri navijanju cen in bi že uvideli, da so že prešli zgornjo mejo, ki jo kljub nenehnemu večanju dovoljuje naš standard. Prav zaradi tega bi bilo treba celoten naš si-fitem v turizmu povsem spremeniti, sicer bomo doživljali neuspehe tudi v prihodnje. Do takšnega zaključka so v sredo, 26. julija, prišli rudi člani Mestnega odbora Bled, ki so okvirno razpravljali o cenah za prihodnje leto (1962). Predlagali so, da naj bi cene penzionom in drugim uslugam ostale enake kot so letos, kar pomeni precejšnje znižanje z ozirom na to, da je dinarska vrednost dolarja poskočila od 600 na 750 dinarjev. To pa pomeni, da bo naš domači turist tudi v prihodnje ostal na istem, kot je že sedaj, in da slepe ulice še ne bo konec. S cenami, ki jih imamo, ne moremo več konkurirati Italijanom in Avstrijcem, saj smo pri nas postali dražji, čeprav so razne majhne turistične usluge v obeh sosednjih deželah precej pred našimi. Se manj pa si lahko s takšnimi astronomskimi cenami zagotovimo promet med domačimi turisti in izletniki. Prav zaradi tega bi morali v prihodnje najprej misliti na domače turiste, potem šele tujce, za katere vemo, vsaj takšne so letošnje izkušnje na Bledu, da z njimi ni računati na večji promet. Razne kvalitetne prireditve so letos na Bledu ne-obiskane. Se več: celo zabaviščni prostori so brez tujcev, ki so Bled prej spremenili v okrevališče kot pa nekdaj priznano živahno turistično središče. Na blejskih plesiščih so v večini ckmiačini — Blejčani — in okoličani, kar spet potrjuje prejšnjo misel, da moramo naš turizem graditi na naših turistih. i B- Fajon XI. Gorenjski sejem ajvečja izbira pohištva, tekstila in Za obiskovalce sejma 25-odstotni popust z avtobusi Avtoprometa iz Kranja in Transturista iz Škofje Loke Prav gotovo se še nobeno leto Prej razstavljavci na Gorenjskem 8°jmu niso predstavili s tako široko izbiro lastnih proizvodov kot letos. Razen tega tudi še nobeno leto poprej sejem ni imel tistega sejemskega značaja, kot ga ima letos — sejem blaga široke potrošnje - saj je približno 90 odstotkov vseh razstavljenih predme-*°v moč tudi kupiti. ^ekakor pa je na letošnjem *"imu največja izbira možna, kar 2adeva pohištvo, tekstil in radio-lhdustrijo. Na sejmu jc zastopana Razgovori z Indonezijskimi I gospodarstveniki. Te dni po- j§ 'ekajo razgovori med jugo- = ■»ovansko ujnanjotrgovinako B CplogacijO tet indonezijskimi 3 gospodarstveniki. Težišče s razgovorov je na sklenitvi i _ dol-jon« n<\;.t trgovinskega J£ "porazirma nuni obema dr g iavama. domala vsa lesna industrija iz Slovenije, ki razstavlja lesne, gradbene proizvode, pisarniško ali gostinsko opremo in pohištvo za stanovanja vseh vrst. Med razstavljavci lesne industrije so »STIL« iz Kopra, Združeno lesno industrijsko podjetje Tržič, Elan Begunje, Roleta Kranj, LIP Radovljica, Tovarna pohištva iz Nove Gorice, Polzele. Divače, Stare-ni trga, »MARLES- iz Maribora, Slovenljales It Ljubljane^ »22. julij« iz Idrijo, Lesno galanterijsko obrtno podjetje i Jesenic, LIP in Jelovica iz Skorje Lok«, *aX«Q t*" ga pa se sarajevski > Si pad« in »Gornika« iz Makar-k-'. Prav tako številno jo na sejmu lotos zastopana tudi tekstilna industrija in radioindufitrija. Kar zadeva tekstil so med razstavljavci zastopani proizvajalci i/, vse Jugoslavije v veliki večini, medtem I. , radioindustrija ni zastopana le s podjetjem »Rudi Cajevac«. Skratka, izbira je na letošnjem j mu, 6e dodamo, da so mod razstavljavci zastopana številna podjetja tudi iz ostalih področij našega gospodarstva, turizma, trgovine in gostinstva, nadvse velika. Prav gotovo pa sta obiskovalcem sejma naredila veliko uslugo tudi podjetji Avtopromet iz Kranja in škofjeloški Trainsturist, ki sta za obiskovalce sejma uvedla na vseh rednih in izrednih avtobusnih progah 25 odstotni popust. Kranj. 28. julija — Kot nam je sporočil direktor kranjskega kinematografskega', podjetja tovariš Defc-rič, napovedane otvoritve nove kinodvorane in bla govnice na Z ul ari ji v torek, L avgusta, ne bo. Izvajalci posameznih del namreč niso uspeli do roka opraviti vseh uslug. Tako iz Maribora Se niso dobili svetilk za čakalnico in dvorano, mizarji so obložili v dvorani z lesno oblogo samo strop, med* tem ko stene še niso izdelane. Razen tega ne bo do roka urejena okolica poslopja. Nova kinematografska dvorana bo odprta, kakor menijo, okrog 10. avgusta. M. 2. Kranjska občina za svoj praznik KRUHA Za občinski praznik bo Kranj dobil tudi novo pekarno. S tem bo zabeležena nova zmaga na področju rasti družbenega standarda in izpolnjena bo ena izlned pomembnih nalog vsake komune — skrbeti za zadovoljivo preskrbo s kruhom. Preskrba s kruhom je še posebno pereča v mestih in industrijskih središčih, kier je prebivalstvo prvenstveno vezano le na zmogljivosti pekarn. Le, kjer te ne krijejo potreb, gospodinje pečejo kruh doma. Pred zadnjo vojno, ko je imel Kranj približno sedem tisoč prebivalcev, je bilo tu 13 privatnih pekov; danes pa, ko šteje Kranj nad 20 tisoč prebivalcev, pa je le eno pekarsko podjetje z osmimi obrati. Ze samo iz teh štirih številk lahko povzamemo, da je preskrba prebivalstva s kruhdm v Kranju nezadovoljiva in da proizvodnja tega podjetja znatno zaostaja za potrebami. Povprečna dnevna potrošnja kruha in peciva na prebivalca v naši državi je 350 gramov; samo za potrebe kranjskega prebivalstva bi bilo torej potrebno dnevno speči približno sedem tisoč kilogramov kruha ali letno 2 milijona 550 tisoč kilogramov. Ce pa upoštevamo, da je Pekarna Kranj leta 1957 spekla le nekaj nad mi-lojon 451 tisoč kilogramov pekarskih izdelkov, vidimo, da ta proizvodnja krije komaj 57 odstotkov vseh potreb. Novo pekarno, ki je na ulice JLA in ceste Zlato pojje^-Primskovo, je zgradil delovni ko-lektiv Pekarne-Kranj dekana t lastnimi sredstvi, večinoma pa s sredstvi občinskega in okrajnega investicijskega sklada. Gradnja in oprema pekarne je veljala po investicijskem programu nad 148 milijonov dinarjev. Pekarna itma več peči najnovejše izdelave, zato se bo lahko proizvodnja znatno povečala. Vsa ostala oprema pa ustreza vsem higienskim in tehničnim predpisom. Nova pekarna bo, ko bo pričela normalno obratovati, lahko spekla letno nad 3 milijone 877 tisoč kilogramov kruha, peciva, štrukljev in podobno. Tako bo končno le rešen problem pomanjkanja kruha v Kienjn. Ob občinskem prazniku občine Kamnik KAKO IN KAJ DELAJO ? Obisk v nekaterih kamniških podjetjih Pred kratkim sem obiskala nekatera kamniška podjetja in se pozanimala kaj in kako delajo v letošnjem letu, če so kakšne spremembe in podobno. Radi in veliko so mi pripovedovali o svojem delu. Pa preberite nekaj odgovorov o njihovih načrtih: Tovarna Stol je bila zgrajena že leta 1904, a je od takrat do danes doživela več gradenj, skoraj popolnoma pa so jo obnovili po drugi svetovni vojni, kajti med njo je pogorela. Se sedaj jo postopoma modernizirajo, razširjajo delovne obrate in hkrati tudi delovne pogoje. Tako proizvodnja iz leta v leto raste, a kljub temu je njihova specializacija v ustvarjanju manjšega pohištva kot so stoli, mize in podobno. Pri tem sc poslužujejo raznih načinov sestavljanja, med drugim tudi kombinacije les-kovina. »Izdelujemo veliko za domači trg, pa tudi za izvoz in to predvsem za zahodna aržišča — Anglijo, Ameriko, Nemčijo itd. — V glavnem delamo po naročilu, kajti za zaloge bi bila potrebna velika skladišča, pa tudi sicer nam ne more nihče garantirati, da bomo čez nekaj let prodali izdelke, ki jih izdelujemo sedaj,« nam je povedal računovodja , Tovarna Titan