B^ k. Hofbibliothek Wien 'St. 5. V Gorici, 30. januarja 1885. Teftfrp SOČA Posa mesne Stevilke tie dobivajo po 8 kr. v tobalrarmcab. v gosposlri ulici bliVu ..ti-oh. lion", na stafem trgu in v lmii'iki ulici (or t Trstu, via Ca-soruia, s. I)»! i:;i naj. ho ldagoyolj.no poSiljajo uroilniStvn .,S"oLo,; v Gorici na Travniku 18, L, luu-oenina pa opravniitvu „So6o« Via della Croee at. 4. It. Rokopisi bc ne vralajo; clopisi naj se blagovoljno fraukujejo. — Dolalcem in drugim iiepidinoiSiiini hu naro&nina euiia> ako »e oglaio pri opravuiatvu. ObCni zbor „KatoliSkega drnSt va za GoriSko". Kako dobra misel je bila ona, ki je vodila vi-teza dr. Doliaea, naj bi se „Circolo cattuiioo" pono- j Til in pomladil, vidi se iz pilianja „Corrierovega" j proti katoliskemu druitvu in posebno proti njegovemu katolilkemu verskemu znacaju. Dokler ima „Katoli-sko druitvo* nasprotnika v nCorriera<41 ki zagovarja „najliberaroejSa naeela," naj bo prepricano, da hodi pravo pel; ako bi je zaM liberalni list hvaliti, tedaj . bi moralo avojo vest izprasevati, da bi epoznalo, v dem se je pregreSilo. Vcoraj ob 10 % uri predpoludne zbralo se jo v pritliom dvorani groiinje Matildo Coroninijevo do 50 gospodov Bvetoega in duhovskega stanu, iz mesta in % deielo, sioveusko in italijanske narodnosti. Lepo je bib vidoti, da jo bil svotni stan krepko zastopan; upamo, da pri bodoeem obenem zboru bo atcvilo u2e precej zdatnejse. Predsednik dr. Doliac odpre zboro-vanje, pozdravi navzoee s krianskim pozuravom ter pojaeni, da druStvo se jo ustanovilo prod 14 leti in da je vodno na to delalo, da bi na katoliski podlagi druMlo slovenske in italijanske rojake v skupno de-lovanje po katoiiskih nacelih. Neugodno razmere so ovi-rale,da uamen se ni mogel popolnoma doaeoi, pa drustvo je ostalo vedno zvesto svojemu naeelu: za vero, dom, cesarja. Brustvo se dr^i strogo katuiiakih naccl, ka» terim podreja vse drugo namone in po katerib urav-uuje svoje delovanjo. Pri obcaiu zborih v mestu govoii se vecmom italijanski pa tudi alovenski; pri meseenih shodih v obeli jezicih, pri zborih zunaj mesta v Furlaniji le italijanski, v slovenskem delu dezele pa le slovenski. Tajnik profesor Alpi prebere odborov predlog: naj ob6ni zbor nalozi prinodnjemu odboru, da bo uspesno dclal na to, da se bodo med goriskimi obrt-niki in trgovci praznovale nedelje in prazniki. Predlog Be enoglasno sprejme. Kratek razgovor nastane gled6 nadina, kako naj bi odbor med drugim to izviseval. 0. Tervega menij naj bi se stvar izroSila poaebnemu odseku. Ko predsednik omeni, da drustvo nima odse-kov, ampak le en odbor, popusti govornik svoj pied-Jog. Tajnik praSa, ali bi bil zbor s tern zadovoljen, da bi se imena onih trgovcev in obrtnikov, ki bodo spostovali dneve Gospodove, objavljala v listih. Yisji duhoven oglejski Anton Veliscig toplo priporoSa ta nanvet in zbor ga sprejme. Prof. Alpi nasvetuje, naj bi se taki drusveniti izkljucili, ki bi z delom oneca-stili dan Qospodor. Predsednik pravi, da to se po sebi razume, in zbor odobri predlog. Potem pride na vrsto odborov predlog, naj bi se uvedli raesecui shodi, ki naj bi bili vsak zadnji getrtek messes, pri katerih naj bi se razpravljala razna domaca prasanja, ki zadevajo katoliako zivljenje in nacela. Pri teh shodih smel bi vsakdo govoriti o predmetu in v jeziku, katerega bi osem dnij prej naznanil predsednigvu, da bi moglo to o pravem casu objaviti vabilo in program mesecnemu shodu. Predsednik poudarja, da teki shodi bi bili velike koristi, ker bi v mnogib ozirih kazali odboru pot, katero naj hodi, in predmete, s katerimi naj se peca. Ha Veli-acigevo prasanje, kako bi zvedeli drustveoiki, ki ne bi niogli priti k shodu, o stvareh, ki so se pri njem obravnavale, odgovoril je predsednik, da to bi se go-dilo po listu „L'Lco del Litoraleu, ki bi tudi vabila prinasal.. Profesor Sessich nasvetuje, naj bi slovenskim udom bila R8o6a", kar je itahjanskim BL' Eeo*. Ye-lisoig omeni, da tudi on je nameraval to re&, na kar se vsi nasveti sprejmejo. Castelitzev predlog, da bi se shodi locili v slovenske in italijanske, ni obveljal. Predsednik je naprosil navzoce ude, naj bi se kateri pripravili in oglasili za prvi mesecni shod, ki bo zadnji detrtek meseca februarja. Druitveni odbor se pooblaeti, da sme zni^ati letnino revnim drustvenikom, ki za to prosijo, do po-iovice, posebno onim z de^ele. Letaina zoasa 1 gl. 20 kr. iSprejme se enoglasno adresa do sv. o5eta pa-pe2a in sicer se odobri uLe aestavljena adresa, katero je tajnik prebral. Profesor Sessich stavi nasvet, naj se adresa objavi v „Ecutt in v 8So6i«; nasvet se sprej-me enoglasno, Predsednik je poz^eje porgcal o dru- ^tvenem denarnem stanji. Ha to so sledile volitvo, pri katerih so bili izvoljoni: predsednik vitez dr. Doliac, podpredsednik dr, A. (ii'egorcic\ tajnik prof, D. Alpi, denarnidar g. Anton Bombig, dalje odborniki in namestniki gg.; Yervega menjalee, baron Sommaru* ga, dr. Ferd, itojic, stavbeni svetovaleo vitez liaubella, ucitelj Valentin Kancler in Fr. Oasteliz. Ob lll/8 je bil s trikratnim ^ivio — in evviva — klioem na tfje-govo Velicwstvo presvitlega cesarja sklenjen zbor, ki naj bi bil zacetek dvrstega delovanja za krianska na-cela proti vsemu, kar se kriza boji ali sramuje. Kaj pi&e nem§ki modrijan Hartmann o na&ih razmerah. Y minolem letu seznanili smo bili naie ^itate-Ije s dlankom, ki je bil izSel v uekcm nemSkem listu tor je razmatroval osobito naie slovenske razuio-ro. Danes nam je podati pi'ijatoljem „§odeK nekoliko ci'tic iz pcrosa uemskega filozofa ali modroalovca Hartmanua, kateri je v obiirneni sestavku obravua-val vprasanje o bodo6nosti Nemcov v Kusiji in Av-striji. Eazume se samo ob sebi, da ne inoremo pri-obciti v na§em listu cologa zauiuiivoga sestavka Hart-mannovega, ker je pieoblireu; seznaniti hodeino „So-cme" eitateljo le z oiiimi nazori, katero je objavil Hartmann o bodocnosti in razmerah avstrijskih Slo-vanov sploh, tedaj tudi Sloveucev. A fie pri torn ozi-rati se moramo osobito na oni del sestavka, ki se peea z avstrijskimi Jugoslovani. Hartmann modruje tako-lo: Nemco v Avstriji je neobbodno potrebno nazaj potisniti in to v korist Nem&je same, kajti v slufiaji, da bi se uneia vojska med liusijo in N6mLijo, more naslednja zaveznika iskati le v Avstriji.. Zanealjiva /aveznica FemLiji bode Avstrija pa le tedaj, ako se dajo Slovanom vse pravice kakor drugim narodom. To je pa zopet le tedaj mogoce, ako postane Avstrija zahodno-Slovan-ska federativna drzava. ina5e bi Slovani, tako sodi Hartmann, nehote se ozirali na mogodno Eusijo in to bi bila najvecja nevamost JSem6iji. nIn ko bi se Busiji, nadaljuje Hartmann od besede do besede, po-sreeilo napraviti v Avstryi ob&io slovansko ustajo (ki bi bila le posledica zatiranja tega plemena) in ures-nifiiti panslavistidno idejo (vsleslovansko misel), imeli bi mi Nemci v tern panslavistidnem velikanu soseda, ki bi nas zmastil, in temu nasproti bili bi brez zaveznika. Ko bi se pa ta slovanska drzava Se zjepU-nila s Francijo, zmieli bi nas ti aovra^niki ter med se razdelili. Badi tega morajo se aystryskim Slovanom vse pravice podeliti, zagotoviti bo jim mora njihova narodna i n d i v i t u a 1 i t e t a, da se pan-slavizma obvarujejo. Hartmann svetuje ceio, da se morajo avstrijski Hemci Slovanom na milost in ne-milost izroditi in da se mora priced poslovanjenje drzave (ali kali? Pis.), ki je popolnoma razumljivo. Da se Nemci v Avstriji ze zgubljajo, ka?ejo najbolje razmere na Ogerskem. Tarn menda nobene-mu ve6 na misel ne pride, da je ie mogoce protiviti se pomadjarevanju Nemcev. Isto tako mora vsakdo pripoznati, da je mogode madjarsko gospodarstvo na Ogerskem odstraniti ie s pomocjo brezozirne slovan-ske veclne. OpravWeni strah pred Slovani in ne pred Nemci sili tudi strastne Madjare do tacega tisornega postopanja proti drugim narodnostim, a dvomljivo je, da bi se madjarski 6etrtinki posrefiilo nemadjar$ke narode pomadjariti prej, nego sh prebuai oboe slovanska ideja. Hartmann je uveijen, da Madjari v tem niso dovolj evrstih nog ter da Slovani jim povrnejo enkrat z obilnimi obrestmi njihove ljubezni-vosti, do6im bodo morali Nemci, ako jih sploh §e kaj pre^ivi sedanje brezozirno pomadjarenje, na mi-lost in nemilost udati se Slovanom. BY izhodnem delu dr2aveft, pravi Hartmann, „sti dezeli Galicija in Bosna brezdvojbeno slovanski, pa tudi v dezelah takozvane nemske zveze, o katerih Banjajo Nemci se vedno, da jih zopet pridobijo, je vecma slovanska, izvzem§i Tirole in nemSki otok na Diuayi. la ko pvide ta yeoina do epQznanj'a syoJQ moC'i, razdrobi nemiko goapodstro isto toko kakor v Oebib;... Sedanje nonaravno razkosa-njejugozapaduih Slovanov, ki govori-jo isto narofije, vDalmaoijo, HrvaSko, Isfcro, Kranjako itd., ni mogofie dolgo ohraniti ter se bo moralo uinakniti pod nozruSljivim pritiskom narodne vzajemnosti o2ji zvozi v kateri koli dri&vno pravni obiiki. Naravna luka teh jugozapadnih »lov an skill skupin je Ti-st, ki ni niti nemSko niti italijan-skomosto, temuL slovansko meato, ki bo imolo vedno bolj 6ist slovanski zn adaj".... Dogodjaji v Avstriji pouzrocili so, nada\jujft Hartmann, da nomfiko-lib oral na stranka ni vo6 mo-goda, kajti ona se je udala poIitiiSnim idealom brez ozira na renlne driavno potrebe, Nemiko-liberalna stranka so jako nioti, ako miili, da mora Habiburika oesarska hisa braniti lo nomSke intoroie, ilavnoista mora so tomvoS ozirati na to, da obvarujo in po-mmU velikoBt oele drzavo, ki je vecinoraa slovanBka. Toda ne le to, tom«6 oziv na zunanjo politiko sili vsako avstrijsko vlado, da je Slovanom v narodnem oziru popolnoma pravijna. Ta politika je za Avitrijo in Nemoijo najvaLneje vprasanje (Lebensfrage) in ima namen odvrniti Slovane od panelavizma. Dalje razpravlja Hartmann Poljako razmere in zadeve in svetuje Nomiiji, naj Poljake v Posevini (Posen) prej ko mogoLe ponemtf, da se tako odfiko-duje za zgube nemskesa iivlja v Avstriji. Toda sem no6emo nemfikemu modrijanu ve5 slediti ter prepuS-camo navedeno naSiin 6itateljem v pretres in nadaljno razpravo. Iz lehko umljivih razlogov ne moremo tu-kaj dalje razpravljati, kaj je na tem resnica, kaj bo-jazen pred Slovani, kaj plod modroslovske domilljije itd. Kdor nase razmere pozna, temu bo to ze itak brzo jasno. Ysekako pa je za nas va2no, dapoznamo «.;ai:^-..