Stev. 32 V Mariboru 6. avgusta 1896. Teéaj XXX. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem n;. dom za celo leto U gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta «5 kr, — Naročnina so pošilja iipravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po 5 kr Kokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 1'2 kr., trikrat 1« kr. Kmetovalci pozor! (Konec.) § 11 določa, da je one parcele, ki so v sedanjem katastru vpisane kot gozdi, ki so pa poprej bile vpisane pod kako drugo kulturno vrsto — n. pr. v vrsto pašnikov — prestaviti na zahtevanje posestnika, če se za to zglasi do konca decembra 1896, v taisto kulturno vrsto, v katero spadajo po svoji dejanski in pretežni vporabi, ne da bi bilo treba za to posebnega dovoljenja. V smislu § 13 se zemljišča v namen revizije nikakor ne bodo vnovič ocenjevala. Deželna komisija mora glavni ozir jemati na to, da posreduje in odpravi nasproti dejanskim dohodkom nastale in obstoječe neenakosti glede obdačenja posamnih ocenitvenih okrožij, oziroma posamnih parcel, celih kosov ali večjih zemljiških obsežkov. Dežilna komisija mora torej temeljito preudarjati, ali so se razmere glede pridelovanja in gospodarstva v posamnih ocenitvenih okrožjih spremenile trajno in tako korenito, da bi nastala očividna neenakost pri obdačenju posamnih okrožij, če bi se pridržali oni tarifni nastavki . čistega dohodka, ki so o svojem času bili določbi za razne bonitetne razrede posamnih kultur. Temu prizmo določuje deželna komisija, za katera okrožja, oziroma za katere kulture in bonitetne razrede in v katef|lmeri naj bi se obstoječi tarifni nastavki spremenili, rftimreč ali zvišali ali znižali. Če bi se pri tem pokazalo, da z ozirom na različnost dohodkov v taistem okrožju ne zadostuje osem bonitetnih razredov, skleniti sme deželna komisija, da se bonitetni razredi pomnože in sme za taiste določiti tarifne nastavke. Po § 14 morajo se spremembe v obstoig&fh tarifnih nastavkih, katere je sklenila deželna komisija, objaviti v uradnih deželnih časnikih. jO.: ' Proti tem sklepom se smejo občine, dalte-zešnljiški posestniki, kateri plačajo vsaj 6. del od vsegr 'zemljiškega davka v občini, konečno tudi poročevaleV deželne komisije pritožiti v šestih tednih po objavljeneinS^lepu pri deželni komisiji. § 15. Da se odpravijo pomote in krivice, ki so se prigodile tedaj, ko so se posamne parcele uvrstile v razne bonitetne razrede dotičnih kultur, dobile bodo deželne komisije uradne podatke od evidenčnih uradov. Deželna komisija mora se pa tudi ozirati na poročila deželnega odbora, občinskih odborov itd. Po § 21 se je glavna svota zemljiškega davka znižala za poltretji milijon. To so glavne poteze postave glede revizije zem-ljiško-davčnega katastra. Državni poslanci, ki zastopajo v prvi vrsti kmečke koristi, so se odločno potezah za to, da se glavna svota zemljiškega davka, katera je znašala 37y2 milijonov zniža za poltretji milijon. To se je tudi posrečilo. Zatorej je pričakovati, da bode zemljiški davek tudi pri nas, kjer so merodajne okolnosti postale silno neugodne za naše kmetijstvo, izdatno znižan. Treba pa je, da tudi kmetje sami varujejo svoje koristi, da porabijo vsa sredstva, katera jim podaje omenjena postava, ter da se precej lotijo dela, kajti deželna komisija mora zvršiti svoje dela v šestih mesecih. Župani naj bodo pozorni in skrbni, ter naj kmetom razjasni pomen revizije in jih naj pozivljejo, naj županstvu naznanijo krivice v tarifnih nastavkih, pogreške in pomote, ki so se svoj čas v resnici prigodile. Dobro bi bilo, ako bi občinski odbor dal sam pregledati, za katere parcele so kmetje opravičeni se pritožiti in za hte-vati, da se nižje obdačijo. Vse pritožbe naj pa se predložijo deželni komisiji, ki je včeraj imela prvo sejo. Volitve v deželne zbore. • S cesarjevim sklepom z dne 25. julija so razpu-ščeni deželni zbori š ta jar ski, koroški, šlezijski in gornjeavstrijski, ker je njih šestletna doba že potekla. Voliti bo torej treba nove poslance in sicer se ugiba, da se bo to zgodilo konec avgusta meseca ali vsaj septembra. Nekaj pozneje se bodo razpustili nekateri drugi deželni zbori; tudi ti bodo še letos na novo voljeni. Imeli bomo torej dosti političnih bojev in strankarskega vrišča. V nemških krajih se bodo štiri stranke pipale med seboj: katoliška, protijudovska, nemško-narodna in liberalna. Poslednja je zdaj najslabejša, ker jo vsi zapuščajo, samo Judi in drugi zakleti sovražniki krščanske vere so jej še zvesti. Vsled propadanja liberalizma se bo tudi v deželnih zborih marsikaj spremenilo. V do-lenjeavstrijskem zboru so bili do zdaj liberalni in krščanski poslanci skoro enako močni, vendar so liberalci večino imeli. Letos se bo to zasukalo, liberalci pridejo gotovo v manjšino. Med nemškimi Štajarci, Korošci in Šlezaki bodo narodnjaki liberalce nazaj potisnili. Katoličani ostanejo na vrhu v Gornji Avstriji, v Predorlovem, na Solnograškem in Tirolskem. Nas Slovence bodo seveda najbolj zanimale volitve na Koroškem in na Štajarskem. Na Koroškem bodo slovenski in nemški katoličani složno postopali in utegnejo vsaj v kmečkih občinah nekaj sedežev pridobiti; morda si priborijo celó enega deželnega odbornika, če namreč med 14 kmečkimi poslanci vsaj 8 svojih v zbor spravijo, kar ni ravno nemogoče. Na Štajarskem je 63 poslancev, med katerimi je bilo zdaj 8 Slovencev, 1»2 od nemških kmetov voljenih katoličanov in 2 knezoškofa, skupaj 22 krščanskih po- / slancev proti 41 liberalcem. Od teh 41 jih je 19 volje- i nih od meščanov in tržanov, 12 od graščakov, 6 od ! kupčijskih zbornic, 3 od kmetov, 1 ima pa virilen glas kot vodja graških visokih Sol. Da liberalci pri novih volitvah ne bodo več 41 poslancev skupaj spravili, je več ko gotovo. Po mestih in na kmetih