je še starejša, saj je bila dograjena že leta 1896. V začetku je izdelovala razno okovje in ključavnice. Pozneje, Ta moderen fotelj je eden novejših izdelkov tovarne Stol, ki pa je pomemben tudi zato, ker ni tapeciran z navadno, pač pa z garnirano žimo Brigadirjem 6orsni$ke! Brigadirji, ki so se prijavili za lokalno mladinsko de lovno brigado v Kranju za me«ec avgust. Imajo /bor bi i gad«, v ponedeljek, 31. julija letos, ob 16. uri pred po slopjini Okrajnega ljudskega odbora. Istega dne zjutraj ob 6. uri pa bo na železniški postaji v Kranju zbor brigade, ki bo odšla na lokalno mladinsko delovno akcijo v Cei je. ko je bila povečana in modernizirana, pa je uvedla izdelavo odlitkov iz temprane in sive litine. Obrat se še danes vedno modernizira in širi. Bogata tradicija omogoča osvajanje najsodobnejših delovnih postopkov. Naj vam naštejem nekaj znanih izdelkov te tovarne: tehtnice, mlini za orehe, sadne stiskalnice, rrtesoreznice, ključavnice itd. Tovarna Alprem je sicer manjše podjetje, vendar so njeni izdelki danes že zelo znani in upoštevani. In kaj izdelujejo? Stojala za samopostrežne trgovine, ki so sestavljena iz kovinskih elementov in se z:.lo hitro sestavljajo na različne dolžine. Ta stojala pa niso priporočljiva samo za samopostrežne trgovine pač pa tudi za vse ostale. Podjetje Kamnik, nekdanja smod.ruS ni ca, je bilo ustanovljeno leta 1C52. Sedaj je po svojih eksplozivih znano po vsej domovini. Da bi zagotovili čim boljšo kvaliteto, analizirajo v posebnem laboratoriju vse izdelke pred odpremo odjemalcem ter jih tudi praktično preizkusijo. Poleg eksplozivnih snovi izdelujejo tudi razne pirotehnične izdelke. Spomnimo se samo velikega ognjemeta v Ljubljani na dan proslav 20-letnice vstaje in prianamo lahko, da velja temu podjetju res vsa pohvala. Pozabiti pa ne smemo omeniti tudi vseh nabojev za otroške pištole, pasje bombice, vložke za cigarete s pokom, čudežne svečke in podobno. Tako setm končala moj obisk po nekaterih karruiiških podjetjih. Vem, mnoge nisem omenila, toda tudi ti bodo prišli rra vrsto, sicer pa res jih je preveč, da bi lahko vse naenkrat opisala. Nova kranjska pekarna Velika udeležba na XI. skopskem sejmu. V prihodnjih dneh bo v Skopju odprt XI. skopski sejem, na katerem sodeluje 300 industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij iz vse države. Za več kot 20 milijonov dinarjev sklenjenih pogodbu Po nepopolnih podatkih znaša vrednost sklenjenih kupčij na letošnjem tekstilnem sejmu v Leskovcu nad 20 milijard dinarjev. Razen po vrednosti sklenjenih pogodb je bil sejem rekorden tudi poobsegu in udeležbi, saj je na njem sodelovalo tudi 79 ttijth razstavlT«frev. OBVEŠČEVALEC OGLUŠI PRODAM GELEE ROTALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelanstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj sja nabavijo pri »Kemo-farmaeiji* 1214 Prodam sajbice. Naslov v oglasnem oddelku 2362 Trodam električni kuhalnik na 2 pokriti plošči. Marija Marenčič, Vodopivčeva 7, Kranj 2927 PRAZEN A KAVA. ODTICNA MEŠANICA SE POBI V TRGOVINI -DELIKATESA« KRANJ Prodam seme rdeče detelje in »Inkamatko-. Pr. Polica 18, Cerklje 2948 Prodam kravo z drugim teletom po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku 2982 Prodam motor NSU — nemško lambretto. Zabnica 34 2983 Sode za namakanje sadja prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2984 T roda m telico, 9 mesecev brejo. Breg ob Savi 7. Kranj 29*5 Prodam 700 kg slame. Janez Ber-toncelj. Drulovka 32 2985 Prodam dobro ohranjeno slarno-reznieo. Naslov v oglasnem odclc1-ku 2987 Prodam 150!) kg cementa. Suha 20, Kranj 2988 Prodana Italijanski moped znamke DEMM. Smledniška 1, Kranj 2989 Prodam 940 m- stavbne parcele v 'Goroniah. Zazidljivost že potrjena z odločbo. Poizve se Visoko 71 2900 Prni vlak povozil 34-letnega Franca Rutarja s Ceste bratstva in enotnosti št. 6 na Jesenicah. Rutar je hodil po železniški progi prav tedaj, ko sta prihajala proti Jesenicam vlaka iz Avstrije in Planice. Ko je videl prihajajoča vlaka, se je Rutar prvemu umaknil, pri tem pa je prišel pod kolesa osebnega vlaka, ki je prihajal iz Planice. Bil je na mestu mrtev. V gorah je izgubil življenje V sredo, 26. julija, ob 10. uri, je prišlo do smrtne nesreče tudi v steni Mojstrovke pri Vršiču. V Debeljokovi smeri so plezali trije planinci, in sicer Pavel PeterneJ, Klaudij Mlekoš in Zvonko Hra-6tar, V6i iz Mojstrane. Vrv, na katero so bili navezani, je namreč sprožila skalo, težko 70 kg, ki je padla 17-letnemu Pavlu Peterne-lu na hrbet. Ponesrečeni je zaradi poškodb, ki jih je dobil, izdihnil že v skalovju. Člani Gor-tke reševalne službe z Jesenic, ki so bili o nesreči takoj obveščeni, so mladega planinca prenesli najprej do Erjavčeve koče, od tu pa v dolino. ai,uiiiiiii«nM *s .1,- »' a g 8 (p.cj „Mizdistvo* Divača - Primoiska) tel. Uutovijc 6 izdeluje v svojih delavnicah v Divači in fyitov-liah vse vrste furniranega pohištva najboljše kakovosti Nudimo: spalnice s štiridelno in trodelno omaro, kombinirane omare tipa „RekaM, wKeka" 2-2 »Breda* in drugo pohištvo Posebno znane so naše štirtdelne spalnice „Kras" : Vabimo tudi vas, da i ogledate na^e izdelke na Gorenjskem sejmu i času od 28. julija do H, avgusta 1961 Naie izdelke bosta na se7mu or^d-uali 7nani trgovski pod etn ,,Miui a" i *«ce n TcKiitnu posloTalnica Kranj y stoji ir^oTini Pomnite! Kadar želite kupiti solidno in tnjno pohištvo, tedaj ne pozabite na izdelke renomT^neg- noljetja „KRA^O°-)EMA" ^utovlje, ki jin dobue v v&eli 'rgo-vinah s pohištvoml I I I as as is » '% i I I 1 i i g e 55 KULTURA TN PROSVETA Opis spomenika revolucije v Kranju Jutri dopoldne ob 10. uri bo v Kranju v počastitev 20-letnice vstaje in v počastitev občinskega praznika odkritje Spomenika revolucije. Prav je. da se seznanimo še z idejnim opisom te velike stvaritve. Poglejmo, kaj pravi o svojem delu umetnik in ustvarjalec Lojze Dolinar: Spomenik revolucije v Kranju na Trgu svobode simbolično predstavlja borbo našega delovnega ljudstva za lepše življenje, borbo, ki se je začela z delavskim gibanjem v predvojnem času in ki si je v naši narodni revoluciji priborih! slavno zmago. Predvsem sem hotel podati dobo herojstva, trpljenja in žrtev, ko so se na.ši narodi, na čelu s KPT. borili proti fašističnim zavojevalcem in ko so v kasnejšem času — po heroizmu, naporih in žrtvah nadčloveške epopeje, izpisali najpomembnejše strani naše zgodovine. Celotno zasnovo spomenika sem vskladil z danim terenom in njegovo široko površino, ki je omogočila, da se ta velika kompozicija postavi na idejno karakteristično mesto, poudarjena tudi z različnimi višinami podstavkov in vezana v edinstveno skupnost. V štirih skulpturnih kompozicijah so upodobljeni sledeči karakteristični momenti naše narodne revolucije: 1. delavska stavka — štrajk, 2. začetek vstaje, 3. narodnoasvobodilna borba, 4. revolucija. -ŠTRAJK* V predvojni dobi se je nezadovoljstvo delov, ljudstva proti izko- H * - - • rišcevaloem od časa do časa vidno manifestiralo v obliki, množičnih demonstracij in stavk. Zelo pomemben dogodek iz te dobe je štrajk tekstilnih delavcev v Kranju pred 25 leti. Zato sem revolucionarno gibanje v predvojni dobi upodobil v kompoziciji »Štrajk«. Ta grupa stoji na spodnjem delu Trga svobode ob Koroški cesti. Povezana je z robnikom in postavljena na kamniti podstavek, visok 120 cm. Tri monumentalno bronaste skulpture, visoko približno 3 m, v borbeni pozi, simbolizirnjc trenutek spopada delavcev z žan-darji. • V sredi je delavec, ki