St Šč' Anglije Premirje na Koreji je izzvalo zlasti v AnglijPmnogo zadovoljstva. V Londo¬ nu prav tako konservativna, kakor tudi delavska stranka zagovarjata stališče, da ie sedaj tisti ugodni trenotek, ko je treba s komunisti sesti za isto mizo in se z njimi pogovoriti o tem, kako za¬ ključiti dobo napetosti v svetu in začeti novo dobo znosnega, mirnega sožitja. Eden se je vrnil iz bolnišnice v ZAD in obeta, da bo v septembru že dovolj čil, da prevzame vodstvo angleške zunanje politike. Churchillu je bolezen vrnila še več meči kot ’ pa njeg-ovemu nasledniku Edenu — in tako že spet povdarja, da še vedno meni, da mora priti do konfe¬ rence treh ali štirih, kjer bi se zahodni zavezniki- pogovorili z Malenkovim, Pri tek). sicer angleški listi navajajo, da kakega posebnega uspeha ne bi bilo pri¬ čakovati, toda osebni stik s Stalinom je včasih vendarle prinesel vsaj nekaj ko¬ risti. Churchill je mnenja, da je boljše s komunisti vsaj poskusiti razgovor in potem propasti, kakor pa si pozneje oči- | tati, da ni bil izveden vsaj poskus tedaj, i •ko je bil še čas. Konec vojskovanja na Koreji je za Anglijo dokaz, cfa komunisti še resnično ne mislijo na splošno vojsko. Ker se na- I poveduje tako vsaj delna doba nekega miru, se mora Anglija v tej dobi izvle- i či iz glavnih težav in doseči, da bo njej I in imperiju vrnjen tisti ugled, ki ga je Anglija s svojim imperijem imela 'pred drugo svetovno vojno. Vezi med . posa- j mtznimi članicami imperija so se zadnje čase utrdile — težave so le še z Južno Afriko: velike ovire pa ima angleška politika na svojih tradicionalnih področ¬ jih v Aziji in v Severni Afriki. Spor s Perzijo še ni zaključen, spor z Egiptom zaradi Sueza pa se šele razvija. V obeh primerih pa je Anglija doživela hudo ponižanje s strani, odkoder tega ni pri¬ čakovala. V Teheranu in v K^iru nasto¬ pajo ameriški diplomatski zastopniki ta¬ ko, da se temu čudijo celo sovjeti, ki radi naglašajo, da sovjeti s svojimi za¬ vezniki ne nastopajo tako “zahrbtno”, kakor to delajo ameriški diplomati z An¬ gleži. Anglija sicer danes že nima več mnogo kolonij, toda po vseh teh kolo¬ nialnih posestvih so ameriški diplomati in časnikarji tisti, ki podpirajo in zago¬ varjajo borbo kolonijainih ljudstev pro¬ ti angleškemu “imperializmu”. Arabska 1 in azijska ljudstva nimajo v borbi proti temu imperializmu zaslombe pri komu¬ nistih — teh. se otresajo, dasi se jim ti ponujajo — pač pa pri Amerikancih. Pri tem se ameriški opazovalci izgovarjajo, da je treba preprečiti, da bi komunisti borbo proti “imperializmu” v Aziji izra¬ bili. Toda v Londonu se sprašujejo, kaj si Amerikanci pod tem angleškim impe¬ rializmom predstavljajo. Anglija je za¬ veznica ZAD in članica NATO. Kot taka nudi važna oporišča ZAD za bodoči kon¬ flikt in to ne samo v Evropi, ampak tu¬ di na vseh svojih kolonijainih posestvih, ■n pri tem terjajo Amerikanci, da mo¬ ra biti Anglija tako močna in ugledna, da lahko poroštvuje za varnost teh opo¬ rišč. Dasi podpirajo Amerikanci borbo kolonijainih narodov proti imperializmu, Pri tem vendarle ne žele, da bi angleški imperij propadel. Propad angleškega imperija žele sa¬ mo v Moskvi, ZAD pa je ta imperij v veliki meri še potreben. Zato menijo razni komentatorji v angleških listih, da Je treba to ameriško dvoumnost izrabi¬ ti kot ameriško slabost in izvesti pose¬ ben pritisk na ameriško vlado, da sled¬ nja prizna Angliji in njenemu" imperiju v saj popolno enakopravnost, če ne po¬ polno istovetnost nazorov v vseh vpra¬ šanjih svetovne politike. Churchill je v Angliji mnogo pridobil na svoji popularnosti, ko je stavil pred- ,0 8 za konferenco štirih. Njegov odpor Proti premoči ameriškega političnega vodstva mu sedaj to popularnost še dvi- ga - Konservativna vlada meni, da je s tem Churchillovim manevriranjem toli¬ ko pridobila na ugledu in priljubljeno¬ sti med voiilci, da bi bilo prav, ako bi s * a še letos na volitve in to mogoče že v septembru. Pri teh volitvah upa Chur- c hill tako okrepiti svojo večino v par¬ lamentu, da bi bila stranka sposobnejša Vsa Argentina je i globokim spoštovanjem počastila spomin pok. ge EVE PERON Fervoroso homenaje rindio toda la Argentina a EVA PERO!! V nedeljo, 26. julija je minilo prvo leto od smrti gospe Eve Peron. Vsi sloji naroda, državne in privatne ustanove, so se je ob prvi obletnici spominjale z glo¬ bokim pietetnim čutom. To je bil dan na¬ rodne žalosti. Vse delo je.počivalo. Vsi obrati so bili zaprti: Radijske postaje so ves dan oddajale samo resno klasično glasbo. Že v zadnjih dneh prejšnjega tedna so po vseh državnih uradih in na sedežih raznih kulturnih ustanov odkrili z intim¬ nimi slavnostmi doprsne kipe prezgodaj umrle ge Eve Peron. Po cerkvah so bi¬ le slovesne zadušnice za pokoj njene du¬ še. Ne samo v Buenos Airesu, ampak po celi Argentini. Narodni kongres je imel v soboto spo¬ minsko sejo, na kateri je izglasoval za¬ kon o ustanovitvi Fundacion Evita za upravljanje osebnega premoženja pok. ge Eve Peron po navodilih, izraženih v njeni oporoki. Po seji so v kongresni palači odkrili doprsni kip velike pokoj¬ nice. V nedeljo, na obletnico smrti pok. ge Eve Peron, je bila- dopoldne v franči¬ škanski . baziliki sv. maša za pokoj nje¬ ne duše. Bazilika je bila polna najodlič¬ nejših predstavnikov javnega, kulturne¬ ga in gospodarskega življenja. Navzoč je bil predsednik general Peron z vsemi ministri, visoki cerkveni dostojanstve¬ niki s kardinalom dr. Copellom na čelu ter člani" diplomatskega zbora, navzoči so bili tudi vsi sorodniki pok. ge Eve Peron. Na koru je pel zbor gledališča Cclon ob spremljavi orkestra. Po sv. maši za pokoj duše ge Eve Pe¬ ron se je predsednik general Peron po¬ dal v ministrstvo za socialno skrbstvo, v katerem je pred leti kot minister tega resora začel polagati temelje novi ar¬ gentinski socialni zakonodaji in zašči¬ ti in v katerem je zadnja leta ves čas delovala pok. ga Eva Peron. Tu je ge¬ neral Peron odkril razstavo mavčnih od¬ tisov grandioznega spomenika descami- sadu, ki bo obenem tudi mavzolej, v ka¬ terem bo poleg descamisada, ki je izgu¬ bil življenje v