nemško-narodna stranka snopje krade; sigurno ostanejo jim le sedeži kupčijskih zbornic in morda tudi graščaki, drugodi je vse na tehtnici ali vagi. Koliko bodo spravili krščanski socijalisti (antisemiti), in ali bodo katoličani kaj novih sedežev priborili, se danes Se nič ne more uganiti. Mi Slovenci bomo tiste volili, katere nam bo priporočilo »Slovensko društvo«, ker dobro vemo, da nam skušeni rodoljubi, ki to društvo vodijo, ne bodo ponujali slabega moža za poslanca. Mi hočemo poštene in modre, krščanske može za poslance, ki ob enem branijo naše gospodarske koristi in naše narodne slovenske pravice. Graška »Tagespošta« nekaj kvasi, da smo mi Slovenci s svojimi poslanci nezadovoljni, ker so izstopili iz deželnega zbora. To so pa neumne in prazne čenče: če slovenski poslanci v zboru nič ne veljajo, in jim liberalci vsako prošnjo odbijejo, potem je res bolje, da doma ostanejo. Saj bo liberalna glorija kmalo mi-nola; bomo videli, kako se bodo nacijonalci in proti-judovci obnašali proti Slovencem, saj lahko počakamo l Naši poslanci bodo že sami presodili, kedaj jim bo kazalo, v deželni zbor nazaj stopiti. Do slovenskih rodoljubov pa se obračamo z nujno prošnjo, naj se pravočasno lotijo volilnega dela ter naj obdelajo politično polje, da nam kaj sadu obrodi. Posebno je to potrebno po mestih in trgih, kjer bi se pri neumornem delu vendar utegnil pridobiti morda eden sedež za Slovence. Več ko jih bo, več bo glas naših poslancev izdal. -- Poziv! Že pred par leti se je bila sprožila misel, naj bi se velezaslužnemu pisatelju slovenskemu, gosp. Davorinu Trstenjaku, vzidala v dokaz iskrene hvaležnosti na rojstni biši v Kraljevcih pri Sv. Jurju ob Ščavnici spominska plošča. Ker pa se je — ne vemo zakaj — odlašala slavnost od leta do leta, poprijel se je s hvalevredno odločnostjo in požrtovalnim navdušenjem bližnji mu rojak gospod dr. Jurtela, odvetnik v Šmarijah, letos znova te ideje ter skhcal v to svrho na dan 2. avgusta t. 1. k Sv. Juriju ob Ščavnici posvetovalni shod, katerega so se vkljub slabemu vremenu blagovolili udeležiti zastopniki častite duhovčine in posvetnega razumništva iz bližnjih okrajev. Po daljšem posvetovanju se je sprejel enoglasno predlog gospoda dr. Jurtela, vzidati vendar, enkrat in sicer dne 6. septembra Davorinu Trstenjaku skromni spominek. V to se je sestavil takoj poseben odbor: načelnikom je bil voljen gospod dr. Jurtela, namestnikom in ob enem denarničarjem č. gosp. J. Kunce, tajnikom stud. jur. gospod Matevž Senčar pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Vsi navzoči so obljubili zastaviti vse svoje moči, da se slavnost vrši dostojno nepozabnega nam Davorina. Plošča od sivega marmorja s primernim napisom se je že naročila. V pokritje stroškov je sklenil posvetovalni shod apelovati na blagodušnost hvaležnega naroda, za katerega si je pridobil pokojnik v teku svojega vstrajnega in plodonosnega delovanja nevenljivih zaslug. Odbor se torej obrača tem potom z iskreno prošnjo do vseh rodoljubov, naj blagovolijo nabirati in pošiljati prispevke č. gospodu I. Kunce-tu, župniku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ker vspored slavnosti v kratkem objavimo, bodi za zdaj le omenjeno, da je prevzel skrb za petje gospod I. Strelec, nadučitelj pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Mogoča vprašanja in želje naj se blagovolijo na-znanjanjati gospodu tajniku. Odvetnik dr. Jurtela, načelnik; župnik Ivan Kunce, namestnik in dencrničar; jurist Matevž Senčar, tajnik. Cerkvene zadeve. Z birmo vanj a v marenberški dekaniji. (Konec.) Drugi dan, v petetek so mil. knezoškof počivali od težavnih potov. Zvečer so pa na Uemšniku zopet krese žgali, in sicer velikanske. Ravno tako se mi je dozdevalo, kakor da bi gledal velikansko razsvetljeno graščino. In takih velikanskih ognjev so ta večer na kakih 15 krajih žgali. Z možnarji pa so pokali, da je kar odmevalo. Zvonovi pa so milo pevali, ter naznanjali slovesnost prihodnjega dneva. Koncem pa so še štirje gospodje pred farovžem škofu na čast zapeli nekaj lepih slovenskih pesmij. V soboto, dne 4. julija, bilo je izpraševanje odraslih in sv. birma. V nedeljo, dne 5. julija, bila je sv. birma v Breznem, kjer so sedanji župnik, g. Martin Stole, veliki oltar dali popolnoma prenoviti. Knezoškof so ob tej priliki oltar blagoslovili. Popoldne pa so se mil. nadpastir napotili na zadnjo postajo birinovanja v marenberški dekaniji, namreč v Št. Ožbald, kjer so jih z enako častjo in slovesnostjo, kakor pri drugih župnijah, vsprejeli. Kar po vsprejemu je bilo izpraševanje otrok v cerkvi, pri katerem so otroci pokazali, da so v krščanskem nauku prav dobro podučeni. Tukaj imajo prelepo navado, da bližnji farani vsaki večer v cerkvi s svojim g. župnikom opravljajo večerno molitev. Ta večer pa se je še posebno veliko ljudij udeležilo večerne pobožnosti. Prišli so tudi knezoškof, ter tako z ljudmi opravili svoje večerne molitve in pa sv. rožni venec molili. Ko so se drugi dan knežoškof k najsvetejši daritvi pripravljali, je ljudstvo po cerkvi glasno molilo 3 božje čednosti. Ravno tako so ljudje glasno v cerkvi . molili pri sv. evangeliju, darovanju, povzdigovanju in pri sv. obhajilu. Po sv. maši pa je veliko pobožnih prejelo presv. Rešnje Telo. Pri izpraševanju odraslih pa se je pokazalo, da so tudi ti v krščanskih resnicah dobro podučeni. V tej fari je upeljanih tudi več bratovščin, med temi tudi toliko hvalevredni III. red. Vse to je knezoškofa močno veselilo. Zato so pridno krščanske farane pohvalili, pa tudi g. župniku so izrekli srčno hvalo. Tukaj se je zbralo okoli preljubljenega svojega nadpastirja do 18 duhovnikov iz marenberške in sosednjih dekanij. Celo novocerkovška po č. g. Žičkarju in jareninska po č. g. kaplanu Meznariču, bili sta