-v resaega jfemca o nas in na8i bodofinosti. Slavna deielna vlada za vojvodfno kranjsko in njeno slovensko glasilo imenovano nLjubljanski List" Y zadnji Stevilki prinesli smo popravek, ki nam ga je poslal deLelni predsednik za vojvodino kranjako, baron Winkler, z ozirom na to, kar smo pisali o Ijubljanski deLelni vladi in njenom slovenskem gla-silu v 2. stevilki letoSnje nSo6eK. Po nafiem pre-pridanji nismo bili dolLni aprejeti popravka v vsem njegovem obsegu, ker ni odgovarjaf v vsem zahtevam §. 19. tiskovne postave, na katero se je sklioeval gospod dezelai predsednik kranjski. Sprejeli smo ga iz 6asnikarske liboralnosti, ki dopuSfia, da vsakdo sme izraziti svoje mnenje v nekih mejah, naj se ;ono ujema s poglavitnimi naceli liata ali ne. Y tem slu-daji si list naravno pridnzuje pravico, da dostavi svoje opombe in popravke, kakor se mu zdi primerno. Badi bi bili, da bi nam ne bilo treba dostavljati' opomb k onemu dopisu, ki smo ga zgore omeniti, alt se-stavjjea je tako nepopolno, da daje stvari drugo po-dobo nego jo ima v resnici, zato si fitejemo V sveto dolznost, da ditatelje natan8aoje podudimo o tej za-devi. Najprej moramo izreci svoje veliko zaSudenje, kako je to, da dezelna vlada kranjska je poslala ^Sodi" popravek na stvari, ki so (kakor bomo videli) bistveno resnidne, a da ni poslala popravka svojemu glasilu, kq je otiitno.&rivo porooalo o de?.elni vladi kranjski. Ljubljanski! listi* je namre5 trdil, da deiel-na vlada kranjska nikako ne upliva na gmotno Bta-nje njegovo in njegovega osebatva, ter je metal MSo-$i* lai v obraz, ker muni hotela tega verovati, ker jo izjavila, kar je oboe zoano, kar je naravno, pri takin listih sploSno in potrebno. Eomu veruje dezelna vlada kranjska: nam, ki pravimo, da pisatelji listi-Levi ne piiejo la5ni, ali svojemu glasilu, ki trdi, da vlada nima z njim najmanjse niti posrednje niti ne-nosrednje,- sploh «i_Bto cik^ke gmptnci gyeje?; ioa^ „SoL»" izhaja vsak petek in velja drt po§ti prejftmana, alt v Gorier na flom poSiljana: Vse lelo . . . . v f. 1.40 Po! leta ....... 2.2Q- Cetvrt leta . . . . ,.1.10 i'ri ozuaiiilih in tako- tudi. pri ,.j'«- ----—fianicah(^B^iscayaMW^^^^^W uo vrsto: 8 kr. te se tiska 1 krat 7 » v » „ 2 „ • » »> » » 3 » Z&vefie »)rke po prosioni. y!0 vemje, pravirao, ne kaj akti govore, kajti to vemo, da jezik in pero duzifca t to, da ae resnica zakrije. Ali more deielna vlada tajiti, da listic ni njeno glasilo, da onagane navdihuje, da ni nic" pripo-mogla k temu, da je liatic nastal, da se crato niS in na uoben nacm ne prizadeva, da bi obstal, da njeno prizadevanje ni imelo niti najmanjSe kakerSne koli sreze % gmotnimpraSanjem listica in njegovega oseb-stva? Ali more tajiti defclna vlada kranjska, da li-stic" izhaja brez financnega kolekaP Ali se lista ko-iek odpuSea po kaki dolocbi, ker je vladno glasilo? all v plafilo, da vlado zagovarja v vsem, kar mn naroc?? T obeh sluSajih je placan. Plaeanemu listu •me placevatec sapovedovati. In ta list je troail ne-reaaico po rota, oeS da nehvalezna vlade, kraojska aa sa n»egot graotni obatanek nic* ne briga in da JStW'je torej kiivo poroeala, lagala. Svojemu listu naj bi bUa vlada najprej poslala popravek, potem Se le namj nam gre aa resnico, ne pa za xvijaono avi-janje in cepljenje besedi, aa hlapeonsko zmjrjanje a Uijo, ko ni drugih nuiogov. Kateri I^jubljarcan, ka-ten Kranjec, kateri Slovek na svetu, ki posna raz-mere, bo veroval, da Ljubljanaki listi6 iivi od jutra-nje rose ali pa da mu viaoka vlada na Kongresnem trga v Ljubljaoi opoludne naSteva denar na roko ? Pad malo modra bi bila vlada, ki ne bi mogla podpirati svojib lju*1Jj drugace nego proti pobotnicara, podpisanim v javnem shodu. Ako je Ijubjjanska vlada res tako otrosko nedolinn, nexnajoca oblik a dvema licema, kakor trdi slavni Usti6, bo cam morda hva-lexna in i njo tudi nje xagovornik, ako jej v nk povemo neki izgled, ki ga je prinesel, ako se ne mo-timo, tudi listi5, ali, kakor se vidi,ne da bi bil razu-rael njegov pomen. V trgovinskem mesta ob jadran-skem morji, ki je tako daleS od vojvodine kranjske, da bi rabil viSnjegorski polz pet let, predao bi prisel fle, izhaja neki list, kateremu pravi ljudstvo porog-liito Jrapertinente". Sploh se govori, da ta list vz-driuje in Siri irredentiu duh v Primorji, in imel je vslad tega ufo mno^o iz d..ii stroskov. Narocnina doticnega lista ni majhna, vender se za navadne stroS-ke ni preobilna. Pristasi njegovi so sicer pozrtovalni, ce je treba odpreti zep, da pride kaj vunj, ali ko je treba segniti vanj, je navadno zaprt. Kako torej po-magati listu, ki je v stiakah ? Hozje menijo, da list podpira sploSno koriat, da sme torej podporo zakte-vati iz sploa.ub, obcnih naprav. Ali kako pa s po* botnicami P Kdor miali, se znusli. Nesreca je hotels, da v bliznjem kraljestvu se je prikazala kolera. Tr-govinsko mesto moralo se je te morilke varovati. Kaj stori ? Ukaze, naj se straniSca polivajo z neko vodo. Za to vodo doloci placilo nad vredaost, tako da podjetnik je imel gotov in velik dobicek. In ko-mu so izrociii polivanje ? Nekemu mozu, ki je pod-pisaval pobotnice za denar, ki ni ostal v njegovem iepu, ki je gel drugam. Kam je pa sel ta denar ? glmpertinente" ni pisal o njem nikake pobotnice in pred vsakem sodis^em se lahko dokaze, da omenjeni moz je prijel denar in da imenovani list ni prejel iz mestne Wagajnice niti vinarja. Tega ni „So6a* izmislila.* to so pisali trzaski in ljubljanaki listi, ne da bi bil dobil kateri kak popravek, koiikor je nam znano. To smo navedli le v izgled, da se more sodcij-sko dokazati stvar popolnoma drugacua nego je v resnici. Zato pa pozivljanje Ijnbljanskega liatica na sodiaSe, ko trdi, da vlada v gmotnem oziru ne mara zanj, ni vredno piskavega oreiia. Na sodisce se skli-cuje, kdor ve, da je kriv pa da je krivico tako do-bro zakril, da sodnijsko ne pride na dan. Razen soi-nijske resnice je se droga, katere niti liatic ne more cadusiti, 5e tudi mn vlada ne ugovarja v popravkn, kakor bi mu lahko ugovarjala. Po tern uvodu preidimo k stvari. Gospod de-Jelni predsednik za vojvodino kraujsko, baron Winkler, pravi: „Ni res, kakor pise nSo5att v zadnji svoji St. 2., da je na Kranjskem ukazano, naj se 1409 slovenskih otrok uci v nemskem jeziku, da ne bo treba 143 nemskim otrokom nciti se v slovenskem jeziku*. Mi pa ostanemo pri tern, kar amo ze rekli, da namre5 slovenskim otrokom, ki obisknjejo ljnbljan-ske mestne Sole, je zapovedano nciti se nem$kega jezika od 1. razreda naprej in poBluzevati se ga kot uenega jezika od 2. razreda naprej, in sicer zato, ker Ijnbljansko mesto ni sezidalo nemske Sole nem-Skim otrokom, ali z drugimi besedami, da nemSkim otrokom ni treba nciti se v slovenskem jezika. Kes-nicnost naiih beaedij potijuje nradni doknment, ki ga je prebral dezelui predsednik baron Winkler v 13. seji tiezelnega zbora kranjskega 17. oktobra 1884. Iz onega doknmenta razvioi se naslednje: ,Glede poucev^nja v jezikih na javnih ljudskih Solah je c kr. dezelui Solski svet kranjski z razpi-som z dne 8. oktobra 1870, it. 316, z ozirom na zadnji stavek §. 51. drzavnega zakona o ljudskih so-lah, v zvrSitev uenega rada z dne 20. avgusta 1870, St. 7648,. naznacil vsem c. kr. okrajnim glavarjem in zupanu mesta ljubljanskega, da je v ljudski soli na Kranjskem. razven v Solan na KoSevskem in na Fu-siBau na Oorenjskem, jezik slovenski uM jezik." Ta razpts je v narodnem oziru pravicen, a neljnb je bil ijubijanskim nemskntarjem, ki so imeli Ieta 1878 veeino v mestnem staresinstvu ljubljanskem. Po na-#Teia meeta^a m'*y$ Jj~jl^a^kega preBjejjil je c. k. dezelni Solski svet [za' Kranjsko zgore omenjeno naredbo 3 tern, „da je dne 29. oktobra 1878 pod St. 2067 ufeazal, da mora biti na fceh 5ok< aemski jezik zraven slovensfcega ui ji jezik, in sicer tako, da se vpelje tot tak use vdragem raz-redu teh Sol pri poukn v raennstvu, v tretjem raz-redu pretezno pri pouku ne samo v raSnnstvu, am-pak tudi v nemscmi kot ucnem predmetn, in v go-renjih razredih, iiamree v cetrtem in petem, za vse predmete, razven pouka v versfevn in v slovanscini.