se je gibčno pripognil in pobral kamen kot svoje edino orožje, a njegova so-borka. delavka db desni strani, s karakterističnim gibom, kliče tovariše V borbo, medtem ko Je mladenič ob levi že pripravljen za spopad. »■ZAČETEK VSTAJE* V kamniti podstavek, viv>k 1 m in dolg f> m, je vzidan bron as'i relief, delan v globoki plastični tehniki. Podstavek se nahaja na levi strani grupe NOR in je visok 1,2 m. V f*M kompoziciji je poudarjen • psihološki trenutek odločitve, ki je Uprizorjen v različnih dogodkih. Vsaka jx'sarnezna plastika motno Poudarja to idejo. -NOR* v slovenskem upora bila sredstva, s katerimi so »e v začetku borili naši ljudje, takorekoč 1° gole roke. I/cta so se partizani OOrlll bwi, '-4,7 m. Ta skulptura je izre • dinamična. Visoko dvignjena lev roka je stisnjena v pest, desna p je v krčevitem zamahu. Celotna skulptura je impresivna, močm; monumentalna. Lahko razgibana draperija daje celoti lepo silhueto. Skulptura -Revolucija« simbolizi--a idejo, ki je nezadržna, idejo, ki je vodila naše narode skozi borbe in trpljenje do končne zmage. Spomenik revolucije na Trgu svobode v Kranju je nov poizkus komponiranja več skulpturaimh kompozicij v prostoru v eno edinstveno celoto. Nova 8-1 citra, šola -Staneta Žagarja« na Pfcudnf v Kranja v pod novo DOGRAJENA JE 8-LETNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA NA PLAftfH® V KRANJ© ~* Zadnja leta so bili prosvetni organi v Kranja v hudi stiski: 8-letne šole namreč niso bile več kos številu šolarjev, ki je iz leta v leto nezadržno naraščalo. Stiska s prostori je bila še posebno očitna na 8-letni šoli Staneta Žagarja, kjer so zategadelj vpeljali celo ponk v treh izmenah. Takšno stanje je bilo tudi povod, da so sredi julija 1959. leta na Pianini v Kranju postavili temelie za novo šolsko poslopje. Gradnja je napredovala presenetljivo naglo, kajti šola je že dograjena. Poslopje ho izročeno namenu v ponedeljek, 31. julija ob 11. uri, t. j. na večer pred občinskim praznikom. — Za uvod še nekaj skopih podatkov o novogradnji: šola bo veljala preko 200 milijonov dinarjev, investitor pa je občinski ljudski odbor Kranj. Seveda so naporom občine priskočila na pomoč tudi nekatera kranjska podjetja. -REVOLUCIJA« V kompoziciji je podan napad na bunker. Mladi borec pade zadet v trenutku, ko je že vrgel ročno bombo, medtem ko se njegova tovarišica pripravlja, da vrže svojo. Ta trenutek, v katerem je dva tovariša — borca, mogla ločiti le smrt, je v kompoziciji podan s karakterističnim navpičnim iai vodoravnim položajem osi posameznih skulptur. Grupa je komponirana v sklad- 2e bežen pogled na lepo 2-nad-stropno poslopje, z zelo ugodno lokacijo, pove, da tudi notranja porazdelitev prostorov ne bo razočarala. Sprehodimo se najprej okrog poslopja. Naleteli bomo na prostor za igrišča in na senčnat gozdiček, ki leži tik ob šoli. Bolj kot okolica šole pa utegne biti zanimiva notranjščina. -Osnovno in najbolj pomembno za sleherno šolo so redne učilnice — teh bo 15.« je pripovedoval upravitelj šole Janko Stefe. »Torej bo dovolj prostora za 1000 šolarjev, če naj šola deluje v dvoh izmenah. Kot kaže pa bo v naslednjem šolskem letu obiskovalo šolo okrog 800 učencev. Poslopje ima tudS svetlo risainico, kemijsko in fizikalno predavalnico, v jena tudi za snemanje. Prostor je namreč opremljen s prakt:v~bH in zavesami, s katerimi bo 1 . uravnavati akustiko. V kleti nahajamo 3 zračne in prostorne delavnice za tehnični pouk. Novost, kakršne nismo vajeni pri šolah starejšega datuma, pa je gospodinjska učilnica z majhno servirnico. » V pritličju uterme zbuditi pozornost mlečna kuhinja, ki bo pripravljala malico za učenec. Kuhinja je opremljena rudi s sodobnim kotlom za kuhanje. Omeniti je treba še dva, malce nenavadna, Vendar potrebna prostora: sobo za prvo pomoč in sobo za dežurno sTnžbp učencev. Za shranjevanje učil je določeno 5 kabinetov. Poslopje ima tudi posvetovalnico za mansaTdnem delu pa prostorno in 6tarše, strokovno knjižnico, zbor-akustično pevsko sobo, ki bo ure- nico, pisarno upravitelja šole in Izkušnje s koprskih seminarjev Dobri obeti za prihodnost Najbolj zanimivo in hvaležno področje kultnrno-prosvetnega dela postaja v zadnjih letih klubsko življenje. Klubov raznih vrst in dejavnosti je na Gorenjskem čedalje več. Prav tako seveda tudi v drugih krajih Slovenije. Ravno zategadelj je bilo na klubskih tečajih v Kopru že moč razpravljati o' izkušnjah dosedanjega dela v klubih ter o različnih oblikah in V»eblnj dela. Zveza Svobod je priredila pravzaprav največ tečajev za organizatorje in vodje klubov in to tečajev prvo in druge stopnje — za začetnike in tiste, ki so že obiskovali podobne tečaje v Kopru. Organizacija je temeljila na izkušnjah iz prejšnjih let: poleg razgovorov o različnih problemih so obiskovalcem klubskih seminarjev posredovali nekaj konkretnih prikazov, kako je mogoče v klubu izvesti neko določeno temo iz glasbene ali likovne umetnosti, sploh pa, kako je treba poslušati glasbo in gledati umetniško slikarsko delo. Torej, nekakšne uvodne teme v glasbeno in likovno umetnost. Privlačna ln aktualna tema za klube bo večer Partizanske grafike. Serija slik partizanske grafike v diapozitivih je nekakšna zaključena celota, ki na privlačen in umetniški način oživljava naš narc)dnoosvobodilni boj. Partizanska grafika je delo različnih slovenskih avtorjev. Ta tema bi bila še posebno hvaležna, da jo predstavimo v klubu še letos, ko praznujemo 20-Ietnieo vstaje. Povedali so, da je serijo diapozitivov Partizanske grafike moč izposoditi ali odkupiti pri Prosvetnem servisu. Razmnožili bodo menda tudi besedilo. V pogledu likovne vzgoje v naših klubih so tudi na koprskih tečajih letos napravili dobršen korak naprej. Na dnevnem redu niso bila samo vprašanja vrednotenja klasične likovne umetnosti in kulture: nasprotno: precej je bilo govora tudi o sodobnem industrijskem oblikovanju ter o predmetih sodobne materialne kulture. Za našega današnjega človeka je zelo važno, da zna ločiti kič od umetnine; prav tako, da kritično presoja tudi izdelke m opremo, ki jo uporablja v vsakdanjem življenju. Menda najbolj zairumivo glasbeno temo za občinstvo ▼ klubu je izvajal skladatelj Ivo Petrič. N-a-slov teme je. Kako rn^edvajamo glasbo v klubu. S posnetki na magnetofonskem traku je avtor z živo besedo predstavil razvoj glasbe od primitivnega rjosncmairrjn naravnih zvokov do zamotanih skladb. V prihodnje se obeta, da bo tuda Radio Ljubljana prispeval še večji delc>. za širjenje in populariza- ijo klubov. To pa na ta način, 'a bo objavi,jal razne dobre m nele pobude in uresničitve v Mubih, razen tega pa bo pripravil vrsto oddaj, namenjenih klubom. 