zastopani. Vč. g. dekan marenberški so se milostljivemu knezoškofu prisrčno zahvalili za njihovo trudopolno delovanje v dekanji, ter jih prosili, da bi čez 6 let zopet v krepkem zdravju obiskali dekanijo, in zakramentu sv. birme milostljivo delili. Na to so pa tudi knezoškof svojo hvalo izrekli vč. g. dekanu, kakor tudi vsem drugim dušnim pastirjem in vsemu vernemu ljudstvu v tej dekanji. Prijazno so se še mil. knezoškof z nami duhovniki pogovarjali do 4. ure popoldne, potem pa so zasedli svojo lastno kočijo, katera jim je do tod nasproti prišla, in so se pa državni cesti skoz Selnico in Kamnico domov odpeljali, spremljani od večih duhovnikov. Zvonovi so milo peli, možnarji pokali, ljudstvo pa in duhovniki smo srčne želje k Vsegamogočnemu pošiljali: »Bog ohrani še mnogo, mnogo let za vse dobro gorečega višjega pastirja in pripelji jih čez f> let zopet zdravih in krepkih v našo dekanijo.« A. A. Cerkvene naprave v Črešnicah. Blagi dobrotniki so leta 1872., 1892. in letos veliko pripomogli, da se je naša župnijska cerkva z novimi rečmi polepšala. Star mož je iz hvaležnosti do Marije, od katere je bil v potrebah pogostoma uslišan, daroval za novo srebrno monštranco. Zgotovljena bo v kratkem od g. Tratnika v Mariboru. Dva moža sta sama od sebe prinesla po 72 gld., da so šolske sestre v Mariboru naredile dve novi banderi; na enem gledamo Marijo in sv. Jožefa, na drugem sv. Henrika, kralja, in sv. Dominika. Delo je prav čedno. Najbolj je bilo treba novega križevega pola. Stari je bil širji kakor dolg, in nekateri dogodki so na podobah naslikani iz Jezusovega življenja, predno je bil od Pilata na smrt obsojen. Vkljub temu so se odpustki dobivali, ker se delijo, ako so križci nad podobami pravi. Pristopili so skoro vsi farmani in nekaj sosedov, da smo zložili za novi križev pot blizu 250 gld. Ukusno lepe podobe je poslal Miiller iz Inomosta, in okvire je naredil umetni mojster Ignac Novak iz Slatine, ki stanuje zdaj v Črešnicah. Okviri so iz hrastovega lesa, po romanskem slogu izdelani in z oljem napojeni. Visoki so 1 m 55cm. Računil je po krščansko malo. C. pater Gregor so križev pot na Ari-hovo nedeljo, dne 19. julija slovesno blagoslovili. — Zopet star mož je dal 100 gld., da se je pridelalo zastarelo nebo, da je preslikanih nekaj podob in 2 stari banderi, cerkev pa je letos globoko v žep posegla, da se orgije prenarede, zid pobeli in nove stopnice pred cerkvijo vložijo. Tudi podgorska kapela je dobila novo lice. Več dobrotnikov je pristopilo, da se je za 8—10 fl. splela nova kita pred veliki oltar. Mladenči in deklice so skrbeli za mlaje in vence. Obilno povrni Bog vsem dobrotnikom, kar so iz dobrega srca darovali k časti božji in ljudem za veselje. Ostanite zvesti v take namene še zanaprej! Mili darovi za družbo vednega češčenja: Loka 7 fl. 10 kr., Sv. Ilj v Slov. gor. 17 fl. 57 kr., Sv. Jurij na Sčavnici 22 fl. 80 kr., Dobova 25 fl., Kozje 12 II., Buče 8 fl. 26 kr., Podsreda 9 fl. 52 kr., Podčetrtek 9 fl., Jarenina 48 fl., Celje 36 fl. 60 kr., Sv. Peter v Sav. dol. 16 fl. 14 krc, Galicija fl., Sv. Jurij na juž. žel. 26 fl. 46 kr., Sv. Štefan pri Žusmu 7 fl., Žusem 3 fl., Slivnica pri Celju 5 fl., Kalobje 1 fl. 50 kr., Sv. Ožbalt pri Dravi 2 fl. 30 kr., Sv. Tomaž 22 fl. 77 kr., Dobrna 10 fl., Fram 2 fl., Cirkovce 13 fl. 50 kr., Sv. Alojzij v Mariboru 6 fl. ---4-- Gospodarske stvari. Razstava grozdja na Bizeljskein iz novih vinogradov za okraj brežiški. (V času od dne 20. do 28. septembra 1890.) Od leta 1882. do 1886. je propala naša vinoreja zbog trtne uši, in sicer tako, da nismo skoz leta imeli nikakoršnega vinskega pridelka. In da so naši sodi prazni v kletih trohneli, vendar so brezvestni trgovci točili slavnega Bizeljanca, Pišečana, Sromljana, Sremičarja itd., kakor nekdaj po onih krajih, koder je prej naše vino slovelo. Velika nevarnost je pretila našim slovečim krajem ; kajti v nevarnosti smo bili, da zgubimo dobro ime in one kraje, v katere smo prej vino prodavali. Dokler smo bili brez vina, bili smo mirni. Danes pa nas silijo gospodarske sile, da se postavimo na noge in da oživimo dobro ime naših pokrajin. Pet let je sem, kar so naše gorice na ameriški podlagi ozelenele, uspehi so taki, da ni nikdo od lakih niti sanjal. Vsa sredstva smo uporabili in mi nismo samo naše vinograde na novo zasadili, ampak mi smo vinorejo obče na najvišjo stopinjo spravili. Mi pridelujemo vina, ki so tako dobra in še bolja kakor ona s starih trt in upamo, da se nam bode dokaz popolnoma posrečil. Dne 28. junija t. 1. so se zbrali odborniki naj-glasovečih vinorejskih občin brežiškega okraja, in sklenilo se je, da se napravi izložba grozdja na Bizeljskem v prostorih tamošnje šole. Na tej razstavi se udeleži v prvi vrsti priprosti kmet (vinorejec) brežiškega okraja. Tu se bode nudila vinskim kupcem prilika, da si na licu mesta pogledajo vinske pridelke, in uverjeni smo, da bode vsaki z uspehi zadovoljen. Za razstavo se je nalašč Bizeljsko izvolilo, in sicer zato, ker so tam najstarejši in največji nasadi. Izleti v bližnje gorice, ki se bodejo od komiteja razstave priredili, dokazali bodejo naš napredek na polju vinoreje. Vinski trgovci imajo tu najlepšo priliko, stare zveze ponoviti in nove skleniti. Drugi in važnejši povod te razstave je pa dolžnost hvaležnosti do onih krogov, ki so nas v tej silni borbi vsa leta vstrajno podpirali. Država, dežela in štajarska posojilnica so žrtvovali več sto tisoč za prospeh nove vinoreje na Štajarskem. Hvaležno moramo priznati, da je skoraj cela svota brežiškemu okraju do sedaj v veliko pomoč prišla. Naša dolžnost je, da damo račun o tem, kako smo te velike podpore porabili. In mislimo, da se to najložje o priliki nameravane izložbe pokaže. Upamo, da bodo naši uspehi merodajne kroge spodbudili, da bodo dali tudi drugim okrajem pomoč, katero je do sedaj naš okraj užival. Pomen današnjih vrst je, merodajne kroge in vse one, ki se za novo kulturo ameriških trt zanimajo, na našo razstavo opozoriti. Natančneje določbe bodo se pa še pravočasno razglasile. Odbor razstave grozdja na Bizeljskem, dne 25. julija 1896. Sejinovi. Dne 10. avgusta v Lučanah, v Radgoni, Podčetrtku, Brežicah, Slov. Gradcu in Celju. Dne 12. avgusta v Vržeju in pri Sv. Juriju v Slov. gor. ----- Dopisi. Iz Ljutomera. (251etnica mašništva.) V torek, dne 28. jul. je bil pri nas praznik. Bralcem »Šlov. Gosp.