* Ifaravno je bilo, da se je od tedij naprej poucevala nemsiina kot zapovedani predmet u2e v I. razreda. Tako stale soreci, koje nastopila na Kranjskem sedanja ndobrobotno neutr.Una* vlada, kakorjo ime-nuje ljubljanaki JistiS, ki je proglasila pravico kotsvoj &cit in bojno oroije, ali kot naSelo, po katerem se hoee ravnati. Mestno stare»instvo ljubljansko prislo je med tem v roke sloven^ke veLine, ki je z ozirom na ravoopravnost narodov, razgiaSeno po Taaffejevi vladi in njenih organih, v svoji seji 31. avgasra 1882 skle-nilo, naprositi dezelni Solski svet, n»aj blagovoli ukazati: 1.) V vseh razredih mestuih'Sol ljubljaaskih z» de<5ke in deklice bodi sloven ski ufini jezik za vs e predmete; 2.) nemski jezik naj se na podlag slovenskega matertnega jezika zacenja — s slovenskim ucnim jezikom — poucevaSi v tretjem razreda,* O tern sklepu izdalo je dezetno Solsko o-blastvo „dne 0. junija 1883 st. 447 razpis, s katerim je dovolilo, da se po nasvetn mestnega zastopa na javnih Solah mesta ijubljanskega, zacenai od Solskegu. Ieta 1883184, vpelje slovenski jezik kot uLni jezik za vse predmete, zaukazalo Zajedno, da je zacetkom i-stega solskega Ieta, ako se dovelj otrok nem-skega materinega jezika oglasi za spre-jem v ljudsko solo z nemskim ucnim jezikom, skr-beti za to, da se koj ali ustanovi posebna takaljud-ska sola, ali pa da se ustanovijo paralelni razredi z nemskim ucnim jezikom na u2e obstojecih javnib ljudskih solah ljubljaaskih." One toLke stareSinstvene proSnje, da bi se zacela nem§5ina poucevati So le v 3. razredu, dezelni Solski svet o tej priliki ni bit u-sliSal. Na zopetno prosnjo mestnega magistrata ljubljanskega od 17. oktobra 1883 St. 13.490 eklenil je c. kr. dezelni Solski svet „v seji 10. januarija 1884 glede ljudskih Sol ljubljanskih: 1.) Da je na teh Solah s poufovanjem v nemskem jeziku kot obligatnem uSnem pcedmetu zafienjati, kakor 2eli mestni zastop, Se le v III. Solskem razredu; 2.) da zadobi ta na-redba za I. razred koj svojo moc, za druge razrede pa zaporedoma, da bi se nam?e5 u2e priced pouk v nemskem jeziku ne pretrgal; 3.) da mora mestni zastop skrbeti za poucevanje nemskih otrok v njih mate riuem jeziku po dokazani potrebi. Ti sklepi so ae vsled povelja naznanili s poro6ilom 10. febr. 1884 gospodu mtnistni za uk in bogocastje." Oospod ucni minister pa je gled6 na gori na-vedena sklepa dezelnega Solskega sveta z due 4. junija 1883 in 10. .januarja 1884, St. 236, izrekei naj se gleda na to, daseobistemcasu, kose otvorijo mestne Ijudske sole s slovenskim ucnim jezikom, otvori vsaj po ena mest-na ljudska sola z nemskim ucnim jezikom za decke in za deklice. Zadrzaj tega razpisa gosp. uenega mi-nistra je c. kr. dezelni Solski svet naznanil s svojim razpisom z dne 16. junija 1884, St. 1106, c. k. me-stnemu solskema svetu ljubljanskemu, ter je od njega zahteval potrebnih podatkov o Stevilu in narodnosti otrok, obiskujocih ljubljanske mestne Sole. Ljubljau-ski mestni zastop je v svoji seji 20. junija 1884 iz-javil, da „je vaelej pripraven, ustanoviti nemSko ljudsko Solo, ce bi se izkazala in dognaia nje zakonita potreba" terje svojo izjavo sporocil c. k. dezelnemu predsednistvu, ki jo je dobilo 25. junija 1884 (St. 1543[Pr.). Ali ker ni mestni zastop ljubljanski med tem nicesar u-krenil ali napravil, po cemur bi se moglo sklepati, da otvori v Ljubljani z no vim Solskim letom 1884(85 za otroke nemske narodnosti vsaj prva razreda ljudskih Sol za decke in za deklice z nemskim ucnim jezikom; ukazal je c. k. dezelni Solski svet z razpisom 12. julija m. 1., St. 1324, da morajo, dokler se ne izpolnijo pogoji (?), postavljeni v njegovem razpisu z dne 9. junija 1863 St. 447, dokler namrec" mestni zastop ne ustanovi za nemske otroke ali posebne nem-Ske Sole, ali pa na sedanjih mestnih solah potrebnih paralelnih razredov z nemskim ucnim jezikom, ostati na teh Solah gled6 udnega jezika v veljavnosti doto-cila. razpisa z dne 29. oktobra 1878, St. 2067. T o j e o n i o d 1 o k, katerega ne odobrujemo, katerega pobijamo, kateri ostane vecno nepravilen. tudi Se Be ljubljanska gospoda na glavo postavi. Raz-vidno je, da z a r a d tega mora ostati pri olloku St. 2067, da ne bodo nemski otroci siljeni hoditi v slovenske Sole, da jim ne bo treba u&tt se v slovenskem jeziku. Slovenski otroci se morajo u&ti nemski, da Nemcem ni treba u5iti se v slovenskem jeziku. Leto3 obiskuje ljubljanske mestne Sole 2018 siovenskih in 140 nemskih otrok; lani je bilo 1462 j slovenskih in 89 nemskih. Zarad nemskih otrok bu-tajo si ti slovenski otroci nemsSino v glavo. Ali je to pravP Tega niti minister ni zahteval. Minister je zahtevai, naj se istocasno odprejo slovenske in nemske Sole. -K.er so slovenske Sole ob istem fiasu vie Dosloyale, narftvno jef da Istofosqoat | se ni dala vec dosefii. Kaj je bilo storiti ? Ako so nemske Sole postavne in potcebnp, s i I i t i je imel a vlada, da jih sezida, kdor ima dolznost, kakor sili z d a j. Namesto tega je ustavila slovenski poduk na skodo slovenskim otrokom, da se narodno Sole tudi p o 6 r k i istocasno odprejo. D9zelna vlada kranjska bi bila lahko ministrov ukaz drugace izvrSila nego ga je, namrec' tako kakor ga z d a j izvrSuje, ko je zapovedala, naj skrbi me3to za Solo obema narodno-stima. O potrebi nemske Sole tu ne govorimo; „Lj. L.* je ni dokazal. Vladin korak od 12. julija p..1. je neopravi^ljiv in cudno je, kako se dobijo podkupljive duSe, ki za dobro placo tudi take korake opravicujejo, zagovar-jajo, hvalijo. Hvala, komur hvala, a resnica naj ne trpL Ce je dezelna vlada kranjska v drugih zadevah hvalc vredna, jej hvale ne kratimo, glede tega odlo-ka nam vest ne pripuSca, hvaliti jo, Dopisi. V GoriCI, 22. januarja. ¦— (Obfini zbor zdrav-niakegi druStva. — Dalje in konec.) Po volitvi no-vega odbora bil je cas raznim nasvetom. Predsednik dr. Perco pojaani v daljSem govoru, da zdravniSko druStvo ni stavljalo preteklo poietje, ko so se dolale razne pripravo proti koleri, nikakih nasvetov, kor je videlo, da vsi uradi brez razloSk". so delali, koiikor jim je bilo mogefie, da bi zbolj&au zdravstveno stanje in da bi zaprecili koleri pot v naSe kraje. A omenil je, da mrljivost je precej velika v vsej deiSoli in da je treba skrbeti po dolocenem hacrtu za zboljaanje zdravlja na GonSkem. Y to svrho potrebni so po njegovem mnenji natancni podatki o uzrokih mrljivosti in zato zeli. da bi vsi drultveniki zdravniSkega druStva sestavljali statisticae preglede 0 zemljiSdih, vo-dab, stanovanjih itd., ki naj bi sluzili vecjemu delu, [ katero misli sestaviti o tem predmetu,, I Na to je pokazal zboru delo, katero je spisal o onih, ki so umrli v Gorici za nalezljivimi boleznimi in za suSico. Dokaze s Stevilkami, da v istih ulicah in biSah se ponavljajo zgore omenjeno bolezni precej pogosto. Percoro delo obsega Ha potih let in izraU zeljo, naj bi tudi drugi zdravniki sestavljali na tej podlagi de^elno statistiko. Dr. Zenkovioli je pohvalil Percovo delo ter opomnil, da v doscgo popolne sta-tistike bi bilo potrebno dodati, ali spada vecje Ste-vilo bolnikov na kuznih boleznih v nekaterih hisah na iste stanovalce, ali pa so se stanovalci menjali in kolikokrat. Zato mem, naj bi se druStveni odbor pe-cal s tem delom Percovim in naj bi je pri katerem obenem zboru zopet prijavil. Dr. Babarovich je predlagal, naj bi bili obchi zbori za naprej ob 3 popoludne; predlog se sprejme. Dr. Aron Luzzatto obz.»luje, da mnogi drustveniki re niso udelezili obfinega zbora ter meui, da je temu kriva edino le neprilicna ura. Izraza zeljo, naj bi se v zborih obravnavala znanstvena prasanja ter naj bi si drustveniki naznanjali svoje skusnje. Zahrali se dr. Percu na skrbi, katero ima za napredek drustva, ter opomni zbor na neki dogodek zadnjih dnij. Brala se jc v politicnih in zdravniskih listih neutemeljena vest, da grajski otok (Grado) je pod-vrzen mrzlici in da je nevarno poSiljati ije zovaste otroke v morske kopeli, da bi se ozdravili. Zdi se, da ta vest jo izsla iz zdravniSkega zbora dunajskega, ne da bi se vedelo, na kaki zuanstveni podlagi. Luzzatto je uzc deset let ud tistega odbora, ki vodi morske kopeli v Gradezi za zovaste otroke, ter spri-cuje, da uspehi morskega zdravljenja so bili izvrstni in da tak je bil tudi uspeh pri 20 zovastih otrooih, katere so bili poslali lansko leto z Dunaja v Graded, a nikoli da ni zapazil niti najmanjSega mrzli5nega zna-menja na prebivalcih omenjenega zavoda. Zdi se mu torej potrebno, naj se ta zadeva pojasai, in ker ni-kakor ne more trpeti, da bi neutemeljene govorice, ki so brez vse znanstvene podlage, spravile ob dobro ime ciovekoljubi zavod in skodovale mestu posestrimi, stavi naslednji predlog: „ZdravniSko druStvo, ozirajo se na desetletne uspetie, katere so imele morske kopeli v Gradu za zovaste otroke, ki so se tje poSiljali, in na trditev zdravniSkega zbora dunajskega, da v Gradezi vlada splosna mrzlica,nalaga odboru, naj po-prasa pri c. k. okrajnem glavarstvu v Gradisft in pri municipiji v Gradu, ali je omenjena trditev resnicna ali prazua, in naj da avtentifino naznanilo o doblje-uem odgovoru zdravniSkemu zboru na Dunaji in onim znanstvenim listom, ki so prinesli ono vest". Predlog sprejme. se enoglasno. Dr. Kereovani predlaga z ozirom na to, da od-borove ceje so goste, obeni zbori pa redki, naj bi se vabili za naprej vsi druStveniki iz Gorice k odboro-vim sejam, da bi se mogli udeleziti znanstvenih raz-prav, ki se vrSijo. Dr. Luzzatto omeni, da ta predlog pomeni preraembo pravil. Predsednik izjavi nato, da se bo na vsak