2s sedaj pa so klubi lahko vnašali v svoj* programe drlo oddaje Radijska univerza, Okno v svet, Li-I erame večere rn radrjske igre ter niske rma Televizija pa bo s 1. Januarjem 1962. leta uvedla posebne tedenske oddaje za dopolnilno iz- . »-aževstfvje po šolskem programu. To bo prav gotovo razvesel jiva m !;ornstna novost, namenjena pred-v.iem odraslim. Zelo zanimivi in plodovitl pa so bfli na seminarju razgovori o ruzličsob temah kulturne dejav-kjftor o EN—mM v klubih. programiranju dela dalje o psihologiji in potrebah občinstva ter o novih oblikah dela in zbliževanja z obiskovalci klubov, o zabavnem življenju in delu, o uporabi termičnih sredstev in o delu servisov ter o številnih drugih vprašanjih. Med razgovori je zbudilo precej pozornosti pripovedovanje kranjskih kulturnikov o njihovem uspešnem sodelovanju s političnimi organizacijami. Plodni razgovori in številna strokovna predavanja o urnetnosti in kulturi s konkretnimi prikazi dela v klubih bodo obiskovalcem lahko pri njihovem delu na terenu precej pomagala. — Prihodnje leto pa, kot so napovedali, nameravajo v sami organizaciji koprskih seminarjev napraviti nekatere spremembe. J. B. administracijo. V vseh očalih prostorih so nameščeni zvočniki, žal pa zvočne aparature še nimamo. Zelo draga je, denarja pa trenutno ni. Omenim naj še primerno opremljeno pionirsko sobo, pa stranišča in umivalnice. Tudi telovadnica je že urejena, vendar ji še manjkajo prenosni športni rekviziti in orodja. Sicer pa so vsi prostori na novo opremljeni: oprema je veljala 31 milijonov dinarjev. • Tovariš Štefe je orisal tudi šolski okoliš. -Nova šoila bo zajemala učence stanovanjske skupnosti Huje — Planina — Cirče. To je osnovni okoHš. Širši okoliš pa zajema del Klanca in center mesta do Jaha-čevega prelaza in Stare ceste. Solo bodo obiskovali tudi otroci iz Krast j a in učenci 6.. 7. in 8. razreda s Primskovega. Kakor že reče- no bo letos na šoft: 27 odđeBScsarffl okrog 800 učenci. S tem borkvraz-bremenjene šole Franceta Brefter-na, Simona Jerica in šola naT^Srn- skovem.-« ) Ob koncu smo tovariša Siefeta še vprašali, kako utegnejo navit učni prostori vpSvati na refcrnafr-rani ponk? »Šola bo v vaseh, pogledih- «s£re-zaia refOramNtMk i uv pouka, vrrrsdar pa j« za sistematsku* ponk vonis-lu reformiramo šole potrebno- še mansEkal. Sofa Staneta Žagarja Obstaja šele 5 let, zato tudi si čudno, da smo z učili le slabo preskrbljeni. Učila pa so za smotrn ponk nujno potrebna. Draga ra-manj pomembna stvar pa je>?ta-dostno število učnib moS. če le-teh ne bo manjkalo, potem menim, da v novem šolskem leta ne bo posebne zadrega.-« S. S. Navdušili se domače ia Minuli teden, v četrtek, je v Kazini na Bledu prvikrat v sezoni letošnjih poletnih prireditev gostovala 6kupma vokalnega ansambla DALMACIJA iz Zagreba, in sicer ob spremljavi instrumentalnega zbora MARIO NARDELr-LL Oba zbora, vokalni in instrumentalni, sta nastopila v Kazini že lani, letos pa sta s kvalitetnim in zanimivim sporedom jugoslovanskih, zlasti dalmatinskih narodnih pesmi in zabavnih popevk, še posebej navdušila številno občinstvo. Ansambel DALMACIJA je kvaliteten in evropsko znan zbor. Njegov spored je zelo raznovrsten, resen, umetniški in zabaven. Zajema bogat izbor narodnih pesmi — srbskih, makedonskih, hrvatskih in celo slovenskih. — Ta del koncerta je bil za poslušalce — tudi to pot je bilo največ tujih gostov — še posebno zanimiv. Domače zabavne melodije in popevke so obiskovalce precej razvnele, nekoliko manj pa so se navdušili nad znanimi tujimi popevkami. Vokalni zbor Dalmacija z instrumentalno skupino Nardelli je predstavil tujim gostom iz različnih evropskih dežel na pristen umetniški način košček jugoslovanskega življenja in jugoslovanske glasbene ustvarjalnost), nekdanje in sodobne. Zategadelj je bil obisk gostov iz Zagreba izredno zanimiv dogodek za občinstvo na Bledu. Letos bodo priredili v Kazini še en podoben koncert, in sicer 23. septembra. jt> 500 let stare freske NA JEZERSKEM Pred kratkim je restavratorska delavnica Mestnega muzeja v Kranju končala v Ožbaldovi cerkvi na Zgornjem Jezerskem z odkrivanjem fresk Dela je vodil re-stavrator Boris Sajovic. medtem ko je odkrivanje finansiral kranjski muzej iz fonda za spomeniško varstvo. Freske zavzemajo presenetljivo veliko površino, in sicer 64 površinskim metrov, ter datirajo v 14. in 15. stoletje. Kljub temu da izvirajo iz tako daljne preteklosti, so barve še vedno sveže in intenzivne. Kateri slikarski 6meri je pripadal avtor teh slikarij, je težko reči, domnevajo pa, da je prišel iz severnih dežel. Zanimivo utegne biti tudi to, da so bile freske prebeljene šele med zadnjo vojno. Doslej so bile slikarije samo odkrite, prihodnje leto pa jih bodo dokončno restevrirali. — Nobenega dvoma ni, da je Jezersko s tem kulturnim 6pomerrikom pridobilo mikavno prrvlačnost. S. Arheologi na smledništtem dani Turističnega društva Smlednik so začeti pred časom razmišljati,-kako hi balo moč razvalme Sndedniškega grada zavarovati pred nadaljnjim razpadanjem. Nobenega dvoma tudi ni. da M razvaline, če bi foHo primemo restavrtrane, pomenile kar mikavno Umi stično atrakcijo. T*4 pobudi sta priskočila na pomoč se Zarod %a spomenlgko vaivtro OLO Ljubljana m Mestni muzej v Kranju. Potem ko je turistično druStvo poskrbelo za očisčewataa defe na razvalinah in v neposredni okolici, se je objekta lotil tudi arheološki oddelek kranjskega muzeja. Poskusno sondiranje, ki se je začelo 3. julija letos in jo trajalo 14 dni, rn ki sprva ni obetalo kakšne posebno pomembne arheološke najdbe, je presenetilo. Pri izkopavanjih, ki so segla v globino 2,5 metra, ponekod — v stolpu pa celo do globine 7 metrov, so naleteli na večje in manjše fragmente pečrric. Nekatere bo moč povsetm ali deloma res ta vri-rati. Posebno zanimiva je pernica e tri tračno pleteninasto orna-mentiko, ki Jo lahko ovrednotimo — kakor menijo umetnostni zgodovinarji kot zelo redko najdbo. Tudi ostale pećnice so s svojinu motivi zelo bogate. Zelo lepi so primerki mask, okantusovih li- stov, renesančni medaljoni, gotsko krogovjčje itd. Nastopajo pa tudi JttgUTaku motivi: lev, konj 7. jezdecem, vitezi v značilnih nošah itd. Pećnice sogajo od romanske dobe do renesanse, zanimivo pa je tudi to, da so v njih zastopana vsa obdobja razvoja gradu. Razen tega so naleteli tudi na nekaj primerkov železnih puščic in na kamnite krogle, kakršne so uporabljali pečarji. Opisane naidbe so pomembne zlasti za umetnostne zgodovinarje, razen tega pa bodo morda nudile skromen vpogled v zgodovino tega gradu, o katerem vemo razmeroma zelo malo. — Zgodovinarji omenjajo grad kmalu po letu 1000 (prvotno je stal samo stolp obkrožen z jarkom, ostale objekte so dozidali kasneje), kdaj so ga smledniški gospodje zapustiti, pa zgodovina ničesar ne ve. Zanimivo je morda to, da že Valvasor omenja grad kot razvaTroo. Primrteronja arheologa Andreja Valiča niso bala zaman, saj je dal umetnostnim zgodovinarjem nekaj dragocenih najdb. TnristScno društvo Srntednik bo razvalino grada, kamor so že zgradili avtomobilsko cesto, postopoma restavrifalo. Kaže, da bo s tem kulturno zgodovinskim objektom dobil Smlednik privlačno turistično zanimivost. S. S, Likovni umetniki razstavljajo V Kamniku je odprta razstava likovndb del kamniških umetnikov, ki razstavljajo svoja najnovejša dela v olju, akvarelu, istočasno pa tudi razne izdelke iz kovine, marmora itd. Sodeluje 10 ustvarjalcev, med njimi najbolj izstopajo Perfeo, Klobučar, pa tudi drugi ne zaostajajo. KamniČa-ni so nad tem prikazom zelo navdušeni, saj je razstavo doslej obiskalo že okoli 3000 obiskovalcev. Razstava bo odpeta do 30. juJija. STRAN RADIO — ZANIMIVOSTI SOBOTA, 29. JULIJA 1961 STARI SOVRAŽNIK NACIZMA HANS TREPPE JE POPIL STRUP IN ŠESTDESET MINUT ZAPISOVAL KRONIKO SAMOMORA Berlin, julija 1961 »Spoštovani gospod župan! Moje ime vam verjetno ni znano. To ni bistveno. Pišem 6voje dva-intrideseto pismo v zvezi z mojo pokojnino. Sem vojni invalid. Ne zahtevam, da se zavzamete za mene na pristojnem uradu. Ne, prosim vas. da obvestite urad za pokojnine, da moj primer lahko spravijo v arhiv. Jutri za vedno zapuščam ta svet. Z znaki spoštovanja vaš Hane Treppe.