« je znano, da so ia dan velečasliti gospod dekan Ivan Skuhala obhajali svečano petindvajsetletnico mašništva. Že v ponedeljek, dne 27. julija popoldne se je v Ljutomeru poznalo, da se nekaj posebnega pripravlja. Zupnišče in cerkev sta bila okrašena z venci in cveticami, ceste in trgi so bili pa v najlepšem redu. Z večernim vlakom se je pripeljalo precej častitih gospodov duhovnikov, kateri so hoteli v prijaznem Ljutomeru v hiši gospoda dekana praznovati z istim skupaj imeniten praznik. Kakor so v torek raz lečo povedali prečastili gospod stolni župnik Bohinc, je bilo dvanajst duhovnih bratov skupaj, kateri so pred 25 leti prvokrat darovali sveto mašo. Kako naše ljudstvo spoštuje svoje duhovnike, smo videli na predvečer slavnosti. Kmalu po osmi uri zvečer so jele švigati raz šolski holmec razno-bojne rakete ter je žarel umetalen bengaličen ogenj. Vmes je strel iz topičev naznanjal važnost dneva. Ob deveti uri so z vrta gosp. J. Vaupotiča odkorakali gasilci cvenski, cezanjevski in pristovski ter z gorečimi bakljami in lampijoni korakali z godbo na čelu čez trg do župnišča. Tu so se postavili v polukrog, na kar je »Ljutomersko slovensko pevsko društvo« zapelo dve krasni pesmi na čast domačemu jubilantu in njegovim častitim gostom. Drugi dan se je v dekanijski cerkvi zbrala obilna množica pobožnega ljudstva, šolska mladina vseli slovenskih šol v ljutomerski župniji; gasilci v paradi so morali ostati zunaj cerkve, ker je manjkalo prostora. Svečano sv. mašo se darovali vlč. g. dekan J. Jurčič od Sv. Lenarta. Slavnostno pridigo so imeli, kakor že omenjeno, gospod stolni župnik Bohinc, kateri so v krasnih besedah razložili pomen svečanosti. Pri slavnostni sv. maši je dovršeno pel mešani zbor »Ljutomerskega slovenskega pevskega društva« pod vodstvom g. Zacherla Belarjevo mašo. Po svečanem opravilu je bila še črna sv. maša za umrle tovariše gg. jubilantov. S tem se je končala cerkvena slovesnost, ki bo dolgo ostala v spominu našega ljudstva, katero želi gospodom jubilantom doživeti petdesetletnico svečeništva. Dal Bog! Od Sv. Lovrenca v Slov. goricah. (Petin-dvajsetletnico) političnega gospodarskega društva smo dne 2. avg. slovesno obhajali v lepo ozalšanih prostorih g. Koserjeve gostilne. Počastili so nas osno-vatelj društva, prečastiti kanonik Jak. Meško, ter nam povedali nekaj iz njegove zgodovine. Bilo je prvo v celem glavarstvu ptujskem in osnovano zlasti v krotenje nemškutarjev, ki so takrat še hudo kmečke ljudi begali. Še vladine osebe so jih podpirale. Nekokrat je poslanec Herman govoril na društvenem shodu, kar je vladinega komisarja tako speklo, da ni samo zborovanje prepovedal, ampak še društvo razpustil. Vkljub temu so nemškutarji propadli in sedaj, ko društvo obhaja svojo 251etnico, ni nobenega več v celi župniji. To je najboljši dokaz, da je društvo bilo o pravem času osnovano in uspešno delovalo. Zatem nam je naš državni poslanec, vlč. g. dr. Gregorec, z živahnimi živio-klici pozdravljen, govoril o velikem pomenu društvenega življenja sploh in za Slovence posebič, na dalje nam je razjasnjeval nove davčne postave, kmečke zadruge, ogersko nagodbo, novi volilni red in borbo Slovencev za jednakopravnost v šolah, uradih in javnem življenju, odgovarjal na več vprašanj in obečal pomoči zoper hudo nadlogo, da sedaj sejme ustavljajo celim okrajem, če kde kakšno živinče zboli, katero so iz Ogerske po nemarnosti spustili. Predsednik, vrli oča Petek, se je zahvalil vsem, ki so pri društvu kedaj sodelovali in naposled državnem poslancu v imenu društva in številno zbranega ljudstva izrekel zaupanje in zahvalo ter prosil, naj se da še v tretjič izvoliti v državni zbor. Z živio-klici na svetlega cesarja bilo je zborovanje skončano in sledila je tombola šolski mladeži v pomoč. Iz Brežic. (Slovensko pevsko društvo v Ptuju) je razposlalo sporazumno z lokalnim slavnostnim odborom povabila na veliko pevsko slavnost, katera se bo vršila letos, kakor v obče znano, dne 15. avgusta v Brežicah. Iz dotičnega programa je razvidno, da se bode pelo 6 pesmij, 4 slovenskih in 2 hrvatskih. Ob koncertu svira polnoštevilna vojaška godba c. in kr. pešpolka nadvojvode Leopolda št. 53 iz Zagreba pod osebnim vodstvom g. kapelnika I. Dvoraka. Vodstvo pevskega zbora prevzame naš rojak, na slovanskem jugu obče znani profesor in skladatelj g. F. S. Vilhar iz Zagreba. Sledeča pevska društva udeležujejo se prostovoljno pevskega zbora: 1. »Merkur« iz Zagreba, 2. »Zora« iz Kar-lovca, 3. »Slavec« iz Ljubljane, 4. »Ilirija« iz Ljubljane, 5. »Slovenija« iz Dunaja, 6. »Celjsko pevsko društvo«. Slavnost se vrši ob 5. popoldne ob vsakem vremenu na vrtu »Narodnega doma« v Brežicah. Po velikem pevskem zboru prosta zabava na vrtu, v dvorani »Narodnega doma« in nastop posameznih pevskih društev. — Društveni odbor je storil svoje dolžnost s tem, da je preskrbel vse priprave, ki so potrebne, da se zvrši letošnja slavnost čim bolj sijajno. Lokalni odbor v Brežicah je prevzel drage volje skrb v to, da se pribavijo in uredijo potrebni prostori v Brežicah, da se sprejmejo došli gosti na kolodvoru, da se oskrbijo najpotrebneja prenočišča, s kratka, da se vsestransko ustreže in postreže milim gostom. Opozoriti nam je slavno občinstvo na to, da prihaja vlak iz Zidanega mosta ob tjil zjutraj in ob 3 popoldne, iz Zagreba pa ob 9 zjutraj in 2 popoldne v Brežice. Z ozirom na skupne pevske vaje predpoldne je neizogibno potreba, da pridejo pevke in pevci že s prepoldanskim vlakom v Brežice. Pri razpošiljanju povabil vrinila se je tu pa tam morebiti kaka pomota, pozabila se je morebiti tu pa tam katera oseba; naj se nam to ne šteje v greh, saj se kaj tacega pripeti lahko pri ogromnemu delu. Namen tem vrsticam je uprav opozoriti in povabiti javno slov. občinstvo še enkrat na letošnjo slavnost. Vsem čast. slov. pevkam in pevcem, sploh vsem prijateljen slovenskega pelja kličemo tedaj, nadejajoč se ogromne udeležbe imenitne pevske slavnosti v prijaznih Brežicah, gromoviti: »Na zdar!