borbi za generala Perona, počivalo tudi balzamirano truplo ljub¬ ljenke argentinskih delavskih množic. Potem, ko je bila razstava mavčnih odtisov spomenika — mavzoleja odprta, so se ves dan vrstile množice ljudi ter so občudovale veličastnost spomenika. Ob uri smrti pok. ge Eve Peron je bila napovedana mogočna spominska slavnost na Avenidi 9 de Julio. Prav na istem mestu, kjer so velikanske množice naroda pred dvema letoma pok. go Evo Peron oklicale za kandidatinjo za pod¬ predsednika republike za zadnje . pred¬ sedniške volitve, ona pa je to čast odklo¬ nila z utemeljitvijo, da raje ostane čisto navadna članica peronističnega gibanja, da se bo lahko še naprej borila ramo ob rami z delovnim ljudstvom za uresni¬ čenje vse velikih zamisli predsednika generala Perona za srečo in boljše živ¬ ljenje delovnih ljudi in za veličino do¬ movine. Nobenih posebnih pozivov ni bilo za to spominsko slavnost, a že samo dejstvo, da je vsa' slavnost posvečena spominu pok. gj> Eve Peron', je zadostovalo, da se je r.a tej najširši avenidi na svetu zbra¬ lo na stotisoče ljudi. Vsi sloji so bili zastopani. Od otrok pa do starčkov, od ministrov do nayadnih delavcev. Navzoč je bil tudi predsednik general Peron. Ob 20. uri in 25 minut. t. j. ob uri smrti ge Eve Peron, sta trobentača da- Ja zrak za enominutni molk. Grobna ti- j šina je zavladala po vsej prostrani ave¬ nidi. Množice so se z molkom tiho oddol- | žile spominu svoje velike in mogočne j zaščitnicc. Nato so se pa nad vso okoli- < co razlili tihi in mehki akordi Schuber- I tove A ve Maria, vmes pa je govornik I govoril globoko občutene besede v spo¬ min ge Evi Peron. V njih je izrazil vso bol, ki jo vsi čutijo radi njene prezgod¬ nje smrti in ji zagotavljal ljubezer, s katero se je vsi spominjajo in prosijo Boga, naj ji podeli večni mir, mir, ki ga na zemlji ni uživala. Nepregledna množica se je nato s predsednikom generalom Peronom na čeiu uvrstila v mogočen sprevod, ki se je z gorečimi bakljami pomikal tiho po ulicah proti palači Glavne Delavske Zveze ter se je še tam poklonila spomi¬ nu mučenice dela. 300.000 prižganih bakelj je pričalo, da Evita živi še naprej v ljubezni in du¬ ši svojega naroda. PREMIRJE NA KOREJI PODPISANO Premirje na Koreji je bilo podpisano v nenedeljek dne 27. julija. Vojska med silami OZN in komunisti je tako traja¬ la 3 leta in en mesec. O kaki zmagi ne govori nobena stran, pač pa o velikih iz¬ gubah. Med silami OZN so imeli naj¬ več izgub Amerikanci in sicer znaša šte¬ vilo njihovih žrtev nad 140.000 Poleg Amerikancev se je vojskovalo še nekaj drugih oboroženih skupin, vendar so iz¬ gube teh narodov mnogo manjše, saj znašajo na pr. izgube Angležev komaj nekaj nad 700 mož s častniki vred. Na komunistični strani pa znašajo izgube dva milijona mož, v severni in južni Ko¬ reji pa je bilo zaradi vojskovanja pobi¬ tih nad tri milijone civilistov. Dejstva, da je bilo sedaj nazadnje le podpisano premirje, se nikdo ne veseli. Vsi svare pred novimi pastmi komunistov in zla¬ sti z ZAD ponavljajo misel, da nape¬ tost ni popustila in bodo težave še sle¬ dile. Politična konferenca — dne 17. avgusta? Premirje obsega samo določbe voja¬ škega značaja. Vsa politična vprašanja so bila odložena za politično konferen¬ co, ki mora biti po določbah premirja sklicana v roku 90 dni po podpisu pre¬ mirja. OZN je že sklenila sklicati po¬ sebno plenarno zasedanje skupščine, ki naj potrdi sklepe premirja in določi da¬ tum za politično konferenco. Izredno za- prenesti težave, ki bi nastopile v fcre- notku, ko bi moral vodstvo stranke pre¬ vzeti njegov naslednik. sedanje plenuma bo verjetno že v nekaj dneh, v Ne\v Torku pa so že tudi obja¬ vili prvi datum za politično konferenco, ki bo dne 17. avgusta v Ženevi. Najprej so mislili, da bi bila konferenca v Co- lombu, glavnem mestu Ceylona, ali pa v Djakarti, glavnem mestu Indonezije. Vendar prevladuje, da naj bo konferen¬ ca v takem mestu, ki ima ugodne zve¬ ze s svetom, ženeva je bila včasih pre¬ stolnica Zveze narodov in je ravno tam še vedno dovolj opremljenih prostorov za tako konferenco. Konferenca sama bo hodila najbrž po zelo zapletenih potih. Glavni namen konference bi moral biti obnoviti mir na Koreji, to je urediti vprašanje Ko¬ reje tako, da bo ta dežela združena in svobodna. Toda že se napovedujejo te¬ žave o tem, kdo vse naj bo na to kon¬ ferenco povabljen. Nekateri zagovarja¬ jo misel, da samo tiste države, ki so imele svoje oborožene oddelke na Kore¬ ji. Po tem naziranju pa bi bili s kon¬ ference izključeni dve važni velesili: In¬ dija in Sovjetska zveza. In vendar je bila Indija tista, ki je pripravila vse predloge, ki so dovedli do tega, da je bilo podpisano premirje, Sovjetska zve¬ za pa je tista, ki je komunistom dobav¬ ljala vse orožje, dasi “uradno” ni ime¬ la nobenega svojega vojaka na bojišču. Toda Rusija je v Aziji vsaj tako po¬ membna velesila, kakor Indija. Odsot¬ nost Sovjetske zveze bi trenotno mogla biti Moskvi celo po godu, ker bi lahko pozneje zavrgla vse, kar bi morali se¬ daj korejski in kitajski komunisti spre¬ jeti. Najvažnejša pa bo vsekakor navzoč¬ ! PERON ES UNO DE LOS K0MBBES MAS 68ANDES DE ESTA EPOCA - DICE SIANLEV ROSS NUEVA YORK, 24. (AL). — “La revolucion mas profunda de la America latina es la que actualmente experimenta la Republica Argentina” — dijo el conccido periodista y autor norteamericano Stanley Ross en una charla ante el Oversea Press de esta ciudad. Dirigiendose a la mas prestigiosa organizacion do direetores de periodieos, redaetores y corresponsals extranjeros, el senor Rcss ex presidente de la Asociacion de Escritores Americanos, agrego que “El £«bierno del general Peron ha patrocinado una revolucion de tal trascendencia que no existe fuerza que la haga retroceder. “Peron esta en el poder para quedarse; se eneuentra respaldado por los sin- dlcatos, los obreros, el ejercito, los descamisados v muchos sectores de la clase media. La cposicion es una masa amorfa que se maneja a base de insultos y de petardos.” * “Es verdaderamente singular — prosiguio Ross — el que ninguno de los detenidos