« Tajnik zahodnoberlinskega župana še ni utegnil vknjižiti pisma v delovni k, ko je berlinski večer-nik že poročal o smrti šestdeset-letnega trgovca Hansa Treppeja. Berlin spada po številu samomorov na drugo mesto v svetovni lestvici, zato samomor v tem velemestu ni nič nevsakdanjega. Slučaj Hansa Treppeja je kljub temu prišel na prve strani svetovnega tiska. Pretresel je močno tudi berlinsko javnost. V ponedeljek 12. junija okoli poldneva je Hans sedel za pisalno mizo v neki stari hiši v Helm- pirje. na katerih jc trgovec večno zaspal. Končno so odkrili zapiske in kroniko trgovčevega samomora. »Ponedeljek. Ura je trinajst. Ponedeljek kot mnogi drugi. Hel-ga je odšla na sodišče. Ima še neke opravke v mestu. Vrnila se do ob štirih. Zjutraj sem dobil pismo od lastnika hiše. Pravi, da me bo vrgel iz hiše. če ne plačam dolgov v roku štirih dni. Prispelo je pismo od davčne uprave. Zadnji opomin. Zal mi je, ampak ne bom ravnal po njihovi volji. Prcd-poldne sem kupil steklenico strupa za ubijanje mrčesa. Pravijo, da je zelo učinkovit. To je prvi del kronike. »Ura je 13,30. Izpil sem tekočino, ki ubija mrčes. Čeprav sem jo pomešal s sadnim sokom je v ustih zelo grenka. Drugače se počutim dobro. Količina bo verjetno zadostovala. Samo počakati moram.« »13,45 je ura. Miren sem in telefon zvoni. Gospod Bauer me strassi. Uradniki zavarovalnega,*praS^1 . ce sp^niam njegovo zavoda, ki so imeli svoje pisarne* P°nuJEK, 31. JULIJA 8.05 Poje zbor JLA p. v. Mladena Jagusta 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Leopold Suhadolčan: Skriti dnevnik 8.45 Ansambel Mojmirja Šepeta ^9.00 Od arije do arije 10.15 Zvočna mavrica 11.30 Janko Ravnik in Matija Bravničar — dva skladatelja 12.00 Narodne ob sprem*ja*n harmonike 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Tone Zore: Gospodarski pomen pravočasnega pripusčanja tehe 12.25 Melodije za opoldne 13.15 Obvestila in zabavna U si OD NEDELJE, 30. JULIJA DO SOBOTE, 5. AVGUSTA 13.30 13.55 14.30 14.35 15.40 16.00 16.20 17.00 17.15 18.00 18.40 19.30 20.00 21.00 22.50 23.05 Kvintet bratov Avsenik vam igra, Koroški oktet vam pa prepeva 35 minut pri slovenskih skladateljih Prireditve dneva Od Triglava do Ohrida Iz filmov in glasbenih revij Naši popotniki na tujem — Tone Pavček: Tolstojeva Jasna poljana Ognjemet. Spored virtuozne solistične glasbe Lokalni dnevnik Šoferjem na pot! Iz verističnih oper Kulturni ejlobus Radijski dnevnik Ponedeljkova ponorama zabavnih melodij - 22.50 Koncert zbora in oikestra Italijanske radiotelevizije Literarni nokturno Plesna glasba TOREK. 1. AVGUSTA 8.05 Nekaj priljubljenih opernih uvertur 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo 9.40 Pojeta ženska zbora »Svobod« Apače in Pod peč p. v. Marije Lapošv in Franceta Mileka 10.15 Edvard FJgar: Koncert za violino in orkester v h-moiu 11.00 Zagrebški jazz kvartet 11.15 Branje za vroče dni — Potopljeni zakladi — I. 11.35 »Kaj je videl zahodni veter . . .« Debussvjeve skladbe 12.00 15 minut z Vaškim kvintetom 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Uspešna oku-1 arija vrtnih rastlin 12.25 Melodije za opoldne 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Odlomki iz opere Carrnen G. Bteeta MJ» Popevke na tekočem traku 14.30 Prireditve dneva 14.35 Nasl poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glufiba 15.40 Pevca Cilka Vaiervčič in Tone Kozievčar 16.00 Počitniška zgodba — Yukio Mishima: Kipenje 16.20 Vaše priljubljene plošče 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št 4 v F-molu 18.00 Človek in zdravje 18.10 Od plesišča do plesišča 18.45 Ljudski parlament 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zbor Gunther Arndt 'poje nemške ljudske pesmi 20.30 Radijska igra — Darinka Kovačič: Brankin dnevnik 21.30 Janko Gregorc: Melanholični preludij 21.37 Zvočni kaleidoskop 22.15 Večer ameriške glasbe 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu SREDA. 2. AVGUSTA 8.05 Poštarček v mladinski glpsbeni redakciji 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Leopold Suhodolčan: Skriti dnevnik 8.45 Kvintet Jožeta Kampiča 9.00 Vsaka ura ima svoj zven 9.49 Slavni skladatelji pri klavirju — Camille Saint Saens 10.15 Zabavni pot pur i 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Julcs Massonot: Le Cid - baletna glasba 12.00 Ansambel Milana Stantela s pevci 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milan Simič: Vpliv gozdnega reda na varstvo gozdov 12.25 Melodije za opoldne 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Ljubiteljem domačih napevov 13.55 Nekaj razpoloženjske glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Glasbena medigra 14.40 Hrvatske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška 15.40 Leopold Ferdinand Schvverdt: Simfonija v IV. duru 1600 Radijska univerza 16.20 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20.45 22.15 22.50 23.05 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška Godala in zabavni zvoki Šport in športniki Radijski dnevnik Majhna prodajama plošč s popevkami in zabavnimi melodijami Manuel de Falla: Kratko življenje, opera v dveh dejanjih Zaplešite z nami! Literarni nokturno Nočni koncert Četrtek, 3. avgusta 8.05 Jutranji koneort violinista Alija Dermelja 8.30 Oddaja za cicibane 9.0*0 Naš zvočni magazin 10.15 Naši operni solisti v italijanskih in franc. operah 11.00 Zbori Franca Gerbiča 11.15 Branje za vroče dni — Potopljeni zakladi — II. 11.35 Poljska in sovjetska zabavna glasba 12.00 Iloana Braruš poje narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Pavel Deu: Kostolom-nica 12.25 Straussovi valčki 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Poletni pastorale 14.05 Radi jih poslušate 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Za oddih vam igra Kmečka godba 16.00 Trije veliki plesni orkestri 16.20 0|*»mi mozaik slavnih pevcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Petnajst minut z Ljubljanskim jazz ansamblom 17.30 Turistična oddaja 24. oddaja 18.20 Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia — 18.45 Poletni kulturni zapiski 19.:«) Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Crno in belo 20.50 Kajetan Kovic: Nove pesmi — Literarni večer 21.30 Lucijan Marija Skcrjane: Gazele — sodem orkestralnih pesnitev 22.15 Nočni akordi 22.45 Willem Pijper: Sonata št. 2 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu PETEK, 4. AVGUSTA 8.05 Glasba ob delu 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Leopold Suhodolčan: Skriti dnevnik 8.45 Antun Dobronič: Jugoslovanski simfonični plesi 9.00 Med arijami in dueti 10.15 Od tod in ondod 11.00 Sestanek instrumentov 11.40 Otroci pozdravljajo 12.00 Makedonske pesmi in pktsi 12.15 Kmetijski nasveti — Ciril Jenko: Vpliv rastlin na vodi režim in urejanje vodnih zemljišč 12.25 Melodije za opoldne 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča 13.55 Arije in dueti iz Mozartovih oper 14.30 Prireditve dneva 14.35 Za ljubitelje popevk 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Poje Slovenski oktet 16.00 Športni tednik 16.20 Z vedrimi zvoki na oddihu 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Koncert za vas 18.00 Hitri prsti 18.15 Meks;knnski plesi z orkestrom Chucho 18.45 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasbo 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni odkester »1001 Strings-« 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled SOBOTA, 5. AVGUSTA 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8.30 Pionirski tilnik 8.50 V ritmu polke z ansamblom A. Scholz 9.00 Med vzporedniki in poldnevniki 10.15 S sprejemnikom na dopust 12.00 Vokalni kvartet poje manj znane nar. pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Ferčej: Zakaj dajo krave prvesnire v nekaterih rejah malo mleka 12.25 Veseli hribovci igrajo in poj o 12.40 Orkester Alfred Novvman 13.15 Obvortni pregled 20.30 Kon Iluse: TV drama 21..'10 Aktualne temo — Na žariščih vstaje TOREK. 