nadin gle^alo na izreceno praviSno zeljo ter skuSalo ustreci jej. Ob 4. uri popoludne sklenjen je bil obeni zbor. O nekaterih predmetih, s katerimi bi se lahko (Dalje v prilo^i.) Priloga k 5. štev. "Soče" pecalo zdravni&ko drustvo, hoceui govoriti pri drugt prihki. Vsekako je dobrc, da ee gospodje zdravniki zbtrajo ter posvetujejo in sklepajo o svojih io o dru-gih koristih,___________ Gorica, 28. jan. — Veselica, katero je prete-klo nedeljo4 priredila s o 1 k a n s fc a Sitalnioa, nam je ocltno pricala, da so nekedaj v narodni zaveduosti BuanrenitiSolkaniznovega probujaT Zbralo se je mnogo premnogo obcmstva, da bi videlo uspehe no* vega odbora, katerema izrekamo v oni veSer preserS-no zahvalo, Igra „2enski jokn se je prav fiestao re-gila; posebno sti so od ikovali Lucija po izvrstni iz-vrsitvi, lepi izreki in pravi mojsteraki gibenosti, kako" tudi Klotilda po njefcuem vedenji in dobri razumoo-sti. Prvo in drugo moremo piifitevati boljlim dile-tantinjam. Lepo sta se |ima pridruzlla Dagariu, znani igralec, in Albert in tudi Kilijanje svoje storil. Jed-nako »© nam je prikupila podoba iz kraeSkega ziv-ljenja: nPravo juna&tvo", v katerej sti Eeza in Jeia dokazali, da spadati med uze Izurjene predstavljavko jednakih prizorov. Zmo ovega klaaiCncga izdelka pa se nam je izvanrediio prikupilo in re$i morarao, da ostauejo besede posluMeem v vednem spomimi. Na-lemu narodu bolj ugajajo na domaftih tleh izrasle prigodbice nego opolzke igre pokvarjenega francoz* kega okusa. Deklamovalka nam je pokazala, kako Larovno moe" imajo pesniske besede caiega S.Gre-govftife. Ne brati — raarvefi sliiati je treba njegove proizvode! Hvalo toraj mladi gospodic'ini, ki nas jo razvesclila z lepe deklamacijo ! Petje Be je prav povoljno vrSilo in se je mo-rala ena pesen ponoviti. Po nbeaedia pa se je lepo okincana dvorana napolnila gibCnih plesalcev in Cretin pleaalk, ki so se razveseljevali do ranega jutra. Solkanska $talnica in tudi Solkan moreta po-nosna biti na ono prclep* veseltco, ki so jo v naj-lepSem redu in na obco zadovljnost reSila, Le tako naprej, vrli domorodci, in Solkan bo zopet to, kar Co Se pristavim, da je doSlo mnogo odlionih goatov iz bliznje okoltee, kakor tudi iz vipavske do-Itne, iz Brd in iz naSe Goriee iu da so vsi jako za-doyoljni bili z besedo ter se le s tegkim sreera lo&H, izpolnill smo t kratkem svojo dolznost. Yum pa solkaoski citalniearji kliccm: na zopetno svidenje v kratkem! _______™«___ — m — Na 8V. Gorl, 22. januarja. — Dovolite, l?la-gorodni gospod urednik, da pride onkrat tudi moj dopis v Yal cenjeni list, v katerem hocem naznaniti gg. fittateljem, da smo prazuovali tukaj svecauost, ki se le redko kedaj pripeti in katere na Sv. Gori uaj-brze Se nikoli niso praznovali. Bog je dodelil mojima roditeljema visoko starost, da sta doftvela petdeset-letnico, odkar fcivita v zakonu. 15. januarja 1835 bila sta prva porocena v tukajsnji cerkvi Matere bo2je in 15. januarja teko6ega leta prazcovala sta svojo zlato poroko. Bilo je v Ta4ejftmo se turaj, da bo sloven ska ve&na, vesela in zadovoljna z no vim inpaaom -Hvalevreduo je ie to, da je g. zupan dovolil poata- i viti ob&nsko pisarnico v sreii§6i obSirne gupaije. _o bo imelo mnogo dobrih uasledkov, n. pr. starasinstyo se bo lahko, redno shajalo; 2upanija se ne bo JCaz-dirala; srediSfie se utrdi med Slovene!; tajuile bo ' imel veduo kratko in lepo pot do pisarnice tor bo lozesvojo tofcko nalogo opravljal. TauiSfcvo Do I onj-ske-4 u pan i j e iraa mrad meje italijaa»ke iu raeSane narodnosti vefi posla nego diuga tejuiStva. Toliko bolj bvalevreden je g. Anton Jivkonfiiii, ki, dasi posestnik, svoje mofii in dragi (5as irtvujo «ft tajniSko poslovanje. On je vpeljal lepo elovens^ino v obiiinsko pisarnico, uraduje v slovenskem in la za silo v drugem jeziku. Lepa Bprememba! Sluva mu! Toraj upajmo in delajmo 1 Dornberg, 25. jao. — Oprostite, gospod urednik, da tudi jaz glede nameravanih ceat i» trnovBke-ga gozda v lpavsko dolino svojo izreoem, ker bo oii zdi, da ta zadeva je prevafcna. Tudi jaz so |)Opol» noma strinjam z g. dopisnikom iz Ipuvako do-iiuo v 3 St. in priznavain, kar mora priznati vsak razumeu clovek, kateri vazmero pozna, da bi bila cestu is goseda na Gojaiki Caven in uad Gojafie, od koder bi ae rw prostirala na vse strani Ipavske doline, najptiinera«j' la, najkrajSa in dolitn najkoristnejga. Oesta iz goadu v Sempas, kakor je bila v „So8itt opisana, bi bila ssa Bemp«sce in obdine na Lijaku velike koiiati in pri« merna, a za nas nima skoio nobeno vrednosti, dofiim bi imeli drva po dovrSeni cesti 6oz Oavci — rokol bi — pred pragom. Pa no le nam bi bila ta coatft v korist, fcemveS tudi Rihembor^anom, Brojoemin ?ro> soicom itd., sploh vsi srednji Ipavski dolini od OuatQ do Bukovce. Zdi se mi pa radi tega primomo, da opozoru-jom tudi slavna /Aipanstva imenovanih obSxn na to veleva^uo oesto ter jim prav toplo na sreo polugaw, naj se tudi ona oglasijo in pripomorejo, da ho ooata na Caven, kakor Iiitro mogofio izvrSi. Sedaj iwotno do drvi v gozd tako dalo6, da si jih v <5ubu fliliirtga dela ne moremo nikakor iz gozda pripraviti, iu k«r drva vender morajo biti, poka sokira po dotnacxb &u* mah v veliko kvar ali oefo po sadnili drovosih, kmo* tiji v gkodo. Yse to bi izoBtalo, ako bi bila costa na Caven izpeljana. Pa tudi mi bi si vcaBili a pro-va^anjem gozduih drv kakSon forintifi pridobili, kw bi nam nikakor ne Skodovalo. Iu pa do tudi ne, ali ni tfnlostno, da moramo sedaj skoro v Logatoc po drva, docun jih imarao skoro pred nosom. ^alostno jo le, da no moremo do njib, da ni costo na 6avon; to se mi zdi tako, kakor da bi laonemu Mov&ku kazal krub, a da bi ga poslednji ne smel jesti. Zdi ae r»ji torej potrebno, da bi se tudi na§e iupanatvo za to cesto izreklo in zanjo kaj etorilo. Mislimo, da tudi Rihembersko 2upanstvo ae za-ostane, katero ve ceniti dobre in lepe ceato, kar je razvidno iz tega, da je mojstrsko zravnilo cesto mad Kasovljem in BihemberSkim pokopaliSdem. ________________ K. Z VitOVlj, 27. januarja. — Sprejmi, dragft „So-Satt par vrstic ter naznani jih svotu, da zvo, kako tc* lave imaino iu 6esa potrebujemo. Bog razsvctli painet onitn, ki visoko stojti, da bi spoznati nas"e potrebe ter jim hoteli pomagati. Do zdaj smo vie nekaj pro* sili, ali usiiSani rrisrno Se bili. — Kdor pozna lego Vitovljske obC'nie, njeno zadevo kmalu presodi. Stiri sela, namreL Yttovlje, Uzica, ^agavec iu BadaliSi so pod eno obLino, v kateri se gotovo nahaja toliko otrok, da bi jih bilo za eno uciteljico dovolj. Sola naj bi bila za vse te otroke v Vitovljah; puhota (soba) se dobi, kev stojijo prostori porni (prazai); bila bi na lepem razvidu. Posestniki omenjenih sel plaiujejo fiez 360 gl, golske doklade na leto; od obcinskih zemljiSC in goz-dov plaiuje se tudi nad 100 gl.; torej vsega \kup nad 460 gl. na leto za gulske potrebe in vecdar ni-marao osebe, ki bi bila zmoina, da bi nase otroke poduCevala. Earn iinatno poslati Sestletne^a otroka ? morda v Solo v Osek? po tist'h kozjih pot6h, ki s« iez 3Vtt kiioraetra dolge? Kaj more otrok iz ftk« Sole domov prinesti ? dobro, da satn uomov prileze, poleu blata in nesnage. Yeliko dnij pa niti ne more iti v Solo radi mraza ali slabega vremena. Kaj se more torej tak otrok nau(iti? Porece kdo, naj hodijo v Sempas; all tje JQ prav taka daljava, zato nismo nic boljsi. Ne ostane drugega nego to, da nam dajo uciteljico; u6ila boo-troke razen drugih leCi tudt v roCaih delih, ki so na§im deklicam jako potrebmi. Potem se bpdo mogle vsaj ponasati s temv da se kaj naucijo, kar jim bo sluzllo v korist. Gospoda, ki skrbite za na§o blaginjo, ozrite se na naSo prosujo in usli&ite jo. mioia izpod krova, mora hoceS*uoceS.? gospo burjo plesati. Saj v tem pogledu smo vsi enakopravni! A to nas »e bega! V nadi ~ te iiftamo ge nekoliko— da ostro zimo bode nasledov^la prijetna sppinjad, too-tem vroce poletje in sledoji^ bogata jeaen in dobra letina, se pri ysem tem vrSenji kratkodasimo, Ifeko-liko prebirarno knjige draSbe sv.Mohora, nekoliko se rasjgovarjamo in pvav radi prialuSkujemo glasaikom, ki nam doivafiajo Uovosti fz mfo btolnice Ajdov^ine. Gakajo nas zasinzki na ostajanje. ?idali bpdo v kratkem Solo v Sv. Krift in v Ajdovlcroi. Na«rt zaduje Sole jo — kakor so Be izvedenoi izrazili — uzor na-ci-t, Ni cuda — aaj tako se je takrat goyprilo — da je bil mi^olo jeseai pri razstavi ujnih pnpoinoj-kov y Gorioi — odlikovan, Vbo to nic* na pomaga, Krajnim odnosajem ne ugaja — in miraa Bosna! Kifljni fiolski svet in obfiina so uloiili proSnjo, 4a bi se oni naLrt predmga&il. V Ajdovfifiini se je nastanil tudi nov zdravnik, Govorica ga izdajo za, HMalpru-iaa. Gospodio' kaie so i spretnega zdravnika. Nov lekarnik se tudi ravno tje ponuja in kakor se je dalles trdilo, izvostno pride, Mi vi) «e tega voselimo, km upamo, da bodo odslej zdravila kaj ooneja nego doslej. Prodno ozdravofi — slove nas pregovor ~ imoiaa umroti, to jo nonatelesu, raarvefi nanovSnem pomanjkanji. Odslej ne bomo bodili vei v Gorico po tobak, ampak v Ajdovi6ino. Za ves okrej bodo iinoli pri Oibejevih ali pri Ru§<5evih — ne vein ravno kjo — veliko tobakarno, Tobak bodo dobivali ie Tr-sta in no iz Gorico. Znamonje, da dobimo prej tram-vuj is Trata uego Iz Gorico. To je naia podgoljaika politika! _______^_J * BV S Kraia, ll. januarja. — Ko sem proSital dopis s Kraea v 2. st. letodnje BSooe* mialil lem si, kdo mora biti tako olikan, da ga jo piial. Vendor so pomU-ini, ke sem pominlil, da xemlja noil vsoga v Hvoji mori. Ko oo ova ali telle prepirajo, dobi gotova tudi «5ctrti svoj dole*, (So tudi so jih prav nifi no d^» tika, Tako je tudi moj dopio v 89. It. laniko w13di-nouti" sledujio dobll pravoato obreo. 