por haber colocado bombaš haya sido un obrero, un campesino o un rniembro de lo que se ha dado en llamar “la masa popular”. “Puede que Peron haya cometido errores, pero estos no son mas numero- s«s que los cometidos por el departamento de Estado en sus relaciones con la Argentina”. Finalizo el senor Ross manifestando a sus colegas de la Prensa Internacio¬ nal, que “en los Estados Unidos debemos hacer una revision de nuestras rela¬ ciones con Peron, en la mišma manera que la hicimos con el general Franco, con el objeto de llegar a un acuerdo amistoso que nos permita afrontar a nues- tros enemigos coimin.es en el futuro. Ouste o no guste, Peron es uno de los hombres mas grandes de esta epoca; ba realizado maravillas en su pals y los a;gentinos estan con čl. Podrfamos aprender mucho de la Argentina de hoy.” PERON JE EDEIt NAJVEČJIH MOŽ SEDANJE DOBE IZAVLJA STANLEY liSS § NEV, YORK, 24. (AL.) — “Najgloblja revolucija v Latinski Ameriki je re- ■ Loja, "k> jo trenutno izvaja Argentina” je naglašal znani ameriški časnikar in pisatelj Stan!ey Ross v govoru, ki ga je imel v New Yorku v Oversea Press. Med poslušalci so bile najuglednejše osebnosti iz ameriškega časnikarskega živ¬ ljenja, ravnatelji in uredniki dnevnikov ter inozemski dopisniki. • Stanley Ross, bivši predsednik Združenja severnoameriških pisateljev, je dejal, da je vlada gene £ a la Perona izvedla tako dalekosežno revolucijo, da sedaj ni sile, ki bi jo T,:cgla ustaviti. Peronov položaj je trden. Za njim stoje delavski sindikati, vojska, descamisados — peronisti in številni sektorji srednjih slojev. Opozicija je amorfna masa, ki se vzdržuje z napadi in petardami. Značilno je — je na¬ daljeval Stanley Ross — da med aretiranimi osebami radi terorističnih aktov ni nobenega delavca, kmeta ali pa koga iz tkzv. “ljudske množice”. Lahko, da je Peron napravil tudi kako napako, toda te niso številnejše od napak, ki jih je napravilo ameriško zim. ministrstvo v odnosu do Argentine. Svoja izvajanja svojim inozemskim časnikarskim tovarišem je Stanley Ross zaključil z ugotovitvijo, da “bodo morali v Združenih Ameriških Državah spre¬ meniti svoje odnose s Peronom na isti način kot so to storili z generalom Fran¬ kom, da bodo lahko prišli do prijateljskega sporazuma v cilju, da bodo lahko skupno nastopili proti skupnemu sovražniku v bodočnosti. Naj bo komu prav ali ne, Peron je eden največjih mož sedanje dobe. Je ustvaril čudovite stvari v Ar¬ gentini in Argentinci so z njim. Od sedanje Argentine se lahko mnogo naučimo.” do pojavile na politični konferenci v Že¬ nevi, ni pa se bati, da ne bi komunisti povzročili še mnogo drugih. Ta konfe¬ renca bi morala prinesti mir Aziji, ka¬ kor bi morala konferenca, ki je bila pred dvema letoma sklicana po premir¬ ju v Palestini, prinesti mir med Židi in Arabci. Toda na tisti konferenci dnev¬ ni red tedaj ni bil tako poln dinamita, kakor bo na tej konferenci v Ženevi. Tako se lahko zgodi, da bi ta konferen¬ ca trajala še dalj, kakor pa je trajalo vojskovanje na Koreji. Dr. Milton Eisenhower so vrača v USA Dr. Milton Eisenhower, brat predsed¬ nika ZAD generala Eisenhowerja, se je pc- obisku v Argentini še mudil v Pa- raguayu in Braziliji, kjer je zaključil svoje potovanje po državah Južne Ame¬ rike. Iz Rio de Janeiro je odpotoval v Wa- shington, kjer bo podal svojemu bratu poročilo o svojih vtisih z obiska v po¬ sameznih državah Latinske Amerike ter mu postavil predloge za zboljšanje poli¬ tičnih in gospodarskih odnosov med ZAD in Južno Ameriko. Upor proti sovjetom v poljski šieziji Nemiri v poljski šieziji se nadaljujejo. Beli partizani, ki jih sestavljajo nemški, poljski in češki uporniki, so po nepo¬ trjenih poročilih zavzeli več krajev in celo nekaj večjih mest ter vodijo hude borbe s sovjetsko pehoto in tankovski¬ mi oddelki, ki jih je Moskva poslala na kraj uporov. Sovjetska letala so že več¬ krat bombardirala uporniške položaje, ki pa se ne predajo. nost kitajske delegacije. ZAD komuni¬ stične kitajske vlade ne priznavajo in zanje sedanji rdeči režim v Pekingu u- radno ne obstoja. Toda sedaj bodo mo¬ rali ameriški delegati sesti za isto mizo z zastopniki vlade, ki je glavni partner v vsem konfliktu — a ga ameriška vla¬ da ignorira. Udeležba na tej konferenci bo za kit. komuniste prilika, da bodo prvič prodrli na mednarodno polje. Komunistični pogoji bodo taki, da se lahko o njih že vnaprej reče, da jih ve¬ čina drugih držav, ne bo mogla sprejeti. Konferenca, ki naj bi prinesla mir Ko¬ reji in Aziji, bo zato verjetno samo druga izdaja konferenc, na katerih so imeli sovjeti glavno besedo v tem smi¬ slu, da so vsako konferenco tako sabo¬ tirali, da se je morala kmalu raziti. Ki¬ tajski komunisti bodo na tej konferen¬ ci in vseh bodočih sledili isti taktiki, kakor jo je imel že Molotov in tako se bodo na teh konferencah ustvarjale na¬ petosti in nesporazumi, kakor bodo to hoteli sovjeti. Cena za mir v Aziji Večkrat se je povdarjalo, da bi kom. Kitajska v Aziji odnehala s svojimi ak¬ cijami, ako bi OZN izgnala zastopnike nacionalistične kitajske vlade in povabi¬ la delegate kom. Kitajske v New York. O tem pa imata Anglija in ZAD raz¬ lično mnenje. Angleška vlada ima svo¬ jega zastopnika prikomunistih v Pekin¬ gu in zagovarja misel, da bi bilo zelo primerno, ako bi bila kom. Kitajska sprejeta v OZN, ameriška vlada pa še zagovarja misel, da mora kom. Kitaj¬ ska nehati s svojimi akcijami v Aziji — potem šele bi bilo mogoče razpravljati o tem, ali bi bila kom. Kitajska lahko član OZN in stalna članica Varnostne¬ ga sveta, kjer bi imela tudi pravico veta. To je samo ena izmed težav, ki se bo- Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. VII. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhovver je na svojem in¬ špekcijskem potovanju po državi Virgi¬ niji v tamkajšnjem mestu Quantico imel govor, v katerem je izjavil, da je “komunistična vlada v. vzh. Nemčiji na robu propada” in napovedal možnost “likvidacije rdečega režima in sovjetske okupacije v Nemčiji.” Ob Eisenhovverje- vem obisku v Quantico je bilo tudi ob¬ javljeno, da je ameriško vrhovno povelj¬ stvo ukazalo strogo pripravno stanje za več ameriških divizij, ki so postav¬ ljene pod poveljstvo gen. Clarka, vrh. poveljnika na Daljnem Vzhodu. — Ame¬ riško vojno broddvje je kljub sovjetske¬ mu protestu obiskalo dardanelske ožine v Turčiji. 