1. avgusta 21.00 Carosello — zahnvno-reklnmna oddaja 21.15 Lov za zakladom - film 22.05 Volubile - glasb, oddaja 23.10 Urugvaj — potopis BREDA, 2. avgusta 20 00 tv dnevnik 20.20 TV reklame VI 20.32 Mali mozaik mode — propagandni film 20.45 Srebrni delfin — glasbeno-zabavna oddaja 21.45 Aktualne teme 22.00 Serijski film ČETRTEK, 3. av-rusta 20.00 tv dnevnik 20.20 Poletno potepanj«' - serijski film 20.50 TV obzornik 21.05 Na ton folklorne skupine iz ZA 11 — prenos iz Kopra PETEK, 4. avguste 20.00 TV dnevnik 20.20 TV reklame 20.35 Film SOBOTAi r». avgusta 19 00 Risani filmi zn otroke 10.30 Velvet - serijski film 20 00 TV dnevnik 20 20 Dokumentarni film 20.30 Večer jugoslovanske folklore - prenos iz Kopra i j 0782 DRUŽINSKI FOMENKI Nekaj nasvetov pred dopustom Kako potujemo in vzamemo s se Ko gremo na dopust, in to s kakršnimkoli prevoznim sredstvom, moramo glodati tudi, kaj bomo vzele s seboj in kako bomo razne predmete spravile v kovček. Pri tem moramo paziti, da bo vse zloženo praktično in udobno. Ze takoj v začetku je treba pomisliti, ne samo, kaj bomo vzele s seboj, temveč tudi, v čem bomo imele svojo garderobo. Saj oblekam, recimo, prav nič ne prija, če jih stlačimo v majhen kovček, prav tako ne, če sta v velikem kovčku samo dve obleki. To je zelo nepraktično in hkrati nepriporočljivo. Ko se odpravljate na pot, ne pozabite vzeti s seboj naslednjih treh stvari: m par rezervnih čevljev. Ce pa potujete za dalj časa, vzemite tudi par copat, ker ste lahko prav neprijetno presenečene, če vas začno sredi poti žuliti čevlji, pa nimate pri roki obuvala, da bi se preobule. S> volneno obleko, ki jo lahko dobro zavijemo, ne da bi se zmečkala oziroma se poravna takoj, ko jo obesimo. A) po možnosti vzemite s seboj tudi majhen likalnik (pri nas se dobijo prav primerni za potovanja). Istočasno ne smete pozabiti vzeti tistih kozmetičnih sredstev, ki jih redno uporabljate doma. Po možnosti zamenjajte vse stekleničke za izdelke iz plastične mase, kajti tako ste brez skrbi, da se Kako odstranimo bradavice? Bradavice odstranimo s solitr-no, mravljično, ocetno kislino ali pa z lapisom. Kožo okoli bradavice namažemo s cinkovim mazilom ali pa z vazelinom. Mazati pa moramo z leseno palčico, ki smo jo namočili v eno izmed omenjenih kislin. Pri odstranjevanju bradavic pa moramo biti zelo previdni, sicer lahko nastopijo posledice. Bradavice pa lahko odstranimo tudi, če jih večkrat na dan namažemo s suhim milom ali s kredo. Kvarjenje kruha Kruh moramo po peki hitro in dobro ohladiti, nato pa ga šele Genemo v shrambo. V poletnih mesecih moramo police pomiti Vsak dan s kisovo vodo. vam ne bo nič polilo ali razbilo. Sedaj pa še nekaj o zavijanju samem. V kovčkih damo na dno najtežje predmete, potem pa vedno lažje. Če nimate posebne vreče za čevlje, jih dajte v en vogal kovčka, vanje pa natlačite nogavice, robčke in druge manjše stvari. Tako bo istočasno prihranjen prostor in ohranjena oblika čevlja Bluze damo v kovček tako, kot so zložene moške srajce v trgovini. Polagamo jih drugo na drugo, in to v nasprotnem smislu, tako da dosežejo s kovčkom isto višino. Obleke navadno zavijamo v tanek papir, v tiste pa, ki so iz mehkejšega materiala, damo med blago papir, tako da ohranimo določene dele trde (rokavi). Zelo priporočljivo je, da vsak del perila zavijemo posebej v papir in potem to položimo na vrh kovčka. Ker pa kljub temu obstaja možnost, da so v kovčku prazni prostori, ga moramo pregledati in vse prazne prostore zapolniti s papirjem, ker je sicer vse delo zaman. Vsa ta pravila vam omogočajo, da na potovanju čimbolj ohranite svojo bleko. Vendar je kljub te- mu nujno, da takoj ob prihodu na cilj izpraznite kovček in vse obleke obesite, ostale predmete svoje Naš vrt v avgustu Gospodinje in vrtnarji prav dobro vedo, da je v avgustu na vrtu veliko dela. Ker je to še vedno vroč mesec, moramo na vrtu zalivati, okopavati in pleti. V tem času pa lahko tudi posadimo endivijo in nizki grah, konec avgusta pa sejemo motovileč za jesensko porabo; sadimo pa že jagode in presajamo cvetlice trajnice, ki so cvetele spomladi. V garderobe, ki se ne mečkajo, pa avgustu pa je treba obrezati sad- lahko pustite v kovčku. no drevje in pa žive meje. Nekaj vsakodnevnih praktičnih nasvetov Komarjev pik Takoj po piku kanemo na pičeno mesto malo salmiaka, proti srbenju pa drgnemo kožo z mentol ovi m špiritom. Ce pa koga komarji posebno radi pikajo, naj jemljejo tablete vitamina B. Vitamin B ima poseben vonj, ki ga je čutiti tudi na koži in jc komarjem neprijeten. Sveže mleko Mleko zavremo takoj, ko ga dobimo, nato pa hitro ohladimo, ohlajenega pokrijemo in postavimo na hladno. V vročih dneh postavimo posodo s prekuhanim mlekom v večjo posodo, v kateri večkrat menjamo mrzlo vodo. Lahko pa mleko nali jemo v čiste organtinom in postavimo v mrzlo vodo, ki jo menjamo, ali jih ovi-jemo z mokrimi krpami, katere prav tako večkrat zmočimo. Potne noge Ce se nam noge potijo obuje-mo vsak dan sveže nogavice, tudi obutev mora biti prostorna in udobna. Poleti nosimo sandale, po. možnosti pa hodimo tudi bosi. Priporočljive pa so tudi tople kopeli in hoja po rosi z bosimi nogami. Sušenje dežnika Dežnik sušimo odprt, a ne popolnoma, da se tkanina ne napne preveč in zaradi tega ne strga Kovinaste dele namažemo včasih zaradi rje z vazelrno. V omari steklenice, jih zamašimo s čistim naj dežnik visi. V prihodnji številki bomo začeli objavljati nov roman sodobnega, naprednega nemškega pisatelja HANSA WERNER.TA RICHTERJA: Poraženi ki na zanimiv in nadvse napet način obravnava dogodke ob koncu druge svetovne vojne Naročite in berite »Glas«, da boste lahko sledili romanu! Čeprav je čas maturitetnih plesov za nami, marsikatero dekle premisi j nje. kakšno plesno obleko bi si izbrala za ples med počitnicami. Morda bomo kateri s temi tremi modeli ustregli. Praktični so, ker jih lahko uporabljamo tudi za druge priložnosti in ne samo kot večerno obleko; prednost je pa t od i ta, da imamo takšnih vzorčkov kot so na naši sliki, v vseh naših trgovinah dovolj. Zaupni podatki iz, druge svetovne vojne Nerid in angleški vojvoda Po nemških virih se je Rivera Vrnik v Madrid 16. julija, ko je Preživel nekaj dni na obisku pri yindsorskih v Lizboni. Napotil »c Je naravnost k španskemu zunanjemu ministru z ustnim sporočilom, ki ga je zunanji minister v isti sapi sporočil nemškemu ve-JepoKlnni ku v Madridu, ta pa na-Prsj v Berlin. Churchil je določil Vindsonskcga vojvoda za BBVefUara Bahamskega otočja v zelo -hladnem pismu«, je rečeno v sporočilu. ..Vojvodi je bilo ukazano, da takoj prevzame to dolž-n°«t. V primeru, da vojvoda te Haloga ne bi sprejel, mu je Churchill pretil z vojaškim sodiSčem. Španska vlada je pristala, da Se enkrat »vetuje vojvodi, da ta po-ln*»j odkloni.« Rivera se je z drugega obiska v Lizboni vrnil 22. julija. Naslednji ^n je nemki veleposlanik obvestil Ribentroppa o vseh sapa* *ari'ih k tega obiska. -Prišlo j., do dveh razgovorov * V^ndsotsklm. Pri drugam razgovoru je bila prisotna tudi voj-y°dinja. Vojvoda je govori od-krit»... V političnih poglcTh ue v«dno toij rohajj z ungleškim kr!»]em in vSado. Vojvoda je obljubil, da bo dal J*^o, v kateri se bo izrekel pro- ti politiki svojega brata, angleškega kralja. Vindsorska sta izrazila željo, da bi se rade volje vrnila v Španijo.