S2   149  tS
Moji prijatelji.
iii.
jHpa ne veš, zakaj nismo pri nas štrukljev jedli?" S&j         S temi besedami me nagovori sosedov Jožek, ko je prišel k nam v vas.
,,Scveda ne vem," mu pritrdim drage volje.
Nato mt začne Jožek razkladati svojo povest o štrukljm.
Žanjice so imeli pri sosedu. Tisti dan so dokon-čali žetev in stara navada je, da pripravi gospodinja takrat prav dobre štruklje. Tudi soseda je hotela ostati zvesta slari navadi. Zato je poslala Jožka z denarjem v vaško prodajalno in mu naročila, naj prinese orehov. Jožek je bil fant, ki je rad kam sfop/1, pa nerad prfšel domov. Takega se je pokazal tudi to pot.
Jožek gre v prodajalno. Na cesti ga sreča več voznikov. Jožek se ustavi, šteje konje, kolesa, vozove in ne vem, ka] še vse. Komaj ti odidcjo, ga že pre-moti druga izkušnjava. Vaški kovač je ravno podkoval konja. Seveda ga brez Jožka ne sme podkovati; Jožek boče videti, kako se ta reč dela. Čez dobro uro gre Jožek naprej. Pa glej, že zopet nekaj. Tam na cesti v prahu leži peščica otrok. Prah grabijo in v prahu orjejo njlve. Roka jim služi za plug, za brano imajo pa štiri trdc slame, ki jih vlačijo po njivi gorindol. Jožek prisede k njim, kmalu ima celo kmelijo tam na cesti. ]ožek Vmetuje, seje, vlačl, žanje; čas paiiitl naprej.
Čez dolgo časa se zopet spomni, da mora po orehe. Vstane, se obriSe in gre do prodajalne, kjer dobi orehov.
Sedaj pa domov!
Toda zopet nova izkušnjava. Čemu bi nosil orehe, pa bi jih ne pokusil? Vsede se, dobi pripraven kamen, in orehi gredo narazen, da je kar veselje Ko vstane, pogleda v rulo, toda strah in grozal — Orehov je zmanjkalo za čuda veliko. Nekaj jih je namreč pojedel jožek, nekaj jih je pa pospravil Petrov Jakec, ki se je pridružil radodarnemu Jožku.
S3   150   VS
,Kaj bodo pa doma rekli?"
To vprašanje je dclalo sedaj Jožku grozne skrbi; hoja mu je zastajala vedno bolj; kolikor bliže doma je bil, toliko bolj počasno je š]o . ..
,Kje je pa fant? Še sedaj ga ni domov."
,1, bo že prišel, saj je še vselej."
.Treba ga bo iskat."
»Naj mu gre pa Tone naproti."
Tone odide in nedaleč od hiše najde Jožka s skoraj prazno ruto. Pripeije ga domov; kaj se je pa doma zgodilo z Jožkoni, pa rajši ne povem.
V drugo si bo že zapotnnil, kako se nosijo orchi. Kar je naredil Jo?ek, to sicer ni prav, kajne, otroci, da ne? Pa Jožek je obljubil, da se bo poboljšal; zato mu odpuslimo, in jaz ga vseeno štejem med svoje prijatelje.
IV.
Sedaj pridež pa na vrsto ti, Štefanka. Čigava si, ne bom povedal radovednim bralcem; samo to jitn povem, kar poveš ti vsakemu, ki te vpraša, čigava si, namreč mamina.
Kaj naj vam povem o Stefanki?
Vesela je in živa in poskočna kot živo srebro. Prijazna je, z vsakim rada govori in nikogar se ne boji.  Preveč sem rekel;  konjača se boji in pa pekla.