27. t. m. pa je prišlo na obisk tja tudi angleško vojno brodovje, ki se navadno zadržuje za zavarovanje linij v Sredozemlju. Turška vlača je sovjetski protest še pred obiskom tujih ladij za¬ vrnila. — Ameriški senat je občutno zni¬ žal predvideno am. pomoč raznim drža¬ vam. Najbolj bo prizadeta Francija, ka¬ teri je pomoč od 400 mil. dol. znižal na 100 milijonov. KUBA: Komunisti so napadli garnizi¬ jo v Santiago in Bayano. V spopadih z vojaštvom je bilo ubitih 53 oseb, še več* pa ranjenih. Vojaška' policija je zasedla tiskarno komunističnega lista “Hoy”, predsednik general Fulgencio Batista je pa suspendiral ustavne svoboščine za 90 dni. COSTA KIČA: Pri nedeljskih pred¬ sedniških volitvah je zmagal kandidat stranke narodne osvoboditve Jose Fi- gueres. FRANCIJA: Francoski parlament je tik pred odhodom na poletne počitnice izglasoval zakon o amnestiji , po kate¬ rem so spustili na svobodo še preostalih tisoč kolaboracionistov z nacisti. Zaradi amnestije je tudi 8000 držav, uradnikov, ki so bili zaradi sodelovanja z nacisti po vojni odpuščeni iz služb, znova prišlo na svoja mesta. ANGLIJA: Churchill, ki je že mesec dni na okrevanju na svojem posestvu blizu Londona, se bo verjetno podal na nekaj tedenski oddih še na francosko Rivijero. — - Eden se je po sedemteden¬ skem zdravljenju v USA vrnil domov. ITALIJA: De Gasperi je s svojo vla- pred parlamentom zašel v zagato, iz ka¬ tere se verjetno ne bo mogel izmuzniti. Republikanski, monarhistični in liberal¬ ni poslanci so se namreč vzdržali glaso¬ vanja o političnih in gospodarskih na¬ črtih, ki jih je De Gasperi predložil ob nastopu v parlamentu. De Gasperi se je trudil dobiti glasove teh poslancev odn. njihovo sodelovanje v parlamentu. Na¬ povedal je, da bo v slučaju, da njihovega sodelovanja ne bo dobil, odstopil. To se je tudi zgodilo v torek, ko je De Gasperi s svojo vlado ostal v manj¬ šini. Za vlado je glasovalo 263 poslan¬ cev, proti 282 poslancev, 37 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Predno se je v parlamentu izvršilo glasovanje je imel De Gasperi govor, v katerem je branil svojo politiko in na- glašal, da na njej vztraja, ker noče, da bi ga imeli za kakega von Papena ali pa Kerenskega. Odklonil je sodelovanje s skrajno levico, prav tako pa tudi s fašisti. Po objavi rezultata glasovanja je De Gasperi takoj obvestil o dogodku pred¬ sednika republike Einaudia in mu podal ostavko svoje vlade. V Rimu sodijo, da ni izključeno, da bo mandat za sestavo nove vlade znova no- bil De Gasperi, ki da bi za sodelovanje v vladi skušal še pridobiti Saragatove socialiste in liberalce. Kot možnega kan¬ didata pa nekateri omenjajo tudi dosed. min. za gospodarstvo Pello. De Gaspa¬ rija so zrušili v parlamentu monarhisti in Saragatovci. VZHODNA NEMČIJA: Šef rdeče tajne policije in Berijev zaupnik v vzh. Berlinu Wilhelm Zeisser, je bil odstav¬ ljen s položaja in je nenadoma izginil. Menijo, da je zaprt ali pa celo že 'likvi¬ diran. GRČIJA: V Atenah je umrl stari ge¬ neral Nicolas Plastiras, mož ki je tudi v grškem političnem življenju igral važ¬ no vlogo. ZSSR: Seja Vrhovnega Sovjeta v Mo¬ skvi je bila brez navedbe vzroka prelo¬ žena od 28. julija na 6. avgust. Menijo, da bo Malenkov v tem času zbral vse po¬ trebno gradivo proti Beriji in njegovim, o čemer bodo na seji razpravljali. Vr¬ hovni Sovjet ima na dnevnem redu seje tudi debato o novem sovjetskem držav¬ nem proračunu. — Sovjetski maršal Konjev, ki je bil tesno povezan z Berio in znan po svojem sovraštvu do zapadne civilizacije, je po nekaterih poročilih pa¬ del v nemilost v Kremlju. Njegov tek¬ mec maršal žukov stoji baje v ozadju te čistke. — Sovjetska “Pravda” je na- SPOMENIK DESCAMISADU IN MAVZOLEJ EVI PERON Na drugem mestu poročamo, da je | predsednik general Peron v nedeljo | odprl razstavo mavčnih odtisov posa- I meznih delov Spomenika Descamisadu in spomenika kot celote. Spomenik Descamisadu 1 in mavzolej, v katerem bo počivalo balzamirano truplo pek. ge Eve Peron, bo veličastna umet¬ niško arhitektonska zgradba. Bo najviš¬ ji in največji tovrstni spomenik, kar jih trenutno stoji na svetu. Visok bo 137 m. Kip Svobode v New Yorškem pristanišču je visok 91 m, spomenik Kristusa Rešenika, ki na vsakega pot¬ nika v Rio de Janeiro napravi mogočen vtis, pa samo 38 m. Sam kip, ki bo predstavljal Descamisada na vrhu spo¬ menika in v katerem bodo upodobljene vse vrline pravega Descamisada in tes¬ no, povezanost naroda z generalom Pe¬ ronom, bo segal v višino 60 m, s pod¬ stavkom pa celo 77 m. Tehtal bo 4*.000 ton, celotni spomenik pa 43.000 ton. V notranjosti spomenika bo poleg obsež¬ nih stopnišč tudi 14 dvigal. Spomenik bodo postavili iz marmorja in granita ter bodo zanj porabili tudi 14.000 kub. m. železobetona. Stroške za postavitev spomenika bodo krili iz skladov za spo¬ menik Descamisadu in iz dohodkov, ki jih je Nacionalna komisija za postavi¬ tev spomenika Evi Peron dosedaj zbra¬ la za ta spomenik. Spomenik-mavzolej bo stal nasproti predsedniški rezidenci na Avdi Gral San Maitin. Nad vso okolico bo mogočno dominiral kip Descamisada na vrhu spo¬ menika, ko se bo pa človek bližal spo¬ meniku bodo vedno bolj stopali v ospredje razni cikli reliefnih skupin, ; ki bodo simbolično ponazarjali najvaž- j nejše dogodke iz zgodovine peronizma in njegove najvažnejše pridobitve na političnem, gospodarskem in socialnem polju. Med drugim: 17.