« Dva dni pozneje je nemški veleposlanik sporočil nove podatke v Berlin. »Vojvoda in vojvodinja sta bila zelo presenečena, ko jima je bilo sporočeno, da naj ne odpotujeta na Baramsko otočje, ker ju čaka važnejša naloga v angleški politiki. Vojna se lahko tako obrne, da bosta potrebna na angleškem prestolu. Oba sta odgovorila, da po angleški ustavi to ni mogoče. Ko jima je španski gost odprl oči, da vojna lahko spremeni tudi angleško ustavo, je vojvodinja postala zelo pozorna.« V tem telegramu je nemški ye-leposlanik sporočil Ribentroppu, da Riveri ni znan »nemški interes v tej aferi.« Španski posrednik je namreč verjel, da so to načrti španske vlade. KORAKI ZMEDE Zadnji teden v juliju je bil M-gotovljen nemški načrt o ugrabitvi VVindsonskih. Hitler je to nalogo zaupal Schillenbergu. SleJ-nji je priletel v Madrid na razgovore z nemškim veleposlanikom. Odletel je lurprej na Portu- galsko, da bi stvar steMa. — Dne 20. julija je nemški veleposlanik lahko sporočil glavne črte zarote. ».. . Proučujemo odločitev vojvode in vojvodin je, da se vrneta v Španijo... Poslali smo španskega posrednika k V/indsorskim s pismom, ki mu je priložen skrbno pripravljen načrt o prehodu čez mejo. Po tem načrtu bi vojvoda in njegova žena morala uradno odpotovati na oddih v planine, v bližino špansko meje. Na lovu, ki bi bil prirejen v čast vojvode in vojvodinje, bi oba lahko na določenem mestu prestopila mejo. Ob uri, ki je določena v načrtu, jih bo na španski strani pričakal Primo de Revera e španskimi vojaki, ki bodo skrbeti za varnost. Schellenberg bo s svojo skupino sledil izvedbi načrta. Da bi zavarovali vsako sled, bo angleškega vojvodo spremljala v kraj. določen za odmor, zanesljiva osebnost portugalsko policije. V trenutku prestopa preko meje ima ScheUenbergova skupina nalogo, da ugrabi določeno število portugalskih policajev, ki bodo skrbeli za spremstvo. Schellenberg Je na Portugalskem dobro psihološko pripravil ugrabitev. Neko noč so s kame- njem obmetavali okna Windsor-skih. Med služabniki so razširili govorice, da je to delo »angleške obveščevalne službe«. Vojvodinji so poslali šopek z opozorilom: »Varujte so spletk angleške obveščevalne službe« V uradnem poročilu, ki ga je Schellenberg poslal v Berlin, je rečeno, da so nekatere predvidene načine psihološkega vplivanja morali opustiti, ker bi imeli nasprotni učinek. PRIHOD STAREGA PRIJATELJA Ni bilo veliko časa za razmišljanje. ?0. julija je Schellenberg poročal, da je v Lizbono prispel stari prijatelj vojvode, ki je na visokem položaju v angleški vladi. Član angleške vlade je imel nalogo, da pregovori NVindsorske za potovanje na Bahamsko otočje. Istega dne je nemški veleposlanik sporočil Ribentroppu. »Po podatkih nemškega obveščevalnega središča v Lizboni, bosta vojvoda in vojvodinja odpotovala 1. avgusta. To dejstvo govori, da moramo pripraviti nove ukrepe. Vojvoda je izrazil španskim znancem željo, da bi se sestal s Hitlerjem. Zakaj ne poskušamo s sestankom med Hitlerjem in Wind-sonskim?« Poročila o odločitvi Windsor-skih v korist Bahamskih otokov so dohitele Ribentroppa v njegovem posebnem vlaku. Iz vlaka je poslal sporočilo nemškemu veleposlaniku v Lizboni še istega dne 31. julija. Zahteval je, da vojvodo preko portugalskega barjčrđka obvestijo. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ"' Dnevnik taboriščnega zdravnika V secirni dvorani ni dela. Treba ga je torej najti. Svojim pomočnikom naročim, naj spravijo v red vse instrumente, obrišejo prah in popravijo mrežo na oknih, ki so jo pokvarili streli. Sam pa urejam akte in premišljam, kaj naj javim dr. Mengeleju. Razložil mu bom, da se v krematoriju ne da delati, »človek, ki teden za tednom, uro za uro pričakuje svoj konec, ne more mirno delati.« Tako mu bom povedal. Mengele odpre vrata in vstopi. Pogled mu obstane na levkoplastu, s katerim je polepljena moja glava. »Kaj pa je z vami?« vpraša posmehljivo. Po tem vprašanju spoznam, da ne želi, da bi ga spomnil na dogodke prejšnjega dopoldneva. Na vprašanje ne odgovorim. Z negotovim glasom začnem, da v taki okolici ni mogoče delati. »Ali bi ne bilo mogoče zgraditi obdukcijske prostore kje drugje?« Poteze na njegovem obrazu postanejo toge. Z lede-nomrzlim glasom vpraša: »Ali imate morda čustva?« Plameni »Grmade« svetijo prav do sem. In dim iz dveh krematorijev se vlega po vseh kotih secirne dvo- \ rane. Ozračje je dušeče od smradu po sežganem človeškem mesu in posmojenih laseh. Zidov je odmeva od krikov umirajočih in bičanja strelov. In v ta kraj strahote prihaja dr. Mengele vselej, ko odpravi selekcijo ali pa množično moritev. Tu preživi večino svojega prostega časa. V svojem zblaznelem fanatizmu nam ukazuje, da moramo odpreti na stotine trupel. V posebnih, električno ogrevanih vzgajališčih goji bakterije, kjer igra vlogo hraniva zanje sveže človeško meso. Ure in ure sedi pred mikroskopom in išče razloge pojavom, ki jih pač nikoli ne bo mogoče razjasniti. Ali je res prepričan, da je poklican za to, da bo medicinsko vodil rojstva dvojčkov? Danes se mi zdi utrujen. Prihaja z Judovske rampe, kjer je stal cele ure v hudem nalivu in selektiral stanovalce geta iz Rige. Pravzaprav pa to ni bilo selektiranje, saj je dr. Mengele poslal vse na levo. Oba krematorija, ki še obratu- j j jeta, in pa »Grmada« se polnijo. Nova »Posebna komanda jc medtem narasla na 460 mož. Alengele se v svojem mokrem plašču vsede za delovno mizo v secimi dvorani. Kapo, od katere kaplja, obdrži na glavi. Zahteva protokol obdukcije ruskega častnika. Dam mu ga. Počasi prebere nekaj vrst, potem pa mi ga vrne; češ: »Berite! Zelo sem izčrpan ...« Začuden začnem brati. Po nekaj stavkih zamahne z roko: »Nehajte! Ni potrebno...« Molčeč strmi skozi okno. Njegove oči so prazne in brezizrazne. Ka) se godi /. njim? Pa ne da bi nenadoma tudi on imel »čustva«? ~ Ali pa je izvedel slabe vesti o poteku vojne? Med pogostim najinem sožitjem mi nikoli ni dal priložnosti za privatni razgovor. Ko ga zdaj gledam prvič tako potrtega pred seboj, ga. vprašam nekaj, kar mi že dolgo noč in dan ne da miru: »Kako dolgo bodo še trajale te moritve?« Po kratkem molku mi odgovori: »še in še, naprej, kar naprej ...« Resignacija zveni iz njegovih besed. Težko se dvigne in s trudnimi koraki zapusti se-cirno dvorano. Preden vstopi v svoj avto, se še enkrat obrne k meni: »V naslednjih dneh boste dobili zanimivo delo.« Potem se odpelje. Mene pa mori samo to vprašanje, kdo je za to »zanimivo delo« spet moral »žrtvovati življenje... Krematoriji so pripravljeni. Ljudje »Posebne komande« izmenjavajo v pečeh samotno opeko. Težka železna vrata pri kotlih barvajo na,.novo, tečaje pri vratih je tudi treba spet namazati. Dinami in ventilatorji so ves dan v polnem pogonu — pregledujejo in kontrolirajo jih inženirji in drugi strokovnjaki. Vse to se pripravlja zato, ker so na poti »pošiljke« Židov geta mesta Lodž. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI »Nemčija želi v bi6lvu mir z Anglijo. Churchill se upira iemu miru. Po zadnjem Hitlerjevem pozivu, da se Anglija spametuj o, je Nemčija sedaj pripravljena prisiliti Anglijo na mirovno pogajanje z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Pri prizadevanjih za mirovna pogajanja z Anglijo, bi bila pripravljena, da vojvodi izkaže vsakršno pomoč. Ce bi bila V/indsonska pripravljena, da sodelujeta pri vzpostavljanju uobritVT "".hSsov med Nemčijo in Anglijo, bi bila nemška vlada pripravljena podpreti njune načrte in željo za prihodnost.