« Iz Ljubljane. (»Slov. planinsko društvo«) je srečno dogotovilo malo pod vrhom najvišje slovanske gore, veličastnega Triglava, postavljeni planinski dom, močen in ličen, trden in pripraven, najudobneje urejen in opravljen. Dne 10. avgusta t. 1. bode ob 9. uri zjutraj svečana blagoslovitev in otvoritev prostorne in z živežem in pijačo oskrbljene »Triglavske koče na Kredarici«. To je najvišja planinska koča v Julijskih Alpah in le '/* ure oddaljena od Triglavskega vrha. Prispejte, častiti rojaki in prijatelji, tega dne na razgledno Kredarico, da dostojno in slovesno otvorimo novi planinski dom in posetimo tudi nebotični vrh sivega očaka Triglava in pozdravimo iz slavnega Aljaževega stolpa prelepo zemljo slovensko in nje vrli rod! — Odhod iz Ljubljane v nedeljo, dne 9. avgusta ob 7. uri 10 minot z južnega kolodvora, prihod na Dovje ob 9. uri minot dopoldne. Odhod iz Mojstrane ob 12. uri popoldne, prihod do nove koče ob 7. uri zvečer. Pridite in poslavite z nami preveli slovenski praznik! Od. Sv. Ane na Nemškem. (Zlat a sv. m aš a.) Na Aninovo so veleč. gosp. Jož. Slavič, lavantinski in sekovski duhovni svetovalec in vitez reda sv. groba, služili zlato sv. mašo. To je bil dan velicega veselja ne le za Aninčane, nego tudi za sosede daleč okrog. Grom topičev se je razlegal po Štajarskem in Ogerskem, in godci so delali, da je breg poskakoval. Gosp. Slavič so rojeni pri Sv. Križu na Murskem polju. To so tisti gospod, ki se pod svojimi dopisi, ki jih pošiljajo časnikom, radi imenujejo »starega viničarja«. Njim pa tudi to ime lepo prištuje. Že petdeset let veselo obdelujejo vinograd (iospodov, in 33 let so vrl pastir svojih župljanov. In koliko odličnih delalcev so že poslali v vinograd Gospodov! Milost, graški škof, mestni graški prošt, general dominikancev v Bimu, ravnatelj deškega semenišča v Gradcu, dekan na Ljubnem itd. — to so slavni otroci njihove župnije. Gosp. zlatomašnik pa so tudi izvrsten vinogradnik. Na poldrugem plugu goric so enkrat pridelali 25 štrtinjakov vina, in njihova gorica še ni videla škropilnice. Bes, vrl viničar, ki je vreden, da še dolgo let pije iz zlatega kozarca, katerega so mu poklonili hvaležni župljani! Svečanost povzdigalo je tudi troje duhovnikov iz Maribora, ki so ob enem rojaki zlato-mašnika Iz Vitanja. (Toč a). V četrtek, dne 30. julija je toča grozno pobila nad 40 kmetov okoli Vitanja. Žadeti so silno nekateri posestniki v Stenicah, v Ljubnici, Hudini in v Skomru. Že enkrat jih je letos obiskala toča, toda zdajšnja je bila mnogo bolj grozna. Žita se je pri nas še le malo poželo, in kar ga je po njivah, je zmlačeno po toči; koruza vsa okleščena, samo steblovje štrli iz zemlje. Mnogoteri, že poprej reveži, so v silni stiski. Kupovali so živež od zime sem in preden šo mogli po- spraviti poletne pridelke, so jim ti pokončani. Nujna pomoč je silno potrebna. Mili darovi naj se blagovolijo pošiljati č. g. župniku v Vitanju. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar vrnejo se okoli dne 20. tega meseca na Dunaj. — V nedeljo je bila pri Dreherju velikanska veselica na čast trem krščanskim dunajskim županom. Kacih 4000 socijalistov pa je dopoldne zborovalo na dvorišču rotovža, kjer so sklenili, da se letos ne udeležijo deželnozborskih volitev. (iornje Avstrijsko. Linški mestni zastop je sklenil, da naj župan vladi pošlje peticijo, naj se uvedejo na kmetih direktne volitve v deželni zbor, da bodo potem tudi volitve v V. volilnem razredu direktne. Češko. Nekateri mladočeški poslanci skličejo v Toplice velik češki shod. Nemci pa že kričijo med svet, da je to grd napad na nemštvo. Bržkone vlada shod prepove. Štajarsko. Namesto deželnega poslanca dr. Starklna kandiduje za mestno skupino Slov. Gradec marenberški Schober, ki je lani romal k Bismarku, letos pa prestopil k luteranski veri. Onega c. kr. uradnika, ki bo Schoberja volil, naj vlada takoj iz službe spodi! Koroško. Deželni šolski nadzornik dr. Gobane je stopil v pokoj; na njegovo mesto pride bojda celjski ravnatelj Peter Končnik. — Deželno - zborske volitve bodo dne 21., 25. in 29. septembra. Pri njih bodo nemški katoličani in Slovenci skupno postopali. Kranjsko. Grofa Badenija so na Bledu in v Ljubljani zelo častno vsprejeli. Bela Ljubljana zna biti hvaležna. — Ljubljansko katoliško delavsko društvo je sila marljivo. V nedeljo je priredilo lep shod v Cirknici. — Prevzvišeni knezoškof so v Idriji o priliki birmovanja obiskali kat. delavsko društvo. Primorsko. V Trstu je v noči od dne 3. do 4. avgusta bila grozna nevihta, ki je mnogo škode napravila. — V Opatiji je oni dan bila glavna skupščina hrvaške Ciril - Metodove družbe, ki vrlo napreduje. — Na Malem Lošinju je občinski redal vpričo ubil nekega hrvaškega mladeniča, ker je pel hrvaško pesem. Ogersko. Škofovsko posvetovanje v Budapešti se vrši dne 18. ali 19. avgusta. — Vlada namerava dajali podporo le onim župnikom, ki niso pristaši krščanske ljudske stranke. Bode jih gotovo prav