* okt. 1945, Evo Peron in delavce, Evo Peron in desca- misade, Evo Peron in ženo, otroke z Evo Peron, odlikovanje Eve Peron 17. oktobra 1951 m objem generala Pero¬ na, v katerega se je pogreznila tedaj na Majskem trgu, zatem zadnji pozdrav Eve Peron 4. junija 1952 in jok naroda ob njeni smrti. Vhod v rotundo bodo Zapirala tri vra¬ ta iz brona, v katerih bodo vdelani re¬ liefi nove Argentine. Prikazovali bodo njeno soc. pravičnost, gospodarsko ne¬ odvisnost in politično suverenost. Na •nasprotni strani od vhoda v rotundo bo stal v naravni velikosti spomenik pok. Eve Peron. Ob vznožju spomenika bo¬ sta dve figuri. Ena bo simbolično pri¬ kazovala ročno delo, druga pa duševno delo: V sredini rotunde bo kripta. Krsta, iz j stekla bo obdan^ z večjo krsto iz sre¬ bra. Pokrov te krste bo prikazoval Evo Peron, ležečo v krsti. Ta srebrni pokrov bo mogoče odstraniti in bodo lahko lju- , dje od blizu videli truplo pok. ge Eve i Peron v stekleni krsti. V mavzoleju bo tudi muzej peroni- stičnega gibanja, z njega bo pa tudi najlepši razgled po Buenos Airesu in še dalje v provinco. Kardinala Slepinca zdravita dva ameriška zdravnika Inozemski tisk je v zadnjem času ob¬ javil poročila, da je kardinal dr. Stepi- nac smrtno nevarno bolan. Nekateri li¬ sti so že poročali, da je umrl, kar se pa ni izkazalo za resnično. O Ijolezni kardinala dr. Stepinca je objavil več po¬ ročil “Osservatore Romano”. Na podla¬ gi teh poročil je objavil buenosaireški katoliški dnevnik “El Pueblo” z dne 21. julija t. 1. uvodnik pod naslovom “Ste- pinčev slučaj in propaganda.” V njem navaja, da je kardinal dr. Stepinac res¬ nično hudo bolan. Komunistične oblasti so se zganile šele potem, ko se je že sv.et zgražal nad komunističnim postopanjem s težko bolnim kardinalom. Tedaj šele, da so mu dali na razpolago zdravnike, ki so ugotovili, da je kardinalova bole¬ zen zelo resna. Predlagali so naj bi kar¬ dinala prepeljali na zdravljenje v kak sanatorij v Sloveniji ali v kako bolniš¬ nico na Hrvatskem. Tito je to odklonil ter je kardinalu predložil, da bi ga pre¬ peljali v kako bolnišnico v Srbiji, na kav pa kardinal ni pristal, ker ne zaupa tu¬ jim zdravnikom in tudi za življenje ne bi bil varen. Tito je nato začel po komu¬ nistični navadi potvarjati dejstva ter je dajal izjave, češ da dr. Stepinac od¬ klanja zdravniško nego, ker da hoče postati mučenec in da bi svet v slučaju njegove smrti govoril, da je zanjo od¬ govoren komunistični režim. Tito je tu¬ di dejal, da je Stepinac “čisto navaden kmet v vatikanski šahovski igri”. Svoj uvodnik “El Pueblo” zaključu¬ je s citatom iz “Osservatore Romano”, ki naglasa, da je Jugoslavija prav tako komunistična država kakor komunistični režimi v ostalih državah “ljudskih de¬ mokracij” in da si hoče s silo podvreči kat. cerkev. V zvezi z boleznijo kardinala dr. Ste¬ pinca tudi poročajo, da je bil proti te¬ mu, da bi kardinala dr. Stepinca pre¬ peljali v kak sanatorij v Slovenijo sed. predsednik komunistične vlade v Ljub¬ ljani Miha Marinko. Ta je po teh poro¬ čilih tedaj tudi dejal, da bo kmalu “pre¬ nehal kardinalov škodljivi vpliv, ki ga izvaja na hrvatsko kat. duhovščino, ker da je njegovo zdravje tako oslabelo, da ne bo mogel preživeti letošnje pomladi.” Na to Marinkovo izjavo je bolni kar¬ dinal Stepinac reagiral z besedami, d% njegovo življenje ni odvisno od kakega ministrskega dekreta, ampak je v bož¬ jih rokah”. To kardinalovo izjavo je sporočila svetovni javnosti Vatikanska radijska postaja. Med tem sta se pa podala v Zagreb dva severnoameriška radiologa in sicer John Lawrence, profesor na vseučilišču v San Francisco in John Ružič. To sta storila na prošnjo washingtonskega in clevelandskega nadškofa. Oba ameriška zdravnika sta zaprosila tudi ameriško zunanje ministrstvo, da jima dovoli po¬ nesti s seboj radioaktivni fosfor, s ka¬ terim bosta zdravila bolnega kardinala. Zun. ministrstvo jima je to dovolilo. Oba ameriška zdravnika sta prispela že v Zagreb ter sta v Krašiču že tudi pregledala bolnega kardinala. Oba sta potrdila diagnozo zagrebških zdravni¬ kov, ki so dosedaj zdravili kardinala, t. j. da se v krvi bolnika tvori preveč rde¬ čih krvnih telesc. Začela sta ga tudi ta¬ koj zdraviti ter sta časnikarjem poveda¬ la, da zaenkrat zdravstveno stanje kar¬ dinala ni kritično. Na vprašanje časni¬ karjev kdaj bosta začela, kardinala zdra¬ viti z roentgenskimi žarki in z radioak¬ tivnim fosforjem, sta dejala, da bosta s tem mogla začeti šele potem, ko bodo kardinala dr. Stepinca prepeljali v ka¬ ko moderno opremljeno kliniko. Pove¬ dala sta pa tudi da kardinal Stepinac odklanja, da bi on sam formalno prosil kom. notranjega ministra Rankoviča za prevoz na kliniko. Titove težave Tito je doma bil, je in bo ostal ko¬ munistični diktator. Prav v ničemer se ne razlikuje od kakega kominformov- skega nasilnika. Zatrl je vse demokrat¬ ske svoboščine, preganja vse Cerkve kot komunistični brezbožnik, posebno še kat. Cerkev, ker se mu ne mara podre¬ diti, vzgaja mladino v strogo komuni¬ stičnem duhu in v komunistični “mora¬ li” ter v sovraštvu do vsega, kar je v zvezi s krščansko civilizacijo. Ker je pa gospodarsko popolnoma odvisen od za¬ hodnih zaveznikov, posebno od ameri¬ ških dolarjev, za slepilo svojim finanč- padla konferenco treh zun. ministrov, ki se je pretekli teden končala v Wa- shingtonu in poudarja, da “konferenca štirih zun. ministrov, kakor so jo pred¬ lagali v Washingtonu, ne bo pripomogla k razčiščenju svetovnega položaja. “Pravda” se zavzema za Churchillovo stališče o sklicanju konference “Velikih štirih”, t. j. Eisenhowerja, Churchilla, Laniela in Malenkoya. nikom pogosto tudi govori o nadaljnjem razvoju “socialistične demokracije” ter da delavstvo lahko tudi svobodno izra¬ ža svoje mnenje, ki se pa navadno ta- kej sprevrže v hudo obsodbo sedanjega stanja doma. Ljudje pač razumejo po¬ jem 'demokracije tako kakor ga je treba i-azumeti in niso za pretvarjanje in pot¬ varjanje dejstev. Da bi Amerikance ob¬ držal še nadalje pri dobri volji, je Tito moral tudi dopustiti, da so ti odprli svoje “čitalnice”, da izdajajo svoje bil¬ tene in posojajo razne filme. Tako se samo demokratska zavest narodov v Ju¬ goslaviji stalno jača. Prodira tudi med komuniste sapie in jim prikazuje vse lepše življenje, ki ga tako posameznik kot narod lahko živi pod demokratskim režimom. Ta pojav notranjega razkrajanja sa¬ mih komunističnih vrst je postal že ta¬ ko očiten, da, je moral spregovoriti sam maršal kot vrhovni čuvar svojega “či¬ stega komunizma”. To je storil ob pri¬ liki konference beograjskih komunistov dne 2. junija t. 1. Sam sicer ni prišel na konferenco, je pa poslal nanjo pis¬ mo, v katerem komunistom očita, da niti po sedmih mesecih od zadnjega kongresa kom. partije še niso zadosti razumeli duha sklepov tega kongresa. Predvsem da niso razumeli najvažnejše vloge, ki jo imajo komunisti, da namreč “prevzgajajo ljudi v novem socialistič¬ nem duhu” in končno, da “demokracijo napačno tolmačijo in umevajo, namreč, da ona predstavlja vračanje na staro stanje in da se radi tega v zadnjem ča¬ su opažajo “tuja pojmovanja v 'kultur¬ nem in družbenem življenju, v znanosti in med ljudmi”. Končno Tito zabičuje komunistom naj se zavedajo, da njihova “revolucionarna odgovornost še ni pre¬ nehala”. Posvetiti da se zato morajo “vsestranskemu prevzgajanju ljudi, ne¬ umornemu razkrinkavanju nasprotnikov naše stvarnosti, ker drugače postajajo partiji odveč, ji celo škodljivi, ker v ko¬ munistične vrste zanašajo rahljanje discipline, idejno zvodenelost ter zme¬ do”. “Bciba”, glavno glasilo titovih komu¬ nistov, je naslednjega dne določno po¬ vedala, na koga je meril Tito s svojimi očitki v članku “Lice in naličje “Sedam umjetnosti” in “Svijeta”. V njem med drugim pravi, da je “razvoj socialistič¬ ne demokracije dal možnost, da so pri¬ šli do izraza razna malomeščanska poj¬ movanja in reakcionarni vplivi, ki se manifestirajo začenši z nazivanjem “gospod”, pa do objavljanja romanov za pet par in stripov, ali pa pojave ča¬ sopisov, katere direktno podpira in vzdržuje ameriška čitalnica kot sta li¬ sta “Sedam umjetnosti” in “Svijet”. Ta naval “zahodnjaške propagande ne de¬ luje samo kot sila, ampak tudi orga¬ nizirano.” Ugotavlja dalje, da medtem, “ko po raznih organizacijah vodijo deba¬ te o načrtu za delo”, nekatere od njih, ki jih vodijo komunisti, jemljejo in prika¬ zujejo filme ter publikacije iz ameriške in drugih čitalnic in celo take, ki izha¬ jajo iz MacChartijevega arsenaia z od¬ krito protikomunistično tendenco”. Za¬ tem takoj pokaže na tiste, katerih se je poslužila tuja propaganda. Ti so po “Borbi”: “skupina propadlih študentov, kaznovanih informbirojevcev, sodelavcev četnikov in drugih reakcionarjev”. Kot nadaljnji primer navaja list “Sedam umjetnosti”, ki na eni strani zatrjuje, da se bori proti “amerikaniziranju na¬ šega življenja in proti dekadentnemu vplivu zahoda, istočasno pa iz ameriške čitalnice dobiva papir, klišeje in član¬ ke”. Da bi se list mogel vzdržati, mu ameriška čitalnica daje brezplačno na razpolago filme, katere prikazuje v pa¬ lači “Istra” v dvorani Socialistične zve- ve delovnega ljudstva in prodaja vstop¬ nice po 25 dinarjev. Z istim ciljem pa da ta list izdaja tudi kriminalne roma¬ ne. Drugi list “Svijet” pa “na prvih straneh objavljuje slike Tita ali “tova¬ riša Djilasa”, takoj za njimi pa članke in že izdelane klišeje, ki jih dobiva iz ameriške čitalnice.” Spričo “kvarnih” vplivov, ki jih pov¬ zroča vedno močnejši tok zahodnodemo- kratskega pojmovanje političnega, go¬ spodarskega in sploh vsega javnega življenja, “Borba” grmi na komuniste, “da ne smejo demokracije umevati tako, da bi ostajali neaktivni napram reakcio¬ narnim vplivom” pač pa da ima vsak komunist dolžnost “da se bori proti tu¬ jim reakcionarnim pojavom sploh”. KOROŠKA Naš Tednik - Kronika” se je z lepim člankom oddolžil spominu pok. prelata dr. Odarja in ga koroškim Slovencem prikazal kot velikega in zaslužnega jav¬ nega delavca. Ljubljanska opera je gostovala v Ce¬ lovcu. Najprej z Rusalko, o kateri pra¬ vi kritik v “Našem Tedniku'’, da je “ti sti operni ansambel, ki je zmožen tudi nemško občinstvo z “Rusalko” navduši¬ ti, res vreden svojega imena in slovesa”. Sodelovali so pa: Vilma Bukovec-Rusal- ka, Brajnik-Mirko, Elza Karlovčeva — Ježibaba, Danilo Merlak-povodni mož, ter Milena Rebolj, Sonja Draksler in Mi¬ ro Dolničar. Dirigiral je Samo Hubad. Operni balet je z Vragom na vasi “pokazal tako mnogo, za celovške raz¬ mere tako nedosegljivo, da je težko po¬ pisati”, pravi isti kritik. Rado Simoniti je dirigiral “Gorenj¬ skega slavčka”, peli pa so Bukovčeva Minko, Franci študenta Franja Kar¬ lovčeva Minkino mater, Janko profe¬ sorja petja; njegovo ženo Ninon je pe¬ la Mlejnikova, župana Štruklja Korošec, pisarja Rajdelja pa Banovec. Narodni svet Koroških Slovencev na¬ merava postaviti spomenik umrlemu po¬ slancu in župniku Janezu Starcu. Dr. France Cigan ie izdal zbirko lo pesmi za mladinski zbor pod naslovom “Našim materam”. AR KEN TIN A Predsednik general Peron je odlj. koval predsednika egiptovske rep^j, like generala Naguiba s peronističn 0 medaljo Zvest prijatelj. Prva obletnica osvoboditve Egipt a V gledališču Cervantes je egiptovska skupnost v Argentini slovesno pr 0 . slabila prvo obletnico osvoboditve Egipta. Govorniki so poveličevali vi liko obnovitveno delo, ki ga je v Egiptu započel predsednik genev:ii Naguib in njegova prizadevanja, d a egiptovski republiki pribori popolno politično suverenost. Od Argentincev sta na proslavi govorila glavni t :l j. nik CGT g. Eduardo Vuletich in j, () . slanec g. Luis Atala. Navzoča sta p a bila me ddrugimi odličnimi predstav, bila zun. min. g. dr. Remorino, ki je zastopal predsednika generala Pero¬ na in notranji min. g. Angel Bor. lenghi. Predsednik general Peron je v zad¬ njih dneh sprejel več domačih in ino¬ zemskih športnikov. Tako japonske gornike, ki so se povzpeli na vrh Aconcague in so mu poklonili film s svoje ekspedicije na vrh kraljice Andov, kakor tudi jugoslovanska prvaka v namiznem tenisu žarka Do¬ linarja in Vilima Harangozo. Tudi ta sta izročila predsedniku darilo — umetnino iz lesa, ki prikazuje delav¬ ce pri delu. Albert Nufer, dosedanji severno¬ ameriški veleposlanik v Argentini, ki bi moral oditi na- novo mesto v Tki-' gota, bo po odločitvi predsednika ZAD generala Eisenhovverja še na¬ dalje ostal v Buenos Airesu. Jako sporoča agencija AFP. Cerkvene slavnosti v župnijski" cerkvi Karmelske Matere božje se je udeležil tudi apostolski nuncij v Ar¬ gentini Msgr. Zanin. Ob tej priliki je imel cerkveni nagovor, v katerem je vernikom toplo