'L rairno vestjo (Sital sem dopis s Krasa v 50. St. lansko ^So^o", ki me je Saljivo razglasil.za „kom-petoutnega" v Solskib ro6oh. Ali koneo je bil za do-pianika slab, kajti neki drug gospod „No s Krasa" iuu jo v It. 1. t. I. odgovoril s puSicami na krasko ucitoljdko oBebjo. To pa je prvega g. dopienika tako zgrolo, da bo je v 2. „So6initt stovlTki moiato itnosil uad ubogira vanderekom. Gospod dopisnik, ne fitejem si v Cast, odgovar-jati Vam obgirno na Vafi dopis, le to naj povem, da 0originalna raise!, ki se je Yandercku rodila v glavi", je glas kraskega ljudstva in da me ni cisto nic sram, ko opozarjate na moj dopis v aEdinosti* U. 89. I. 1. in ga obsojate. Yeakemu pravemu rodo-Ijubu, torej tudi uSiteljn, naj bo blaginja naroda pri srei. Zagotavljam Yas, gosp. dopisnik, da si ne ielim (5aati, a tudi take robate graje ne, kakersno mi Yi dajate. 6e sem krivico govbfil, dokaiite mi jo, ne pa da mo eramotife. Vai * Iz Avberja, 25. januarja. — Dobro vera, dra-ga rSoiaa, da nisi Se nikoli dobila dopisa iz nase vasi (kdo ve ? Ur.); zato te prositn, nvrsti ta mali dopis med drugo svoje Wage, Se tudi popisuje Btvar, ki je in nekoliko zastarela. Mislil Bern, da bo kdo drugi pisal 0 tej stvarl, katerema pero bolj gladko tc5e nego raeni, ali ker se nikdo ;ni oglaail, naj Be sliai vsaj moj glas, & pray ni hajprijctu6j§» na svetu. Dokoncali smo letoShje b^ifine pra_nike " lepem vrotneoa, da ze zdavno ne tako. Zalibog, da sa jo bil med prazniki pripetil grd nered, katerega je vsa obcina ob^alovalp.. Na aveti Vefier med polnnoeno maSo zaCel je neki SloVek, ki je bil nekoliko ia uma, v cerkvi razsajati in upiti, da je bilo grdo sliSati. Tako robate so mu Sle v^asih is ust, da so se 2en-ske jokale. Nekateri moLje zgrabijo tega iloveka in ga peljejo iz cerkve, ali hudobnez" ni mogel §e tniro-vati". V svoji zlobnosti in hudomuSnosti misli, kaj bi naredil obCiDarjem, ki ga niso hoteli imeti v svoji sredi v cerkvi, ker tega ni zasluzU Le kmalu jo iz-tuhta zabita butica. Nep6t'edne2 gre in zapre cetkvena vrata, da ljudje niso mogli iz cerkve po koncani sv. ma_i. Ko so si ljudje vender pombgll, da so priSli iz cerkve na prosto, ujeli so neporedne2a itt: sor fioalali po ^endarje, ki so odvedli nepokojne2a k sodb'ji v Stiaqo. Tarn ga Caka zasluzena ka2eb, ker je motil Ijitdi pri njih najsvetejsem opravilu, v hramu bbijem j,vi sv. maSi; Upam, da mu ne pride vec. kaj take.ga na urn, da bi hotel s svoiiiu nespodobnim vedenjem Izpod Goljaka, 21. jan - Pri nas je stragno. Tako piSe, da strehe razkriva, okna pobiva, ljudi po-biva ^ ograjo podira, Ye& ie r^do pri pe«5i iu kdor Tclmitl, 2J. januarja- — Prepozno je bil do-loiSen dan veselici BRokodelskega bralnega, druStvaB, da bi ti jo bil, draga n$ofa% o pravem lasii ;sporo-dil. Pa naj bo; 21. t. m. se je vfSila. Program je kflRal p«^©i YesetQ^o, po^m towbolo, flm/n ^ sto zabavo, to je pies, Veaeloigro 8Gospod Capefc-piedatavljrit so dilstanfci gospice ingoapodici raznega atanu. Ljuboslava Jug (Marta), Marija Iacen (Klara), Joief Premrov pL (major Slavecki}, Ant. Devetak (Lanka) so praT dobro izvxSili avoje naloge. Tudi gospodi A. VolaricfGaSper), Joz. Pagoa (Dobski) in Fr. KaWSS (Peter Capek), so naloge dobro izvrSUi, dasi so bile njih jako tezkeuloge (role) nekoliko ne-primerao razdeljene. Vojaki, posebno ze atari in do-sluzeni, reorajo bid predatavljeni po telesno jakih o-aebab. Kako dober uus napravil je na obfinstvo major Slarecki, ali atari umazani Labka! Pri razdelje-tanji ulog treba je torej dobro paziti na lastooati po-•ameroi'i igrakev, m Bralno drufitvo bi moralo tudi na to glodati, da bi predsUvljalo veaaih igre reanega in poducljivega mdriaja, da poalasalec lehko rave namen in pomen igre. To je pri trarkah in naTadnih veselih igrah le redkokrat dosefy ker posraialec *avolj smeha nima iata a* to raiahtl — Gospod K, Volario so je zopet pokaaal apretnega uStelja t petji, Najprvo je bila peta Preiiruova petem .Od ieleane ceate", xa dvo-spev in ibor, katero je uglasbil v zadnjera &isu g. Yolarie. Zakaj niso sledile peami v redn, napiaanem t vabiluP — Glaaovir poaodHa je jako radovoljno eitamiea, ki je vedn© postrezljira in priljndna pri vaa-kej proSnjL Tudi prosta aabava vrSila ae je jako prijetno, tako da nekateri ao ae spoinnjali na atare plese tr-ianov (Bnrgerballe): toraj ni cuda, da udelezba od strani dostojanatvev in trianov je bila obilna, dasi je bila sreda v tednu. — Tako naj dela novo druStvo tndi naprej, da si utrdi naklonjenost ljudstva, katero ai je ie doaedaj pridobilo. Ker pa njegov namen je rleg zabave tudi ta, da se poda narodu priloznost omiki, SSedljivosti in poStenemu postopanju, zato bi bilo dobro, da bi udje aami pomagali pri napravah kake veaelice. Odborniki in ndje naj vzajemno po* atopajo, naj drug druzega podpirajo ter akrbijo, da ai druStvo napravi kako glavnico, ki bi koristila udom pri vaakovratnih nepricakovanih nezgodah. Ne hudujte ae, 2e govorim resnieo, vaaj ona Tedno boli. Za sedaj le: na avidenje 31. jannarja, kateri dan priredi drustvo plea, zabavo za letoanji puat.___________ IZ KobOlida, 22. Jan. (f AJekli.) Tuznanam majkal Ni vec mej nami prediagega nam raladcniea, metega narodnjaka, od vseh, ki ao ga poznali, spo-Stovanega moiaka in vzornega ucitelja, ni vec* mej nami A. &ekli-ja! Pri tem spominu gotovo zarosi oko vsacega, ki je imel priloznost kedaj z njim ob-cevati; vsak globoko vzdihne, ter ma iz dnasrcaza-proai nevsahljivo areco v dezeli veenega miru in po-koja. Bavno si je bil osnoval v svoji blagi duSi, kako hoce gojiti in navdusevati za vse dobro in blago sebi j izroceno mladino, kar mu v sredi njegovih upov in nad neizprosna smrtna kosa prestrize nit zivljeoja v najlepii dobi. Banes nam je dosla prezalostna vest, da je A. §. vceraj zjutraj izdihnil svojo blago duso v trSaski bolnisnici, se ne celo 24 let star. Ceravno smo bili vsi Se na to pripravljeni, vendar nas je v dno area pretreslo to faino sporodilo. Bil je ranjki jedlni sin takajsnjega posestnika. ie kot majhen de^ek je kazal veHko veselje do ude-nja; zato je siiil v Gorico, kamor ao ga staiisi tudi rea poslali. Odlocil ae je kasneje za tezavni ufiitelj-ski Stan ter je vse v to potrebne Sole s prav dobrim vapehom dovr&il. Pri tem pa ni zapravil svojega ker-Sanskega prepridanja, kar se tako rado pripeti mar-aikateremn mladeniLn po Solah. Njegova prva in zad-nja alozba bila je v rojatnem kraji, v Koboridu, kjer je akozi 31/, leta vestno in izgledno slozboval. Z vsem navduaenjem mladostnega ognja se je poprijel podneevanja mladine, ki mu je bila tolikanj pri srci. Tukaj je bil dnia vsemn narodnemu gibanju, navda-Seval je svoje domsiine pri vsaki priloznosti za sveto stvar, podpiral je vsako narodno podjetje z vsemi avojimi mocmi in pri tem ni gledal ne na denar, ne na svoje rablo zdravje, kajti pokojnik ni bil nikoli prav trdes. _in 6e je videl kaj vspeha od svojega troda, bilo je to njegovo najvecje veselje, najvecje zadofiSenje. Dopisoval je v razne fiasnike in tudi vrla ,So6au je marsikak dopis prinesla iz njegovega spret-nega peresa. To njegovo vsestransko delovanje v Soli in zunaj Sole je bile morda tndi nekoliko krivo njegovi bolezni, ter zasadilo smrtno kal mlademu ziv-ljenjn. Lani mej iolskim letom dosegel je, kar je sam presrfino ielel: imenovalt so mej mnogimi pro-silci njega neitelja na Kamnem, ker so ae Kamenci krepko zanj potegnili. Jeaeni bi bil imel to sluzbo nastopiti, a zal. da se to radi bolezai ni moglo zgo-diti. Okolo velike noLi Se je bil zacel pokasljavati; lotila ae ga je bila pljudna bolezen, ki je prihajala od dne do due hujSa, tako da si je moral izprositi odpust. Bil je Se precej okreval. Da bi ai zdravje popoinoma ntrdil, iel je v milejse podnebje, v tr2a-Jko okolico. A ialibog, s to premembo se je njegovo etaaje le Se pohujSalo in povrnil se je slabsi nego je Ml Set z doma. Ko vidL da tn ne dobi potrebne 2dravniSke poraoSi, povrne ae zopet v Tret, Pa vsa 2drayniSka umetnoBt ni nifi izdala, ker je Tsegamo-gCni sklenil, dobrega S. k aebi poklicati. Tukajanja ^ PrilBtcft |e najoCila feftec STPJe»a nakdanjemu, pre. rano umrlemu predsednikn, ter s tem pokazala hva-leznoat do svojega po&tvovalnegi pospesitelja. Jaz pa aem hotel stemi vraticami postaviti majhen spominek avojemn zvestemu prijatelja v naSem glisilu, Ceprav je vreden vedjega, nego more priti iz mojega skrom-nega peresa. Vi pa, predrigi uciteljski tovarisi njegovi, mialim, mu ne morete postaviti lepSega in traj-niSega spominka, nego s tem, da posnemate ranjceg.t Antona v njegovi zna&jnosti, v njegovem mozkem vedenji in pravera narodnjastvn. ,Zgodaj je koncal, pa je izpolnil veliko let; zakaj njegovadnSa je Boga dopadla, zato je hitel. vzeti ga izmed hudobij*. Mcdr. 4, 13—14. Labka ma zemljtea in vecni pokoj. V CerkneiH, 13. januarja.