« ZAROTA JE PADLA V VODO Sporočilo nemškega zunanjega ministra je prišlo do vojvode naslednje jutro. Bil je impresioni-ran. »Vojvoda jO dal priznanje Hitlerjevim prizadevanjem, da bi se odnosi med obema državama zboljšali. Meni, da ne bi prišlo do vojne, če bi bil no prestolu. Prav tako je pripravljen pomagati, da bi prišlo do mirnega sporazuma med obe*na državama. Toda za sedaj se mora pokoriti vladi. — Njegovo ruisprotovanje vladi bi bilo zaman. Cas za pogajanja je neprimeren In želja prezgodaj izrečena. Ko se bo stanje popra-vdo, je. prijavljeni zafita-slej še ni zabele;"*! vidnejših USOehoV, Zaradi tega so v klubu sklenili, da bodo pričeli z delom bolj načrtno' V kratkem bodo organizirali -M a valno Mfo za začetnike, izvedli klubsko prvenstvo in pripravili medobratne tekme jeseniške Železarne. S plavalno šolo bodo nudili instrukcije naj-rala ''im plavalcem, s klubskim prvenstvom bodo dobili pregled nad domrvmi tekmovalci, z mad-obratnimi tekmami v Železarni pa' bodo zamteresrali za plavalni skakalnim stolpom, otroškim bc-.-jvalnega kluba precej boljši, če bi ta imel plavalnega učitelja oziroma trenerja. — Tega v letošnji sezoni še ne morejo dobiti, ker nimajo dovolj denarja. Po izjavi predsednika plavalnega kluba Sla-vana Brliska računajo, da bo klub v najbližji prihodnosti le dobil enega trenerja za plavanje in skoke ter enega trenerja za vvaterpolo. Načrti jeseniških ljubiteljev plavanja so lepi, žal pa dograjene in težko pričakovano kopališče še Kranj, 27. julija — Sinoćnje v okviru II. zvezne waterpolo lige — severna skupina, med domačim Triglavom in Velo Luko, se je po izrednem zaključnem finišu končalo z delitvijo točk — 3:3 (1:1. 1:0, 0:1, 1:1). Moštvi sta se sodniku Grgeču iz Zagreba predstavili v naslednjih postavah: Triglav — S. Brinovec, Petrič, Brandner/ Koc-mur, Chvvatal, Veličkovič, J. Rebolj, V. Brinovec, F. Rebolj. Vela Luka - Petkovič, T. Barčot, B. Separovič, - Caric, N. Separovič, Borovina, Padovan, I. Barčot. Ze po uvodnem sodnikovem žvižgu so se Kranjčani kot prerojeni, v primerjavi z minulim srečanjem s Primorcem, pognali v boj za točke. Tako je odlično razpoloženi Chvvatal, že v 3. minuti, z ostrim strelom presenetil vratarja gostov Potkovica, ki je sicer posredoval, vendar zaman. Triglav je vodil, toda le za kratek čas. Le nekaj sekund za tem je v protinapadu Ncvenko Separovič prisilil Brinovca h kapitulaciji. V drugi četrtini so bili domačini znatno boljši in so svojo pred- Triglav : Vela Luka 3:3 bila radost le trenutna. Gostje so namreč v zadnjih sekundah igre. ko je okrog '600 navdušenih gledalcev pričakovalo prvo zmago Triglava, preko Borovine izena- čili. Tako se je tudi drugo srečanje končalo za domačine brez popolnega uspeha, čeprav je v obeh nastopih Triglav presenetil s svo-'o igro. ne Služi prvemu športnemu na- n0Kt ^ izrazili z ^'nim »»d«* m?mi, marveč le razvedrilu številnim kopalcem, ki znajo le malo plavati in si ogledujejo skakalni stolp le od daleč. Prav gotovo je od plavalnega kluba odvisna pot jeseniških plavalcev. Predvideno delo kluba obeta, da bo tudi plavanje na Jesenicah čez nekaj let doseglo lepo raven. Pogoji so. Treba bo samo načrtno šport kar največ Jeseničanov in delati U. P. kom v tem delu, ki ga je dosegel Petrič. — Tretji dol je pripravil ponovno izenačenje. Gostje so namreč po N. Separoviču znova ukanili Brinovca, kljub temu, da so nastopili r igralcem manj, ker je sodnik Grgec povsem upravičeno izključil iz igre Borovino. Sele v zadnji četrtini po Kranjčani dosegli vodstvo. Strelec je bil Kovmur. Toda tudi tokrat jc Obveščamo vas, d* bomo med G^r^njskim sejmom odprli v Kranju poleg Kina Center novo prodajalno Jltćdnii e-blaeila B »gata izbira ženske, moške in otroške konfekcije, moškega perila in pletenin NAJBOLJŠIH SVETOVNIH MOJSTROV Bled bo v času od 2. septembra do 4. oktobra prizorišče doslej največjega šahovskega turnirja vseh časov v zgodovini igre na 64 poljih. Prireditelj, Šahovska zveza Jugoslavije, v sodelovanju s SZS, je v teh dneh prejela številne prijave udeležencev blejskega weekenda. Svoj nastop so do sedaj že potrdili velemojstri dr. Tri-funović (Jugoslavija), Fi-i=fher in Lombardv (ZDA), Paeh-man (CSSR), Szabo (Madžarska), Donner (Nizozemska), Olaff*son (Island) ter sovjetsko zastopstvo s Taljem, Petrosjanom. Keresom in Steinom, ki je na veliko presenečenje prireditelja, izpopolnilo vrzel v ekipi gostov. Od naših šari istov bodo na blejski prireditvi ■sodelovali razen dr. TriMinoviča, še volemoj.~:ra Svetozar Gl^orč, Aleksander Mata.novič, mednar>:l-ni mojster Mario Bertok ln n:ij-Slovenca mednarodni mojster SLojan Puc ter mojster Bruno Parma. Zvezno plavanje za Jugo-cup eter dvakrat preci Vladom Triglav : Mladost 11.358 : 12.683 Kranj. 28. julija — V torek zve-j zmago 7Ji Triglav, v disciplini 400 čer kso ljubitelji vodnega športa metrov prosto. Zanimivo je. da 400 m p-o- '.o — M: P. Rrinovee prvič v tej sezoni prišli na SVOJ | je mlajši Peter tokrat že drugič rj) 4:53,5, v. Brinovec (T) 4&°,S, REZULTATI: račun. Na mestnem kopališču so letos »nenadno« premagal brata se namreč domači pomerili s tekmovalci Mladosti iz Zagreba, v okviru tekmovanja za Jugoslovanski plavalni pokal. Tb tekmovanje poteka letos po liga,l<"m sistemu (v dveh skupinah s štirimi klubi), medtem ko bo zmagovalno ekipo dal seštevek to^k, zbranih po vrednosti posameznih rezultatov v vsaki disciplini. -Tako Zagrebčani kot Triglavani, so v torek zabeležili razmeroma slabe rezultate; dvoboj pa se je. predvsem po zaslugi odlične vrste plavalk, končal z zmago gostov. V prvi točki plavalnega sooreda Vlada na tej progi, čeprav je bil "slednji vse do letos tu skoraj »nepremagljiv«. Podvig i° Peter ponovil tudi na 200-metn ki progi V metuljčkovem slogu. V zadnji dolžini bazena je s hitrim Pn^šem za sckunrJo prej udaril v cilj kot Vlado, meitem ko a premagala gostujoča plavale«, Prav prijetno smo bili presenečeni že v naslednji disciplini (metuljček), ko sta mlali Krmjčanki — Seni'-a in M'helič premagali nasprOtnJd (T) 2:47,6 .Tel ■ na 100 metrov. To je bila tudj edina ženska zrnata za Triglav. Dober rezultat je v torek dosegel olimpijce Koemur na 100 metrov Volčan.šei; (M): _ Z: Ver/i (M) £38,4, Olavanič (M). Kobi (T) 6:1?.«: 200 m prsno - M: Tomičič (M) 2:51.0. .lam:veky (M) 2:53.2. Brandnar (D 2:86,5; Z: Marinčić (M) 3:05.5. Pogačnik (M), SeVc* (T) 3:23.0: ? T m h-htno - M: Zor-Jal (M) 2:41.4. RoSlHk (T) 2:41,4, Pičulin (T) 2:40 1: i 1C0 m hrbtno - Z: Večerina (M) 1:23.8. Lončar (MV Gabron (T) 1:49.0; 200 nr me'i-l'čok - Ml T>. Brinovec (T) V. Rrinovec (Mx: 100 m mc- rta brata Brinovec dosegla dvojno v prostem slogu - 57.0. ZAHVALA Ob nenalni i7 se poslovili od njo^a na njegovi zadni poti. Žalujoči: žena, «in, mati In brat luMček - Z: Seulea rn 1:4J.* Ml-helič (T) 1:4*.G. 'Vo'"m"-k (M>; 100 m rrc<<<> - M: Rocmuf (D 57,8. Vr>' en.VA (M) 1:01.5. Jam-nieky (M): - Z: Vorlj (M) 1:15.8, Cl.ivanč (M), Čolnar (T) 1:?0 6; 4 X 200 m proto - M: Triglav (P. Britnovac, V. Brinovec, M. Koflnflc, Ktxm-:r) 9:51.8, Mir. d"*! 10:05.8; 4 X 100 m BjMfaiHl - Z: Mladost 5:52,2, Triglav 6:14,4. iskk\ NAJnOJL.TSA Preteklo nedeljo je bilo v Kranju izvedeno obv,nsko strelsko tekmovanje z malokalibr.'ko puško. Zmagjla je ekipa Iskre z 810 j krogi, pred ekipo Bratstvr. - Enotno,t; fi 799 kropi. M »d po^nmer- .niki je bil najboljši Jože Lombaf (z krogi, itd.