Nekega dne -— da vam še nekaj povem — obišče majhna petlelna Šteianka pri sosedu staro bolno mater. Sama leži uboga bolnica, nikogar ni pri njej. In v tcj zapuščenosti — kdo bi ženi zameril — prične jokati in si z jokom krajšati dolgias. Ravno si obriše sohe, ki ji teko po razoranem licu, ko vstopi v hiSo Šte-fanka Začudeno pogleda staro ženo. Zakaj neki joka? No, Štofanka ne ugiba dolgo, zakaj bolnica joka, am-pak jo kar nakratko vpraša: .Zakaj pa jokatef Ali bosle 51i morda v pekel?"
Kajne, dobri olroci, da naša Šlefanka ni prazne glave! Da bi paC Štefanka in tudi vi živeli vedno v strahu pred peklom in seveda hkrali tudi v strahu pred smrtnim grehoml  Da bi tudi vi jokali le takrat,
si  151  rs
kadar ste razžalili dobrega Boga! Orcha in pckla se varujte, Boga pa Ijubile, pa se bo vam povsod godilo dobro.
V
Ali ste o tem že slišali ? Gostičev Rudolf je še majhen dečko, komaj je šestkral obbajal svoj god, pa ga je v Ljubljani policai prijel iti ga ni pustil naprej. To pa veste, kajne, da policaj pridnih otrok na jemlje?
Kaj pa je Rudolf naredil?
NIC. — Le poslušajte!
Oostičeva mama so Sii v Ljubljano. Rudolf je prosil toliko časa. da so ga mama nazadnjc vzeli s seboj. Šla sta iz Kranja v Ljubljano.
Kakšno veselje ! Prvič se pelje Rudolf po žclez-nici. Kako hi(i    vse mimo njega: polje, travniki,  dre-vesa, hi5e, cerkve . . . Kar naenkrat je v Ljubljani. ^.        Vlak obstane. Vse   hiti  iz  vozov.  Koliko  je  (o Bjudi! Tudi Rudolf z mamo gre vun. *^       .Drži se mene, sicer se izgubiš."
Tako je opozarjala mama svojega sinčka. Rudolf je slišal ta opomin, pa si ga je premalo zapomnil. Z mamo gresta protj izbodu, kamor gre vsak, kdor hoče priti s kolodvora v mesto. Rudolf stopa za mamo rn obenem ogledujc Ijudi, ki so se pripeljali v Ljub-Ijano. Tu zagleda moža v širokih hlačah, ki pro-daja vsakovrstne stvari, lam opazi ženo, ki nese na-prodaj peMintke, malo vstran pa vidi mola z zvon-čkom v roki, ki vpije na vse grlo. Oh, pa kaj Se vse drugegal Koncc vsega opazovanja, je bil pa za Rudolia žalosten. Sam ni opazil, kdaj je pustil mamo: mama pa ravnotako ne. In lako stoji Rudolf kar naenkrat sam; nikogar ne pozna, njega pa tudi nihče nc. Solza mu priteče na lice, in zopet ena, in zopet ena . . . Počasi stopa za drugimi in joka.
nFantič, zakaj pa jokaš?" Tako nagovori Ru-dolfa mož s kapo na glavi in s sabijo ob pasu. Bil je policaj.
,Mame ni nikjer."
,Kam so pa Sli ?"
,V Ljubljano."
Sst   152  13
,No potem pa niso daleč. Kar pri meni jih po-Cakaj, pa nič ne jokaj. Bodo kmalu tukaj. — Na, ti bom pa cukra kupil, da ne bo5 jokal."
Res ne čakata dolgo. Takoj zunaj kolodvora je mama zapazila. da ji nekaj manjka. Šla je nazaj, ko je odšta množica in ji pustjla prosto pot. Kmalu je našla izgubljenega Rudolfa.
Mame se ni držal, pa se je izgubil. Prcmalo je ubogal, pa prevcč je bil radoveden. pa ga je doletela kazen. Od tistega časa je pa Rudolf bolj previden in je tudi moj dober prijatelj.                 J. E. Bogomil.