— Dolgo 6asa, dra-ga ,Soda% nisi cicSesa objavila iz naaega kraja; apr«j-mi tedaj vaaj to moje porocilo v avoj cenjeni list! Bad bi porocal kaj veselega o nasi citulnici iu naiih narodnjakih. toda zalibog tega ne morem. Po dragih krajih, kakor v Sebreljah, snujejo nova drostva ter tako dajajo neveSSemn narodu priloznost k izobrazevauju. Mozje, do katerih ima Da-rod zaup, atopijo drostva na delo ter ga izpodbujajo k napredku. Mar ni tndi pri nas tako? Ne vem. Naj ome-nim, da ima naSa ditalnica piclo Stevilo udov ter da se ti se malo brinijo za narod. Staresin je prav mi!o vpiaanih v druStvo, in se ti, kar jih je, prepuscajo vodstvo drugim. O naSem nciteljstvn ne (vem kaj re8i. Ono, ktero vodi nuSo mladino ter jo pripravlja na pot zivljenja, voditi bi moralo tudi nase dusevno mlado, nerazvito ljudstvo ter jo vnemati za sloven»ko stvar. in sicer ne le z bosedo, marvec tudt z dobrim vzgledom moralo bi mu pokazati pravo pot. Ali is--polauje nase uciteljatvo to doISaost? Zedinite se, drag? rojaki, in nikdo naj ne pravi: „Saj je dovolj, da sem rojen Slovenec"j tak izgovor ne pristuje mozaku, Skupno za^nite svoje delo, ker le se zdruzono mocjo se kaj doseze. Izvolite npUvne ter za narod vnete moze. kteri bodo zvesto izpolnovali *vojo nalogo, ter ne odvracajte dela drag drugemn, dobro vedodi, da: Sloga jiici, nesloga tlaci! v Londonu z dinamitom v palaci obeli zbornic in v starem gradu Tower. Streha v prvi pala5i ima vec sto lukenj in v spodnji zbornici je vse krizem razmetano in razdejano; klopi liberalnih poslancev so vse razdrobljene konservativniji pa ne. Srefia, da ni bilo seje; hudo tanjenih je le nekaj policajev in drugih Ijudij. , h fllr, dn6 25. deeembra 1884. — (Odpravite Slabe navade I) Prav je govoril g. dopisnik o %anje-pitji v nasih gorah. Co ne bo drugace, nas %anje res udusi, Jaz bi pa zelcl se nekaj drugega omeniti o tem. Navada je pri nas, da se daja zganja onim, ki hodijo mrliSa kropit. Tu je mnogim priloznost, da se v mladosti navadijo tega strupa. Celo voceroje se ti vla6ijo okrog mozko, 2ensko, otroci, vse vprefc. Nekateri gredo po petkrat, Sestkrat kropit, same da ve5 dobijo. In tu se vidijo vcasih prizori, ki so za res ostudni. Otroci, iensfivo, vse se valja po cesti pol pijano ali prav pijano. In drugih ncredoostij se tudi ne manjka. Hvalo nmn je vedeti nasi slarni sodniji. ki ne potrjuje takih racunov za zganje o pogrebih. Ti racuni so veckrat razmerno jako veliki. A trebalo bi, da bi se tudi od strani naiega zupanstva kaj storilo v iztrebljenje te ostudne, sra-motne navade. Res je 'oil uze nekedo ooomnil gled6 tega pri obcinski seji. Toda obcinski predstojnik ga zavrne rekoc*: Je uze taku navada, kaj demo ? Zeleti bi bilo, da bi obcinski glavar ne gledal na to, kaj je navada in kaj ni, nego na to, kaj je primerno, spodobno, dobro in pravo. Bog daj bolje v novem leta! ______ -**. Politidni pregled. V notranji potitiki su5e se zanimanje vsega poIiticDega zivljenja okolo drzavnih zborov v Budapest! in na Dunaji. Posebno v Dunajskem pricelo je zivahno zivljenje: vlada je prinesla v zbornico celo kopo novih postavnih nacrfeov, o katerih se je na tem mestu ze govoriio, pred-lozila je tndi zboru nova pogodba s Severn© ze-leznico, ki pouzro5i gotovo burne debate, kajti ljudstvo in veliko poslancev zahteva, naj bi pri-§la imenovana zeleznica v erarsko oskrbnistvo. Dalje sta tudi ze na doevnem redu pristojbinski zakon in zakon o nrejenji duhovniske place. Poslednji zakon je vlada dolgo odlagala, a sedaj je bila prisiljena predloziti ga zboroici, kajti inaSe ne bi dobila vecine za pristojbinski zakon. Go-vori se, da grof Hoheuwart in Clam-Martinic prideta v gosposko zbornico v prihodnjem za-sedanji; kaj nastane potem iz desnice, ugibuje se uinogo, a gotovega se sedaj ne da povedati, dokler ne bodo nove volitve koncane. Na Ogerskem bo letos dezelna razstava, trgovski minister bo kmalu stavil predlogokre-ditu za to razstavo.] V zunanji politiki succjo se govori veSino-ma o ftteQtattt, kjiterega so poozrojui aaarbisU Domade in razne vesti, Njeno Velldanstvo presvitla cesarica zapu-stila je Miramare in se je odpeijala zopet na Dunaj. Tiste dni, ko se je mudila ob jadranskem morji, je pridno obiskavala tizasko okolico in bliznje kraje. Bila je v Devinu, na Proseku in na raznih krajih, kjer si je ogledala okolico in zanimive reel Tudi v I'ulj se je bila odpoljala, kjer jo je mo66anstvo brzo spoznalo in pozdravijalo, Le tudi ni hotela, da bi se jej javno Last akazovala. Mnogi so imoli priliko. da so videli presvitlo cesarico. V Trst ni bila sla. Slovensko bralno in podporno druStvo V Gorici priredi v soboto, dne 7. februarja t. 1. v rcstavraciji Dreherjevi na Travniku, St. 16 slove-snost v spomin Yalentinu Yodniku z na-slednjim sporedom: I. Beseda. 1. Oliver tup a „Gr anicarji," vgl. pi. Zaji": svira godba. 2. V spomin Val. Vodniku; vgl. Hajdrih; poje zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Hervaticara, vgl. pi. Zajic; poje zbor. 5. Val. Vodniku; zl. dr. L. Toman; deklamuje g.cna I. P. 6. „Kateri bo?u, veseloigra s petjem v dvoh dejanjih. 7. Sre5kanje. Igra se na 16 dobitkov. 8. „SIcvanka,tt cetvorka, vglas>b. Ivan Strauss; svira godba. II. Pie s. Zace-t e k ob 7Va nri zve^ier. — Vstopnina za osobo 10 kr.; atevilhe za srefikanje po 10 kr.; gospo-dje p 1 o s a 1 c i, k* dobijo posobna znamenja, po 80 kr. — Vstop jo ovoljen udom tega druitva in njih druiinam, kakor tudi udom drugih slovenskih druStev, katera so vabljena. Neudom imeuovanih dru-Stev ni dovoljen vhod brez vabila. K obilni udele* zitvi vabi Odbor. Vincencijeva dru2ba v oskeibljevanje bol-nikov, revezev in podporo potrebne mladine ze nekaj let marljivo dela v naSem mestu in deli dob rote brez razlike na vsako stran. Ker se je pa mesto razSirilo in se tudi rovlcma mno2i, se je mimo p e r v e kon-ference, katera si prihrani stolnofaro in faro sv. Ro-ka, osnovala s 1. januarjem t. 1. druga |konferen-ca (oddelek) te druzbe s slovenskim poslovnim jozi-kom in samostalnim delokrogom za fan sv. Ignacija in sv. Vida. Ta konferenca steje Jlepo stevilo vrlih, odlicnih in navdusonih katoliskih moz in ze prav marljivo dela. Doslej oskerbljuje po delavnih svojih udih na teden 16 revnih in bolnih druzin in namerava v kratkem za ubogo, u5eco se mladino napraviti neka-jio kuhinjo za opoldansko jed. 0 druibi sami in njeni vaznosti spregovorimo kasneje; za danes jo se stali-sca delujoce krSanske ljubezni kakor novo pridobitev zivo pozdravljama. Bolni§nica usmiljemh bratov v Gorici izdala je, kakor navadno, poro6ilo za lansko leto 1884. Vec" o njem prihodnji6. Kdvnopravnost je lepa refi, pa draga, v Gorici jako redka in kmalu je ne bo vec* dobiti. Meat* ni zastop daje naredbe gled6 pogrebnih sprevodov, ki veljajo, dokler se ne za6nejo izjeme. Danes ao pogrebli hcer bogatega trgovca in sprevod se je po-mikal prav pocasi iz velike eerkve skoz Rastelj, 5ez Travnik in po Gosposki ulici. Jutre pogrebejo ubogo revito in prepricani smo, da jo popeljejo okolo gradu memo zivinskega trga. Nekdaj je delala smrt vse enake, dandanes pa ostajajo razlike tudi po smrti. 12 Komxia se nam porocu: Z odlokom vele-slavnega c. k namestnistva v Trstu od dne 18. t. m, it. 947 potrjena so pravila „Bralnega urustva" v Eomnu. Zacetkom meseca februarja po6ne to drustvo svoje delovanje. Kdor ho6e druStvu pristopiti, naj nazoani svojo zeljo nemudoma odboru, kateri vsaoega postenjaka prav rad sprejme. Obdni zbor bo v nedeljo, 1. febr. Bog daj druitvu edinost in dober vspeh ! Iz Podmelca dobili amo letosnje svelte cte-tlice, trobentice in zvonSke, z opombo, da i& o no-vem letu se je videvalo tam na solnfinih krajih ze-lenje in cvet. Srecni gorski kraji, katere imenujejo Sibirijo in ki tekmujejo v zatiSjih z avatrijsko Nizzo* Iz Go6 poro^a se zalostna vestj da ondasnji ob5e|8poItovani zupan in vneti narodnjak, ki je bil se le 34 let star, je 19. t. in. v Sezani nagloma unirL Gnal je bil nekaj zivine na somenj. VraSaje se pri-sedel je na voz k nekemu Vipavcu, ki ga je imel nekoliko pod kapo. Sedei jena vozu med dvema to-variiema. Voznik je na ovinku prevefi pognalf voz za* dene ob kamen in vsi se prekucnejo. Eden je oAal neposkodovan, dva sta se odrsala, ubogemu zttpanu so se pa mozjani pretresli, da ni prisel ve6 k zave-ati, Preneaji bo ga v bltfnjo kr&QO, kjer j« po -2 ur^ umrl, potem ko je prejel Se sv. olje. Na domu zapustil je starega aeeta m Blepo sestro. Prepeljali so ga y Go8e, kjer so ga v cetitek pokopali. Vofina lu5 naj mu. sveti. Gofie zalujejo po njem. Prijazen spomin ohranil si je med svojimi znanci A. § e k 1 i, bivsi koboridski ucitelj. Kako bla-ga duSa je bil ranjki, spoznati se da iz tega, da smo dobili o njem Stiri dopise, eden lepSi od drugega, Vsi hvalijo njegovo vzorno delo^anje ia zalujejo po njem. Eden dopis smo priobeili, druge smo morali ^odloziti; morda prmesemo prihodnjic se eden.______ Pri Rebku seSlo se je bilo pretekli cetitek, 29, t. m. lepo Stevilo rodoljubov iz vse Vipavske do-line. Niso se razpoSiljala vabila, ampak le po prija-teljski poti se je bflo zvedelo, da nekateri gospodje nameravajo priti tisti dan k Rebku in I njimi tudi pesnik Simon G r e g o r 6 i 5. To je zadosfcovalo, da se je zbralo do 50 odlicnih moi na GoriLici. Med njiroi bilo j© 17 duhovnov (4 zupniki), mnogo u&te-Ijev, 8upanov in drugih veljakov. Stoloravnatelj bil je izvoljen prec> g. Logar, zupnik Krizki, s eegar vodstvom bili so vsi navzoSi jako„zadovoljni.