priporočal delo za mir v svetu in v republiki sami. Ljudje naj bi živeli v miru in slogi ter naj bi v tem prizadevanju verni¬ ki tudi podpirali predsednika genera¬ la Perona. V zvezi s tem govorom apostolskega nuncija buenosaireško časopisje navaja, da so tudi župniki po drugih župnijah v prestolnici, ka¬ kor tudi v notranjosti republike, v svGjih pridigah polagali vernikom na srce, naj opuste vsa dejanja in iz¬ raze sovraštva, da bi se nacionalno življenje moglo usmeriti na pot slo¬ ge in medsebojnega razumevanja. V tem pogledu kat. Cerkev v Argentini izvaja načela, ki sta jih v posebni spomenici sporočila notranjemu mi¬ nistru Angelu Borlenghiju kardinala dr. Copello in dr. Caggiano, v kateri sta naglasila, da bo kat. Cerkev sto¬ rila vse, da bi do narodne sloge čim- prej prišlo. Poslanci vladne večine so v parla¬ mentu predložili zakonski osnutek, s katerim naj bi se podaljšala stano¬ vanjska zaščita do 30. septembra 1954. Svetovni prvak v svetovnem mla¬ dinskem šahovskem prvenstvu je po¬ stal Argentinec Oscar R. Panno. Preizkovalni sodnik dr. Miguel Vigncla je odredil preventivni zapor za 39 udeležencev v raznih teroristič¬ nih aktih, ki so dosegli vrhunec s 'postavitvijo bomb na raznih mestih dne 15. aprila t. 1., t. j. ob priliki ve¬ likega zborovanja na Majskem trgu, ko je bilo ob eksploziji teh bomb ubi¬ tih 6 oseb, ranjenih pa skoro 100. Zahteva tudi odškodnino v višini 3.555.000 pesov. 27 oseb, ki so bile v zvezi s temi atentati tudi zaprte, je j pa izpustil na svobodo. Povzročitelji 1 terorističnih aktov bodo kmalu prišli i pred sodišče. Fundacidn Eva Peron je razpisala natečaj za dobavo 400.000 steklenic vina, 900.000 'steklenic sidre (jabolč¬ nega šampanjca in 1.300.000 potic (pan dulce). Vse to bo razdelila brez¬ plačno med revne sloje za božične praznike. Argentinska Centralna banka je odobrila deviz za 500 milijonov pe¬ sov za uvoz raznih poljedeljskih stro¬ jev-. Med Argentino in Zahodno Nemči¬ jo je bil podpisan nov trgovinski spo- [ razum, ki predvideva obsežno izmen¬ javo raznega blaga med obema drža¬ vama. Argentina bo iz Nemčije do¬ bila predvsem industrijske izdelke. Prometno ministrstvo je sklenilo kupno pogodbo z veliko japonsko že¬ lezarno in jeklarno Yawata za do¬ bavo 100.000 ton železniških tračnic za potrebe argentinskih železnic. ■- *■ Buenos Aires, 30. VII. 1953 Strem 3. SVOBODNA SLOVENIJA ilovice Lz Sedanje komunistično časopisje v Ljubljani. Pod sedanjo komunistično ob¬ lastjo doma sme izhajati samo njihovo časopisje. Po prihodu v Ljubljano so ko¬ munisti kot znano leta 1945 zaplenili o- be največji tiskarni: tiskarno, v kateri se ie tiskal dnevnik “Slovenec” z ostali¬ mi kat. listi in tiskarno, “Jutra”. Ti¬ skarno KTD, ki je spadala med najmo¬ dernejša tiskarska podjetja v Jugoslavi¬ ji so si prilastili komunisti in so v njej začeli izdajati svoj dnevnik “Ljudska pravica”, Jutrovo tiskano pa je vzel “Slovenski Poročevalec” kot glasilo OF. To sta bila v začetku edina dnevnika, ki sta izhajala v Ljubljani. Pozneje je začel izhajati še “Ljubljanski dnevnik”, ki ga tiska prav tako prejšnja Jutrova tiskarna in izhaja . kot popoldnevnik. “Slov. Poročevalec” je jutranjik. “Ljud¬ ska pravica” je sčasoma prenehala izha¬ jati kot dnevnik in je nato objavljala strogo komunistične sestavke kot tednik. S prvim junijem pa je zopet začela izha¬ jati kot dnevnik. Odgovorni urednik • ‘Slovenskega Po¬ ročevalca” je Sergej Vošnjak, brat tito- vega konzula v Celovcu, direktor pa znani komunist Rudi Janhuba, ravna¬ telj “Ljubljanskega dnevnika” je bil drugi znani slov. komunist Miško Kra¬ njec, odgovorni urednik pa Ivan Šinko¬ vec. Tako je bila zasedba vodilnih in od¬ govornih mest pri sedanjih dnevnikih v Ljubljani zadosten porok, da so se vsi listi strogo držali prave smeri, ki jo je določala komunistična stranka. Dne 7. in 13. maja pa je imelo v Ljub¬ ljani sejo predsedstvo glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije — prejšnje OF pod predsed¬ stvom predsednika slov. komunistične vlade Mihe Marinka Na seji so med dru¬ gim razpravljali tudi o preosnovi svoje¬ ga tiska. Na seji so imenovali za rav¬ natelja Slovenskega književnega zavoda Miška Kranjca, doted. ravnatelja “Ljub¬ ljanskega dnevnika”. Doted. odgovome- ' ga urednika “Ljubljanskega dnevnika Ivana Šinkovca so imenovali za glavne¬ ga urednika “Ljudske pravice”, glasila kom. stranke, uredništvo “Ljubljanske¬ ga dnevnika” na so dali Ivu Tavčarju. Na seji so sklenili, da kom. tisk tudi organizatoričro, finančno pa tudi idej¬ no še bolj povežejo med seboj in ga spravijo pod še večjo kontrolo komuni¬ stov. V ta namen so ustanovili časopi¬ sno založniško podjetje “Naš tisk”, ki je postal lastnik in izdajatelj dnevnikov “Slovenski Poročevalec” in “Ljubljanski dnevnik” ter ostalih publikacij Sociali¬ stične zveze delovnega ljudstva Sloveni¬ je. Za ravnatelja založniškega podjetja “Naš tisk” so imenovali Rudija Janhu- bc. Tako bo sedaj Rudi Janhuba skr¬ bel. da bo ves slovenski dnevni in pe¬ riodični tisk stoodstotno usmerjen po na¬ vodilih komunistične stranke in bo tu- Vsem tistim naročnikom “Svobodne Slovenije”, ki dolgujejo naročnino še za leto 1952, je uprava lista prejšnji mesec poslala pismene opomine z navedenim dolžnim zneskom. Vse naročnike, ki so opomine dobili, prav lepo prosimo, da se prošnji in po¬ zivu uprave odzovejo in čimprej porav¬ najo dolžne zneske. To lahko store ali osebno, ali po znancu na Victor Martinez 50, ali pa da nam nakažejo dolžni zne¬ sek po giro postal na naslov Eslovenia Libre, Victor Martinez 50. Bs. Aires. di vsa aktuelna vprašanja obravnaval samo s komunističnega vidika. Vodstvo komunistične stranke v Beo¬ gradu pa je sklenilo, da bo v bo¬ doče tudi glavno glasilo titovih komu¬ nistov “Borba”, ki se tiska v Beogradu v tiskarni bivšega srbskega dnevnika “Vreme” imelo slovensko izdajo. Dose- daj je “Borba” imela že izdajo v cirilici za Srbe, v latinici pa za “preč&ne”. Titovo kom. časopisje širi sovraštvo proti ZDA. Kljub temu, da Tito dobiva stalno dolarsko pomoč iz ZAD, da je gospodarsko popolnoma odvisen