malo šlo na te limanice. — Ivanka, veliki mojster ogerskih framasonov, je umrl. Njegov naslednik bode državni tajnik Ivanovič. Vnanje države. Rim. Sv. oče so imenovali apostolskim delegatom ali odposlancem za Zedinjene države Severne Amerike o. Boštjana Martinelli-ja, avguštinskega meniha. Francosko. Predsednik republike, Faure, potuje te dni po katoliški Bretagni. — Sredi meseca septembra prideta ruski car in carica v Pariz. Francozi ju bodo seveda z vso mogočno slovesnostjo vsprejeli, da si ohranijo rusko prijateljstvo. Angleško. Mednarodni socijalisti so na shodu v Londonu marsikaj nespametnega, pa tudi pametnega sklenili; toda oni možje, ki države vladajo, se na to ne bodo ozirali. Nemško. Letošnji splošni katoliški shod bode tega meseca v Dortmundu. Tudi mnogo krščanskih delavcev se ga udeleži. — Te dni je v Stuttgartu pope-valo in popivalo 15.000 nemških pevcev, tudi mnogo iz Avstrije. Prihodnje leto se bojda snidejo vsi v Gradcu. No, naš Gradec je že tako preveč prusaški. Rusko. Car Nikolaj je ostro grajal one uradnike, ki so več ali manj zakrivili grozno nesrečo v Moskvi o priliki njegovega kronanja. Mnogo jih bode moralo ili v pokoj. Rumunsko. Kralj Karol je te dni došel na Dunaj. Bržčas hoče z nami skleniti zvezo, ker ga Srbi, Bolgari in Črnogorci v jugoslovanski zvezi ne marajo. Bolgarsko. Nekdaj vsemogočni minister Slam-bulov še v grobu nima miru. Oni dan se je več dina-mitnih patronov razneslo na njegovem grobu, da se je podrl grobni spomenik. Črnogorsko. Sredi meseca septembra praznuje knez Nikita 2001etnico, odkar vlada njegova rodovina Črno goro. Takrat se začne v Cetinju zidati kosama, v kateri bo bival prvi bataljon rednih vojakov, in bode shod vseh Slovanov. Turško. Grki so krivi, da so po Macedoniji začeli rogoviliti tolovaji, ki turški vladi delajo preglavice. Istotako tudi Grki podpirajo Krečane. Na Kreti prej ne bode miru, kakor jim sultan ne da zahtevanih svo-bodščin. In ravno te dni se poroča iz Carigrada, da Krečanom sultan nič ne dovoli; torej se bode krščanska kri naprej prelivala. -- Za poduk in kratek čas. Veseli praznik katoliškega delavskega društva v Mariboru. Ko so lani na belo nedeljo socijaldemokratje pri »Nadvojvodi Ivanu« razgnali ustanovni shod katol. delavskega društva, mislil je marsikdo, da iz tega ne bode nič. Toda č. g. predsednik dr. Alojz Meško se ni udal, zaupajoč na božjo pomoč in na priprošnjo društvenega patrona, sv. Jožefa, katerega so na onem shodu socijalisti zasmehovali. V kratkem na to, in sicer na tihem, se je vendar ustanovilo to društvo in že v prvem letu svojega obstanka toliko okrepčalo in razvilo, da je praznovalo minolo nedeljo prav slovesno blagoslovljenje društvene zastave. Ob ValO. uri dopoldne se je od društvene dvorane »zur Stadt Wien« pripeljalo pred knezoškofijsko palačo 12 kočij, v katerih se je vozilo 16 belo oblečenih družic, slavnostni odborniki in zastopnika graškega in ljubljanskega katol. delavskega društva. Za vozovi je korakala vsa južnoželezniška godba in kacih 150 katol. delavcev. Vsi ti ter preč. gg. stolni korarji in več gg. duhovnikov so potem spoštljivo spremili mil. knezoškofa v stolno cerkev, ki je že bila natlačeno polna. Mil. nadpastir so nato navdušeno in ganljivo pridigovali o pomenu katol. delavskega društva in njegove zastave. K sklepu so izrekli višjepastirsko zahvalo čg. predsedniku, blagorodni grofici Nugent, ki je zastavo kupila in še povrh kot kumica za to slavnost darovala 150 gld., ter vsem, ki društvo podpirajo. Pod pridigi so mil. knezoškof pred velikim oltarjem svečano blagoslovili društveno zastavo; pri tem opominjali društvenike, naj se zaradi narodnosti ne prepirajo, saj nosita trakova na zastavi slov. in nemški napis, naj se vedno zvesto držijo tega praporja, potem je zmaga gotova. Po zabijanju žebljev, ko smo bili slišali 19 pomenljivih rekov, so slovesno sv. mašo peli preč. g. stolni župnik J. Bohinc, pri kateri se je kakor navadno odlikovalo s svojim petjem cecilijansko društvo. Po sv. maši se je zapela zahvalna pesem in se je dal blagoslov z Najsvetejšim. Kakor je bil prihod slovesen, istotako je bil tudi slovesen, da veličasten povratek v društveno ovorano. Ondi se je pa popoldne ob 5. uri začel izredno dobro obiskan koncert, pri kateren je svirala južnoželezniška godba. Ako se ne motimo, morala je godba tisti večer sedemkrat svirati Luegerjevo koračnico. Zanimiv je bil nemški slavnostni govor č. g. profesorja M. Mateka: društveniki naj se skupno potegujejo za krščansko vero, za svetlega cesarja in za čast dela, ki je naša dolžnost. Z živahnim ploskanjem je bil gosp. govornik večkrat pohvaljen, posebno ko je končal. Pri slovesni predstavi ob 8. uri zvečer so s svojo navzočnostjo zopet počastili mil. knezoškof katol. delavsko društvo. Sploh so ta dan mil. nadpastir pokazali, da jim gorko srce ne bije samo za kmečki in gosposki stan, ampak tudi za delavski. Pridni krščanski delavci pa občno ljubezen tudi zaslužijo, saj dajo Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. In kakor si krščanski delavci želijo svoje stanje zboljšali, istotako tudi želijo, naj se kmečkemu in gosposkemu stanu dobro godi, posebno kmečkemu; kajti kedar se kmetu, ki je steber države, dobro godi, tedaj se dobro godi vsem drugim stanovom. K sklepu še samo omenimo, da je po slovesni predstavi slovenski prisrčno govoril č. g. g. predsednik dr. Alojz Meško in da so s Kranjskega došli vsem na veselje trije pismeni in trije brzojavni pozdravi Bes, ta dan je in ostane najslavnejši za mariborsko katol. delavsko društvo. Božji blagoslov naj ga še za-naprej vedno spremlja! — In vi, slovenski gospodarji, tudi vi si ustanovite to ali ono koristno društvo na krščanski podlagi, kjer ga še nimate, ali pa se obstoječih krepko oklenite! Delavci, verni in žal tudi brezverni, se organizujejo; slovenski kmetovalci, vzdramite in zedinite se tudi vi, v združenju je moč! Smešnica. Soseda reče sosedi: »Ti Špeta, tvoj mož danes neusmiljeno žvižga že več ur. Kako vendar moreš to trpeti? Ali mu ne moreš reči, naj neha?