-Njegova napitniea bila je pm in je veljala sv. o$etu in pre- i svitlemu cesarju. Na to se je zapela cesarska pescm, katero so vsi stoje posluSali. Vrstile so se potem na-pitnke posebno na navzocega pesnika,, ki je na vsako odgovoril v verzih, da je bilo veselje. Med izyrstni-mi izvrstna je bila prva in ona na Sofio, Kaj tako krasnega se ne sliSi vsak dan, Vines prepevali so prvalki izurjeni pevei prekrasno. Ako so kedaj kateri pevci hvalo zasluzili, zaslu&H bo jo oni. Se le v nodi raz&la se je vesela druSba, ki jo pokazala, kako spoltovanje u&va gospod pesnik v svoji domovini in kako lepo je med brati, ki so enega duha. Na-taneneji popis prelepega shoda prieaknjemo za pri-hodnjo Stevilko. „Slovenskenra jezu" v Brdik poslal je pesnik h. g. Simon GregorfiB, vikar na Gradi§6i, za dano mu zaupnico sledefio zahvalo: „SlQvenskemu jezua, osobito njegovemu vrlemu odboru, najiskre- nejSo hvalo za prijazno in dobro utemeljeno zaupnico, Veselt me ta posebno za to, ker mi je podana od k atoHSkega diuStva in ker so na iiji podpisani trije znafiajni duhovniki, katerim v verskih zadevah nih5e ne more oeltati najnianjSe nekorektnosti. Da se mora B0loveka nikar11 tako brati, kakor Vi hereto, je gotovo, in veak pameton elovek jo bode tudi bral tako. Znani kritik se je drzal pravila: „Ira Auslegen seid friseh und munter, Legt ihr' s nicht aus, so 1 o g e t was u n t o r!" ...... Nadejam se pa, da tudi med Slovenci prevaguje zdrava pamet in da ne bodo iskali v mojih pesmin stvari, katerih nikdar nisom v nje polo&iti hotel in tudi ne polozil.— le enkrat ponavljajo5 svojo zahvalo voS6im Tasemu prekoristnemu in delavnemu drustvu obilno najiepSih vapehoT. Bog Yas zivi!" Menimo, da po tej peani-kovi izjavi ne more nihfie ve5 dvomiti na pravem pomenu pesni „0loveka nikarc, v kateri katoli-S k o druStvo nahaja k a t o I i s k a na&la, drze6 se katekizma, zdrave pameti in pesniikih pravil. Vladika Strossmayer, moS po volji bozji, ki deluje na to, da bi se zdruMli iztoSna slovanaka in zahodna rimska cerkev, iu ki je zarad tega sovra-ien, kolikor le mogo6e, obhajal .bo letos sedemdeset-nico svojega Jivljenja. Ker se udele2e tega prazno-vanja vsi jugoslovanski rodovi, preneieno je godova-aje na praznik rojstva Marijinega, 8. septembm. Na-dejamo se, da to praznovanje pripomore veliko k temu, da se zdraienje Slovanov v katoliiki cerkvi ne§i. Bog daj \ Vsak poSten in pravicen Italijan emec mora ^eleti, da bi se to zgodilo. Vlak ˇ zlato Prago in na Velehrad, kjer pofiivajo ostanki sv. Metoda, slovanskega apoateljna, napravlja se za meaec august. Gotovo se udelezi tega potov»nja mnogo nasih ljudij, da skaiejo cast blago-vestniku slovanskemu in da bodo videlicesko zemljo, kjer biva nam sorodea rod slovanski. Katoli§ko-politi§ka citalnica v Cepovanu bo imela dne 2. i'ebr. t. 1. svoj obcni zbor po redu, ki je v pravilih dolocen. Po zboru bo b e s e d a po sledecem sporedn: 1. Petje. 2. Deklamacija: Dralba, ¦1. 8. Gregor5i6. 3. Petje. 4. §aljiv govor. 5, Petje. 6. „Prava vyolica* za tenor in. harmonij, zl. F. Men-deisaoho.-Bartkoldij. 7. aPravo junaStvo", podoba iz kmedkega zivljenja. K ^obilnej udelezbi vabi odbor. ZaSetek od 5. zve6er. Cepovan 26. januarja 1885. Sezanska citalnica priredi dne 2. sve6ana 1885. v prostorih gospoda viteza tScaramanga vese-lico, obatojeco tombole in plesa. Pri plesu bo sviral izvrsten deski orkester. Ustopnina 40 kr. za oaebo. Zacetek ob 7V9 uri zvecer. Vabilo k slovesni besedi v spomin Valentinu Vodniku, ktero priredi B]5fgrodna citalnicaa v Vipa-vi dne 2. svecana 1885 v svojih prostorih. — Spo-red: 1. Slavnostni govor Vodniku v spomin, govori T. Rohrman. 2. ffIHtija oiivljena," moiki zbor. 3. Vilhar: BSlavjanska,B moiki zbor. 4 Hajdrih: »Mla-#l»^ moiki z>r, 5. SUre; rB}a2mi<^ y fervew nadstropji," vesela igra v enem dejanji. 6. Komieni prizor s petjem. 7. Pies. — Svira godba Biancki iz Trsta. — Tstopnina 30 kr., sedefc 20 kr. — Vstop-nina k plesu 50 kr. K obilni vdelezbi vabi odbor. Kojldanski rodoljubi priredijo v soboto 7. febraarja velik pies v kiasno okincani dvorani g. Fr. Mariniga. Zacetek ob 7.1/, uri zvefier. Vstop 1 gold. Naj bi se gospodi pa tudi drugace pokazali rodoljube in ne le pri plesu. Menimo, da pies ima z rodoljubjem malo opraviti. ____7Pevsko dragtvo „Zora^ naJFrdeli„ priredt o priliki slavnostnega svojega otvorjenja y soboto 31. ianuarja t. 1. v dvorani vrta Rossetti v Trstu sijajen koneert s sledeeuu sporedom: 1. Davorin Jenko: Naprej, svira godba, 2, Pozdrav predsednika. B. J. pi Zajc: V boj I rao^ki zbor, 4. Slavnostni govor, govori g. Josip Negode podpredsednik, 5. J, pi. Zajc: Hrvaticam, mo^ki zbor z basovim samospevom. 6, I, Titl; Slovanska sinfonija, svira godba, 7. Simon Gre-gorcid; V pepelni^nej no5i, deklamuje gospica G. 8. J. Oarli: Slavjanka, mesan zbor, 9. Gjuro lisenhut: Sokolada, svira godba, 10, Davorin Jenko; O Vido-vem, mo^ki zbor. 11. Gjuro Fisenhufc; Ustaj rode, mo2ki zbor. 12, V. Sartii Originalna sinfonija, svira godba. 13, Hrabroslav Volari6: Blovenca dom, moiki zbor. 14. Pies. Zacetek to6no ob 9. uri zvefier, Ustop-nioe za osebo 30 novcev, Ciati dohodek je namonjon za napravo druStvoiie zastave. Vocji darovi se bodo radi tega s hvalezuostjo sprejemali, Eazglas. Da ustre^e zelji nekaterih gospodov po-suBtiiikov, skleuilo je c. kr. kmetijsko ilnistvo, kupiti na njih I'ufiuii nekaj gnojilnih solij iz Stassfurta. Toda blago naroCi §e le tedaj, kcdnv m oglasi toliko ponestnikov, da ga vzame lahko vsaj en ielezniSki voz (vagon), ker le tako se znatno pvihrani na voznini, Zato so vabljeni tisti gospodje posestnikl, kteti hot6 porabiti to prilo^noBt, naj se v ta nainen nemuiloma oglasijo v urailu kmctjiskega diuitva ter nuziiatiijo, kakc vr-ste soli (klorkalij ali ^oplenokisli kalij) in koliko (v kvintalih po 100 kilogr.) M(\ pri tej priliki kupiti. Gk'd6 ccne teh uinetnih gnojil se opowrja, da leta 1884. je Btfil klorkalij z vhcblno 90.80/0 na nu'Ktii, od kouur prihaja, 18 frankov, 2opleiio*kiHli kalij 55 vsebino 950/0 pa 27 fiankov kvintal. Vogniua se lahko nifuni okolo 0 t'mukov za vsalt kvintal. llazume se pa, da knifttijnko drufitvo ne prevzema nikakega porostvu za to, da bi ne bile morda cene poraale in da bi bilo treba ietos kaj veS pla^ati, kakor je na drugi strain mogod', da bo blago ceneje, kakor je bilo lcta 1884, v kterem alufiaji bi bile ni^e cetie v koiist narofinikom. Kdaj bo treba po naroccno blago priti in kdaj je plncati, o tem se razpoSlje doticni-kom posebno naznanilo. Naiociia se bodo sprejcmala do 15. februarja t. 1. O. kr. kmetijsjco druUvo v Gorki, 15. jaa. l88o, Predsednik COUONINI. Tajnik VEUCOGNA. Zahvala in ptognja. Za Solo v Ravnici blagovolil je c. g. i i. L e b a n, Tikarij, _ naro^iti prekoriatni 6asopis za olsko mladino „Vrtoc,a brez katerega ne bi sm< a biti nobena slovenska Sola. Za ta dar izreka podpisani v imenu Solske mladine gosp. darovatelju srSuo zahvalo. —- Pri tej priliki naj omenim hvalevredni sklep kranjskega dei. zbora, ki je daroval 100 gl. podpore BVrtcutt8 pogojem, darazdeli 20 iztisov slovenskim Solam na Kranjskem. Da bi se tudi pri nas kaj jed-nacega zgodilo! „VrtocB zasluli vsestranske podpore. — Slavni o. kr. okr. Sol. svet v Gorici, ki je naro-6il 60 iztisov knjig dru2be sv. Mohora za naSe Sole, naj bi se spomnil tudi na „VrtecK, ki je za mladino najvecje vefj&ve. MedveSiSek Peter, u6itelj. „Ljubljanskemu Listu" in na popravek ba-rona Winklerja v zadnji §t. mislili 8mo odgovoriti po vseh to6kah; sSalibog je odgovor tako narastel, da smo mogli danes le en del priob5iti. Upamo, da nam bo mogofie dalji odgovor primerno skraj§ati. Gospodje 6itatelji naj z odgovorom blagovoljno potrpijo; :z njega bodo videli, kako ljubljanski listi6 stvari prekucuje. Kolikor bi ne bila stvar danes pojasnjena, razgrnemo jo prihodnjifi. Koliko je Nemcev na Kranjskem ? Prav malo; 114 in nic* ve5 in nic" manj. Toliko :iamre6 jih je prosilo za nemsko Solo in tem bi tudi mi spri-cevalo podpisali, da so res Nemci. Vse drugo pa, namreS onih 29.278, ki so si za obcevalni jezik uem-Skega a la Bzajec v breg laufen, krava zelje pauhen* izvolili, so pa izvzemSi nekaj sto Ko6evarjev zgolj nemdurji, ki bi za svoje otroke le radi tega radi imeli neraiko Solo, da bi se na tistih poprej kme6ka kola zgladila, ki so jo po svojih roditeljih dobili. Tako je I „Slovenec.a „Duhovni pastir" je ime cerkvenerau listu, ki izhaja v Ljubljani v .KatoliSki '» skarni" enk»'\t na mesec v zvezkth velike osnu.ke 3 — 4 pole de-belih. S sodelovanjc^m vefi duhovnov ureduje g!» Anton K r I i c, katehet $ samostanski Soli tt urSulinaric v Ljubljani. V lahko umljiv besedi prinaSa cerkvene govore za vse nedelje in praznike razdelane ali pa le gled na slovstvo. Na rudeiih zavitkih ima nazna-njene knjige razne vsebine. Naro5nina za vse leto iznaSa samo 4 gl, ki naj se po§lj §el je v Trstii v tiskarni C. Amatija sinov. Na 109 straneh v osmerki ima navadni koledar ter mnogo Saljivih prizorov, povestij, pesnij in podob. Posebno za pustni das daje dokaj razvedrilncga berila. Cena poBtavljcna je jako nizka, nomreC na 50 kr. Naro-Cuje se pri opravniStvu „Jurija a pu6oB v Trata. „Di@ Pfarrconcuys-Prttfung" je naslov novi knjigi, katera na 75 Htranch velike