« — »Nočem mu reči, in naj žvižga tudi deset tednov, ker sva si že več dnij v jezi«. Razne stvari. Domače. (Ljudski shod) bode prih. nedeljo dne 9. avgusta t. 1. popoldan ob 3. uri v g. Krisperjevi gostilni pri Mariji-Snežni. Govorila bodeta državna poslanca, vlč. g. Gregorec in g. Fr. Robič. (Zahvala.) Srčno zahvalo izreka premilostljivemu knezu in škofu dr. Mihaelu Napotnik za trudapolno dolgotrajno posvečevanje naše nove cerkve Sv. Križa v Poličanah, stolnemu dekanu Lovro Herg, korarjema dr. .1. Pajek in dr. Iv. Mlakar, čast. korarju in dekanu A. Hajšek ter vsej mnogobrojni čč. duhovščini za vstrajno prisostovanje pri sv. obredih cerkveno predstojništvo v Poličanah: Janez Lenart, kn. šk. duhov, svetovalec in župnik. (Romanje.) Naznanja se nam, da pripade čisti dobiček pri romanju v Marija-Celje Poličanski cerkvi za izplačanje nje dolgov. (Deželne volitve.) Kakor se nam brzojavi iz Ptuja, so volitve za štajarski deželni zbor razpisane, in sicer dne 21. septembra za kmečke občine, za mesta in trgovske kamore dne 23. in za veleposestvo dne 26. septembra. Volilci torej pozor! (Cesarsko odlikovanje.) Preč. g. kanonik A. Hajšek, dekan v Slov. Bistrici, so danes ob 9. uri peli v farni cerkvi slovesno sv. mašo, potem pa jim je g. okr. glavar Kankovsky vpričo čast. duhovščine in gg. okrajnih zastopnikov na prsi pripel zlati zaslužni križec s krono. (Cesarjeva svečanost.) Dosluženi vojaki v Rušah priredijo dne 16. avgusta svečanost ob priliki cesarjevega rojstnega dneva, in sicer bode predpoldne slovesna sv. meša, popoldne pa pri g. Janezu Pintariču v Rušah veselica, h kateri se uljudno vabi. (Petindvajsetletnico) primicije in petdeseti rojstni dan je danes obhajal č. g. Matej Slekovec, župnik pri Sv. Marku in znani zgodovinar. Pri tej priliki so ptujski prošt, preč. g. Jos. Hržič, blagoslovili v župnijski cerkvi sv. Marka dve krasni, 200 gld. vredni podobi Srca Jezusovega in Marijinega, koji je gosp. jubilant kupil v zahvalo. Še na prav mnoga srečna leta! (Romarje v Marijino-Celje), ki se nameravajo peljati s skupnim romarskim vlakom, opozarjamo na naznanilo na zadnji strani. Ob enem naznanjamo, da se bode mnogo slov. čč. gg. duhovnikov udeležilo tega romanja; saj so že večer dne 14. avgusta vsi lahko doma. (Zavod šolskih sester) v Mariboru s šest-razredno dekliško vadnico, slovenskim otroškim vrtcem, oskrboval bode tudi za šolsko leto 1896/97 pripravljavni tečaj, tečaj za ročna dela poleg vseh štirih letnikov ženskega zasebnega učiteljišča s pravico javnosti. Go-jenke se vsprejemajo v vse razrede vadnice, v vse tečaje učiteljišča. Pogoje pove predstojništvo šolskih sester'. (Gosp. Fr. L en ček) nam naznanja: Ker sem v zadnji številki Vašega cenjenega lista notico bral, da rameravajo nekateri volilci brežiškega, kozjanskega in sevniškega okraja mene za kandidata za deželni zbor postaviti, prosim Vas v prihodnji številki izjavo sprejeti, da jaz na nobeden način ne kandidujem. (Vtopil) se je včeraj dne 5. avgusta v Mariboru kleparski učenec J. Fischer, ker je namenil Dravo preplavati in je v tem ponesrečil. (Na spodnjem Ptujskem polju) je minolo soboto toča naredila veliko škode, posebno je hudo klestila na Dornavi in v Borovcih ter na nekaterih drugih krajih. (Kmečki volilci) pri Slov. Gradcu so nejevoljni, da so volilci iz šoštanjskega okraja že postavil kandidata za deželni zbor, ne da bi vprašali volilce iz slov.-graškega ali marenberškega okraja. — Slov. možje bodite vendar edini, sicer še bode zmagal notar dr. Tomschegg iz Slov. Gradca! (Pri Sv. K u n i g u n d i na Pohorju) je del župnije po Resniku dne 3. avgusta poklestila toča. Nekoliko dnij pred tem pa je med burjo strela udarila v neko drevo na planini in usmrtila pet volov. (Priporočba.) Č. g. Anton Ostrožnik, župnik v Pamečah, se vsem duhovnim bratom v pobožno molitev priporoča. Bolnik mnogo trpi vsled srčne vodenike. (Toča) je hudo oklestila dne 30. julija nekoliko koprivniške, kozjanske in na pilštanjske župnije. Hudo je oklestila vinograde in polja in tako je pobrala kmetu skoro ves up in trud. Dne 1. avgusta se je pa zopet zopet nekoliko vsipala. Bog se usmili! (Štiri nesreče na Frankolovem.) V četrtek, dne 30. julija je popoldne huda toča zabila pol fare. — V petek, dne 31. julija je zgorela pod Gojko ena hiša. Kriva je najbrže hudobna roka. — V soboto, dne 1. avg. se je večkrat vlila strašna ploha in gromelo je grozno. Ravno tisti dan pa je neka lončarica na poti v Celje naglo umrla. (Toča ob Ščavnici.) Dne 1. avg. je toča pri Sv. Juriju ob Ščavnici veliko škode naredila na Žejniku, v Spodnjem in Srednjem Sovjaku, v Brezji, na Blagušu in srednjem Krabonošu. Gorice so po dolgih letih vendar enkrat letos dobro bratev obetale, a zdaj so uničene; hajdina, proso pokončana; koruza razčesana, potrta. Žalosten pogled! (Požar). Na Slapah ob Dravinji je dne 27. julija zgorelo poslopje J. Kogovšeka. Otrok je vžgal. (Duhovniške spremembe.) Kakor smo že zadnjič omenili, je vlč. g. Janez Lenart, župnik v Poli-čanah, imenovan duhovnim svetovalcem. — G. gosp. novomašnik Janez Šanda pride za kaplana k Sv. Petru na Medvedovem selu. Društvene. (Dijaški kuhinji v Mariboru) je darovala slavna posojilnica pri Sv. Križu na Slatini 5 gld. Bog plati! (Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščav-nici) priredi dne 9. avgusta v gostilni gospe Kreit-ove veselico s predavanjem o vinorejstvu (gosp. Bele), de-klamacijo »Zakaj je nastal v brlogu nemir'?«, petjem in gledališko igro »Sila skrivnosti«. Začetek ob '/24. uri popoldne. (Bralno društvo na Ljubnem) imelo bo prihodnjo nedeljo, dne 9. avgusta ob 3. uri popoludne na Ljubnem izvem edni občni zbor, pri katerem bo deželni živinozdravnik g. Martin Jelovšek iz Braslovč pod-učeval o kmetijstvu in umni živinoreji. Nadejati se je prav obilne udeležbe. (Jareninsko bralno društvo) se pridno pripravlja za veselico dne 9. avgusta, ki bi se bila imela vršiti že 5. julija, se je pa zaradi nekaterih nesreč preložila. Reč obeta biti jako zanimiva in ponuditi dobrodošlim gostom prijetnega razvedrila. Torej na svidenje v nedeljo, dragi sosedje! Iz drugih krajev. (Sv. oče) papež Leon XIII. so v ponedeljek zaradi trganja po udih morali ostati v sobi; toda v torek so že bili zopet čvrsti. Naj bi bili čvrsti še več let! (Oblak se je pretrgal) minolo soboto nad Dunajem. Skoro vse ulice so takoj bile preplavljene. Voda je silila v kleti in nižja stanovanja. Vsled tega se je nekaj hiš celo podrlo, mnogo jih je pa hudo poškodovanih. Škode je za več milijonov. (Razsodba) na stenjenaškimi zločinci se je v Zagrebu dne 1. avgusta razglasila: Osem zatožencev je oproščenih, sedemnajst, med njimi dve ženski, je obsojenih na smrt na vislicah, ostali pa so kaznovani s težko ječo od treh mesecev do 20 let. (V P e č u h u) na Ogerskem se je pred tednom razneslo do 40 kil smodnika v mestni hiši, kjer je neki mož pripravljalo umetalen ogenj. Mestna hiša, pa tudi sosedne so močno poškodovane, težko ranjenih pa je bilo do 80 oseb, lahko pa 200. (Nezadovoljni kaznjenci.) Vsled strožjega ravnanja s kaznjenci, so kaznjenci v Budapešti ravnateljstvu poslali pismo, v katerem zahtevajo, naj se odpravijo strožje naredbe, sicer pobijejo paznike. Toda takoj so dali ukleniti 20 najhujših ptičev. (Rodbinsko). V ogerski vasi Duran je 17 let staro dekle Amalija Lingus s sekiro ubila svojega očeta, ker je bil ta hotel nje mater ubiti. (Priporočba.) Zavarovanje vseh vrst pri »Unio catholica«. Pošteni, delavni zastopniki na deželi se iščejo. Več pove radovoljno glavni zastop v Gradcu, Radetzky-gasse št v. 1. T.otei-ijne številke. Trst 1. avgusta 1896: 28, 6, 30, 70, 62 Line » » 60, 76, 30, 19, 89 Hišo proda krajni šolski svet pri Sv. Barbari pod Vur-bergom z lepim 331 m" obsežnim vrtom ob okrajni cesti po dražbinem potu dne 16. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne, katera je zelo primerna za zasebnike ali rokodelce. (Jena je 1500 gld., vadija se položi 10°/0. — Vse natančneje se Fr. Krajncu. zve pri gospodu nadučitelju 2-3 Lep vinograd v Prodnem vrhu (Sandberg) v Rogozniški srenji, pol ure od Sv. Barbare pri Mariboru se bc 24. avgusta ob 9. uri predpoldnem pri posestvu samem po dražbi prodajal. Vadium 100 gld. Vinograd meri blizu 2'/2 orala, je v najlepšem stanu in najlepši legi in se prodaja le zavoljo smrti dosedanjega posestnika prostovoljno in pod lehkimi pogoji. Pogoji se izvejo pri gospodu notarju J. Haus pri Sv. Lenartu. 1-2 konjak, prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjajoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjnk, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr. Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Keiirriikt llertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. i£ -o <" S i, s "S" o> a 18 ° 12 E > P< 00 1 _ cs a p 03 ''-J d .2 " -S a "p. 2 a N „.S-O g «.S So"2 g .o a s S o ® u a a» m " a 2 s -s 3 L. .53 O co a P* Ph Ml e •s t co cd Javna zahvala. O priliki moje zlate sv. maše »lne 3. avgusta t. 1. mi je došlo toliko prijaznih častitk, pismenih in brzojavnih, zlasti izmed precastite duhovščine, da mi ni mogoče, na vse strani izreči pismeno zahvalo. Naj torej sprejmejo tem potom vsi mili mi prijatelji izraz moje srčne zahvale in priporočbe v njihovo še na-dalnjo naklonjenost. V Kozjem, dne 4. avgusta 1896. Ivan Bosina, zlatomašnik in dekan. u Novi c. ki*, notar v Mariboru 1.2 Dr. Franc Firbas javlja, da ima zdaj svojo pisarno stalno v Viktringhofgasse št. 9. JJeeneCi s primerno šolsko oliko se sprejme v jlr-govino z mešanim blagom pri V. Sket v Žužemberku na Dolenjem-Kranjskem. 1-3 ! 11 Marijino Celje! Ker mi zaradi nujnih priprav ni mogoče na vse čast. župnijske urade poslati vozne listke, prosim spoštovane romarje, naj se radi tega obrnejo do tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali do trgovine s papirjem gosp. Dragotina Hribarja v Celju ali pa do mene do 10. t. m. NB. P. n. gospodje zaupni možje, ki so vozne listke dobili v razprodajo, so prijazno prošeni, naj mi število prodanih listkov do vsaj 9. avg. t. 1. po dopisnici naznanijo, da mi bode mogoče zadosti sedežev priskrbeti. Ferd. Ivanuš v Poličanah. »tgtf z dobrimi šolskimi spri-" ' C- čevali in obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme v proda-jalnico z mešanim blagom pri Antonu Frelssiuutli v Cmureku (Mureck). Priprave za kavarnarje, sladičarje, gostilničarje, mesarje, sedlarje; peronospora-škropilnice, patent Schindler. 10 Naznanilo. Najboljše stroje za sadje mleti, s kamnitimi valarji, izdeluje in. priporoča po najnižji ceni Blaž Košar v Sentjuriju na južni železnici. 2 2 V zalogi tiskarn« hv. Cirila v Mariboru je ravnokar izišcl Obrednik za cerkvenike ali natančen poduk za cerkvene služabnike. Sestavil Jernej Voh, bivši kaplan konjiški. Drugi popravljeni natis. Cena v platnu vezanej knjižici je 40 kr, po pošti 43 kr. — Razpošilja se pa samo proti gotovemu plačilu in se sprejemajo tudi poštne znamke kot plačilo. Vslecl ugodnega nakupa Karol Gaber-jeve konkurzne zaloge blaga bom razprodal isto pod fabriškimi cenami in priporočam zlasti sledeče reči: Her Me sezona Ii koncu iiagllin: Perkal, se sme prati.......meter po 15—20 kr. levantin, lepi vzorci platno z debelimi nitmi cetir za obleko atlas satin, franc.