osmerke razprav-Ija to za duine pastirjo in druge jako va2no praSanje. Pisatelj, Valentin N e in e c, pnrfeaor bogoslovja v Co-lovci, navaja mnogostrauske cerkvene dolocbe v tem oziru ter oceuuje eedanjo navado, ki velja glcd6 tch skuScnj. Noiemo nastevati posamezuih toCck, ki bo nahajajo v knjigi; le to refiemo, da nlkomur ne bo 2al, kdor si jo kupi, naj je omenjeno shuSnjo u2e prestal, ali naj m na njo so le pripravlja. Kujign bq uobiva v tiskarni dru2bo sv. Mohora v Celovci. Pisa* telj pravi v predgovoru, da b« mu je zdolo posebno zarad tega potrebno, izdoti tako knjigo, ker bo v ne* katerih ftkofijah ujie bile Skofijske si node, katerih ghivna naloga je razen drugih zadev volltuv izprase-valcev, med tem ko bo v drugih skofijah tako sinode (duhovski zbori) pripravljajo, iu kor so kujigo, kt o tem govorg, voCinotn zastarele. Nasemu duhovstvu naj bo knjlga toplo priporotana. .Urkunden — und Regcstenbuoh das Horzogthums Kmin", zove bo kujign, katero izdaje neutrudljivi pinatnlj gospod Franc Schumi v Lju* bljani. Itavnokar je izficl tc knjige 2. zvezka 1. Bno-pi^, ki obsega listine od leta 1200 do 1258. Na 160 straneh velike osmerke podaja 202 lifltin ali njih odlomke, kolikor zadevajo lilovensko dciSelo, posebno KranjBko. Kdor vo, kake vo2noBti bo liBtine za vsa-ker§no zgodovino, kako te2ko je priti do njih in kako lahko se zguhljajo, priznati mora, da g. izdajatolj zaslu^i vso hvalo za tako truda polno iu prevaiuo dclo. Naj bi njegovo delo pospeSevalo poznanje doma-(e zgodovine in naj bi ga rojaki tudi guiotno podpi-rali s kupovanjem te knjige. „Archiv fftr Heiraatkunde von Franz Schumi. Geschichtsforschungen, Queilen, Urkunden und Rege* sten. Tudi te knjige izsel je 2. zvezka 1. snopic" na 128 straneh velike osmerke. V nji je pojasnjena mar-sikatera okoliScina domaCe zgodovine, ki je bila do zdaj §e temna. Delo je sposobno, da pospeSuje do* inaco zgodovino iu da budi ljubezen do nje. Naro5ui-na obema knjigama znaSa 3 gl. 15 kr., ki naj se poSljejo izdajateiju v Ljubljano po poStni nakaznici. Javna zahvala gospodu odvetniku Kamilu vitezu Egor-ju v Gorici, kateremu se presr^no zahvaljujem, da mi je neko pravdo, ki je uze deset let tekfa, potem ko jo je on v roke vzel, v 18 mesecih dokondal. Ob enem moram izreSi, da g. odvetnik ni tirjal previsokega pla6ila in da je pri vsem na to pazil, da bi pravdar ne imel prevelikih stroSkov. Zato bodi ta gospod priporocen vsem onim, ki potrebujejo odvetniSke po-moCi. J. K. _______^_____________c. k. finanoni nadatraznik. Oznanilo. Cestita si podpisani naznaniti slavaemu ob-5instvu, da se je od novega leta 1885 podenSi v obiini Ajdovs6ini naselii kot obcinski zdravnik in da zdravi (ordinira) vsak dan od 11. ure dbpoludne v svojem stanovanji na jav* ncm prostoris6i. Ob enem naznanjam, da sem bil do sedaj kot sekundarni zdravnik I. reda v c. k. Rudol-fovi bolniSnici v Be6n. S po§tovanjem Dr. Vladimir Philipovig, zdravnik vsega zdravilstva. HRASTOV stavbeni les se proda v Panovicu apotok pri I. delez 90 kosov 36l26 f kub. met. H. , 91 „ 38,19 I razverstne IH. „ 73 b>33 Pistuene ponodbe na vse ali posamezne delete, katerira naj se doda varSSina 50 gld. za vsak dele*, sprejema podpisano do 8. febroa-rja t. 1. dopoldne v svojem uradu. Ponndi naj « za kubiSen meter brez razlofcka verste lesu, ali na crez za vsak delez poscbej. — Pogoje lehko vsakateri pregleda pri oskerb-niitvu. C. K, GOZDNO OSKERBNlSTVO y Gorki, dne 28, januarja 1885,________ Kazjrlas. Po pray ugodnih pogojib se odda v najem h)S» t vsem gospodarskim poslopiem, spo-sobnim za vsakorSni obrt, s poleg leze&m zem -IjiSeem in mlinom, ali tudi brez teh, kakor se komu ljubi; vse to je tik drzavne ceste. Na-taneaejse se poizve pri lastniku Josipn Faga-nela h. it 69 v Oseko. vzajemno zavarovalna banka v P. n. 61ani oddelka III, katerih zavarovanje v dtuStvih za vzajemno po-dedovanje konca dne 31. deceinbra 1884, poziv ljajo se v smisld §. 12 pravil tega oddelka, da poSljejo naravnost glavnemu ravnateljstva v Prago s priporoLenini pismoin naslednje listine: 1. Krstni list zavarovanea (obmiSIjenca), t. j. tistega, na iSegar ztvljenje jc bilo zavarovanje skieoeno. Ta list — ali priLevalo o sta-rosti — mora biti izdan po doticnem zupnijskem urada in redoo kolekovao; navaden izpisek iz matiee ne zadostaje. 2. Prieevalo, da je zavarovanee (ob-miSljenec) prezivel 31. dan meseca deeem-bra 1884. To priccvalo izda tudi zupnijski urad in potrdi obcinsko predstojniStvo, oziroraa c. kr. beleinik ob&ine, v katerej je v turn &isu nase-ljen zavarovanec. Pa izreenem glasi §. 12 pravil odd, III. izgubi vsakdo, ki teh listin ne pred-Iozl najkasneje do 31. niarcija 1885, vse svoje pravice do koneLnega deleza in za-pade tak AeUZ v korist ostalih cianov do-titaega podedovanjskega druStva. Glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne banke „SIavije" v Pragi. VIRO HA PRODAJ ]884. leta belo vino rezno hektoliter 10 gi. 1883. * n * prav prijetno „ 12 gl. 1879. , , „ , „ 16 gl. *875. n , » n n 22 gl. 1868. , . , , „ 60 gl. 1884. leta pristoi trppioovec „ 30 gl. 1884 , „ slivovec „ 40 gl. v Ptuji (Pettaa), Stajersko. ZA PUSTNI CAS j dobiva se v papirarnici JME9 Coppag-a fL\ j (prej Scitza) v semeniskih ulicah. St. 12 Lfke umtt»o-ti po prav nizkih cenah. Tiskarra ma v zalogi vsak«vrftlnlh tlakanle za\ cerkvcoo rabo^ kakor: sprite-vala, rafunCf duevniko, ztpisnikr, pri'glmie, razktze, pi>»«»etke, kanouskr table, matice (matrike) za krst, birrao. zakon, Miirt, velikonoiue llste, kakor tudi popis dus (status) v latinskem, slovenskcm, italijaoskeiii in netusk* m jeziku itd. ttd. TgtF" Tiakarna daje pon>§tvo za natan&io in hitro postrezbo in za nizkost ecu. *"^M CViT lOPlt TI6ANJ1 po dr. HE a I i S i je odlocno najboljSe zdravilo zopcr prat in tor ravmataem, trganje po adih, boledine v kriii ter zivcili, oteklino, otrpnele nde in kite itd., malo casta Ce He ntbi, pa mine po polnctn trganje, tear ilokazuje obtlno zahvul. Zahtttva naj *o »aiuu „evet zopci* trgauj*- p» dr. HIalieiM h zraves stojeC-im znamenjem; I steklcnica 50 kr. Zalivala. Razglas. Sdfidfiaaxft. Gospodu p!. Trnkdezy-jn, Ick-irju v Ljubljani. Moja mat; so nt. protin«kej bolezni na nogi si I no trpeli in razna domaca zdruviia brezvspeimo rabih. Ko jo pa bolezen cedalje hujSa priliajala in uie vec tlnij niso mogli stopiti na nogo, spamnim so na Va5 dr. Muli6ev protinski cvefc p«» 50 kr. ter si ga nemudoma ?;arofiim. In res imel je Ladovit vspeh, da ho se po iaatkoj rr*bi oprn kr. Koristncjii nego vaL r trgoviui se nahajajoiU soki in ^iropt. t0F Kri eistilne kroglite, c. kr. piiv., "^Kg ne smele bi se y nijednem gospodinjstvtt pogreSati in so so uze tisuckrat sijajno osvedocile pri zabasanji 51uveAkega teles a, glavobolu, otrpnenihudih, skuzenem zolodci, jetrnth in obi.jtnih boleznih, v akituJjah a 21 kr.; jeden zavoj s C akatuijami i gold. 5 kr. Razpoailja se le j^den zayoj. IVarodila se izvrsd: najhitveje s postnim povzetjeoi v lekarni pri „samorogii" Jul- pi- MWX'ii na Mm trgu 7 Ljubljani- Podpisani podzupan Dolenje CerovSko ob^ine, v sporazumu s ccrkvonimi predtitojniki, dajem iia znanje prefiastiti duhovseini v pokoji, da obSina Dolenje Cerovo bi rada sprojela enega duhovuika v pokoji, kateri bi no imel druzoga opravka nego maSe-' vati ob ncdeljah in zapovedauih praznikih. Zato pa bi dobival 100 gld. na luto ia pros to stanovanje z vrtom. Dolenje Cerovo, dne 28. januarja 1885. Andrej Podver^ik, mmmmmmmmmmm____________________podzupan. Cudovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priproHUi in naravno jjdrovilo je prava dobrodnjnn |)or»oft in ni frobn mno-gib licMidi, da ho ilokaico njihova dudovitu iiiou Co se lo rabijo nekoliko dni, olajiajo in prezetifjo prov kmalu najlrdovratnifio ie-' lodcne bolesti. Prav izvratno vstrezajo zoper lioniorojde, pruti boleznim na Jetrlfl in na vranici, proti crovosnim boloznini in proti glisturn, pri zenskih nioHeCnih nadlezno^tih, zoper belt tok, bojast, zoper bitje area tor uistijo pokrarjeno kri. One no prcgznjajo aumo otnenjenib bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pied vsako boluznijo. Prodajejo se v yseh glavnih lokarnicah na svetu; za naroCbe in posiljuye pa edino v lukamiui CristOfoletti V Gorici, v Trstu v lekarui C. Zanotti in Q. B. Kovis in y lekarui Alia Madozilia v Kormiuu. Ena steklenica stano 30 novcev. r 5 NEPRESEGLJIVO. SAMO 2ZA. 25 JKLI^^VJTOA.TtJJEV dobi§ lahko naslednje reci lepo spravljene v zavitku: 25 pol pisemskega papirja v 8ki lepega, belega, | I tin .svincnik, osetnvoglat s codrovega lesa, Crtanega, | 1 ko» §pa;tsfc««ga voska dobrega, 25 debelih p'tscuiskih zavitkov, { 1 lep peresni dizaj, 6 finih izbranih peres, j 1 list susilmga papirja. Samo v papirarnici M. COPPAGA (prej F. Seitza), v semeniskih ulicah st. 12. 9flP* Prekupdevalcem sc cena izdatuo zuiia. I i ~. izdatuo zuiza. ^P^ inl fkep IQuQQQ 4obitkov li I BIT a. v. If za postnine pro-ko dopo5iljate\ sreSek ia za> znamka dobitkovl lnajsedodal5k.)l K1NCSEM-SEEGKE 1. alavDi UWi 20.000 yg»* 10.000 *¦ ifli-IUI IB K M Siltunguii Budapest Jhtiiml-Cuiii kakor tudi v vsah umlaMiab, totakarnah ii lolcrllsklhl kohklwah. ' 1- !• tQwaj^ &# 1^. ftfegm&gf& t. I 11 1§ Qff a. v. I(za poStnine pro. 1-rto dopoSiljatevj srecek in za-Iznamka dobitkovl uajsedodal5k.) kPtWq m