od za¬ hodnih demokracij, je vendar njegovo časopisje še vedno polno sovražnih član¬ kov proti ZAD. Ti napadi na ZAD so sicer v glavnem komunističnem tisku redkejši, ker to časopisje zasledujejo ti- d' tiskovni atašeji na poslaništvih za¬ hodnoevropskih in ameriških držav, za¬ to so pa sedaj pogostejši v provincij- skern komunističnem tisku in v pred¬ vsem v tisku, ki ie namenjen delavstvu. V teh napadih in izlivih sovraštva pro¬ ti ZAD se posebno odlikuje “Delavska Enotnost”, glasilo titovih komunističnih sindikatov v Ljubljani. Ta list je samo v svoji številki z dne 12. junija t. 1. obja¬ vil naslednje Sliko jokajočih ljudi iz ZAD ob priliki požara nekega podjetja Haber, pri katerem je našlo smrt 34 de¬ lavcev po krivici lastnika podjetja, ki da ni poskrbel za varnostne ukrepe. Poleg te slike objavlja “Delavska Enotnost” članek “Denar — Amerike vladar” s podnaslovom: Kapitaliste, ki so krivi za nesreče pri delu, ne kličejo na odgovor in Kcmisija ne more najti krivca. Zatem piavi, kako se po ameriških tovarnah pogcsto dogajajo nesreče, a komisije, ki jih preizkujejo — kar zaspe. ♦ To je napisala “Delavska Enotnost” samo tri dni potem, ko je v “Slov. Po¬ ročevalcu” z dne 9. junija ing. Janko Švajger objavil članek “Bilanca smrtnih nezgod pri delu”, v katerem med drugim ugotavlja, da četrtina vseh smrtnih ne¬ zgod v Sloveniji sploh ni bila prijavlje¬ na inšpekciji dela, da je bilo “slabo pri¬ zadevanje sodnikov za prekrške”, da so “lokalni organi notranje uprave odbija¬ li sodelovanje” in da so bile “neaktivne nekatere- inšpekcije dela”. Pisec članka se-ogorčen vprašuje: “Kako naj upravi¬ čimo, da je na 45 ovadb za smrtne ne¬ sreče v preteklem letu javno tožilstvo v 14 primerih ustavilo postopek, 24 pri¬ merov je še v postopku, a samo v sed¬ mih primerih so bile izrečene kazni. Za 3 smrtne nesreče so bili krivci obsoje¬ ni na primerne zaporne kazni, a za tri. druge samo pogojno. Kaj naj rečemo o razsodbi trboveljskega sodišča v smrtni nesreči mladega delavca. List tu nava¬ ja kazen 1000 dinarjev in sodišče da jo je utemeljilo, “da bo vzgojno vplivala na odgovorne ljudi v podjetju”. Pisec članka zatem navaja več kričečih prime¬ rov, za katere je javno tožilstvo usta¬ vilo postopanje in pravi, da se “med ne¬ rešenimi prijavami nahajajo tudi take, ki se odlašajo že nad eno leto.” Pisci “Delavske Enotnosti” bi torej storili mnogo bolje, da začno najprej po¬ metati pred svojimi vrati. Kaj bi hodili drugam, ko pa imajo tega posla doma na pretek! V isti številki se “Delavska Enotnost” dalje razburja v notici “Nazadnjaška gonja v Ameriki” radi postopanja ame¬ riških oblasti z “naprednimi komunisti”. V tretji notici “Ameriški vojaki nočejo na Korejo” pravi, da si vojaki sami po¬ vzročajo rane, samo, da ne bi bili posla¬ ni na Korejo in da je v USA 45.000 voj¬ nih ubežnikov. Nato pa objavlja sliko matere z dvema otrokoma, ki je bila izgnana iz ZAD, ker tam nima domo¬ vinske pravice. Vrhunec smešenja ob¬ stoječega stanja v ZAD pa predstavlja članek “Smešno ali resnično”. V članku ironično pravi, da so ZAD proglasili za najbolj napredno državo na svetu, ame¬ riški zakoni pa da določajo tole: da mož lahko pretepe svojo ženo z jermenom, če ni širši kot 4 cm. da v nekaterih kra¬ jih žene ne smejo same v cerkev, am¬ pak samo v spremstvu moža, za možem pa morajo hoditi 10 korakov, ponekod da je pa še v navadi bičanje. “Delavska Enotnost” smešenje ZAD zaključuje z vzklikom: “Presodimo po tem govore tistih, ki pravijo, da je Amerika naj¬ bolj napredna država na svetu”. Na tak način “Delavska Enotnost” skoro v vsaki številki sramoti ZAD in širi med delavstvom sovraštvo proti njim. Umetniški in tehnični ansambel Ljub¬ ljanskega mestnega gledališča je v za¬ četku junija gostoval v Kopru in Trstu. V obeh mestih ie nastopil s komedijo “Srečni dnevi”. XVIII. plenum CK Ljudske mladine Slovenije je sklical V. kongres LMS za 10. oktober iv Mariboru. Na dnevnem re¬ du kongresa sta tudi referata: Vloga LMS pri izgradnji socialistične zavesti mladine in Problemi splošnega izobra¬ ževanja mladine in sistemi šolstva. V vzhodnem delu celjskega okoliške¬ ga okraja ie močan naliv v začetku ju- ] nija povzročil ogromno škodo. V obči¬ nah Šmarje, Pristava, Podčetrtek, okrog Mestinja in vsa sotelska dolina od Ime- nega porti Kumrovcu je bila v kratkem času pod vodo. Voda je razdrla na neka¬ terih krajih železniški nasip med Me- stinjami in Rogaško Slatino. Hudo pri¬ zadet je bil zlasti Podčetrtek. V vasi Olimlje je hudourniška voda čez polja skopala do 2 metra globoko in prav to¬ liko široko strugo. Na okoli 2 in pol hektarja je voda odnesla tudi ves hu¬ mus. V tem delu celjskega okraja je bi¬ la večina polj in travnikov pokritih z do 20 cm visoko plastjo peska in proda, proda. Na Muljavi je bil 7. junija kulturni festival, na katerem so sodelovali tudi dijaki stiske in krške gimnazije. Nasto¬ pili so tudi razni pevski zbori in fol¬ klorne skupine ter dramska družina z Muljave z Jurčičevimi “Rokovjači”. V Pazinu so bile 13. junija slavnosti, ki so jh organizirali komunisti za 24. obletnico smrti Vladimirja Gortana in 10. obletnico vstaje Istranov. Ob tej pri¬ liki so posmrtne ostanke nacionalista i Vladimirja Gortana, ki ni padel za' ko¬ munistično barantanje s slovensko zem¬ ljo in nima prav nič skupnega s' komu¬ nisti, prenesli iz Pulja v njegov rojstni kraj Beram pri Pazinu. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. je sklenil ustanoviti okrajni sodišči v Ajdovščini in v Škofji Loki. Komunisti doma so morali kar tekmo¬ vati kdo od njih bo prej kako podjetje poimenoval po pok. Borisu Kidriču, ker se ie s tem vprašanjem morala baviti tudi sed. kom. vlada v Ljubljani. Ta je sklenila, da pristane na imenovanje Steklarne v Rogaški Slatini po Borisu Kidriču in da nosi njegovo ime Kemični institut Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, vse druge proš¬ nje je pa zavrnila. V Ljubljani je 13. junija tamošnja babiška šola slavila 200 letnico svoje ustanovitve. Referat o zgodovini slo¬ venskega babištva je imel ob tej prili- bj sed. ravnatelj te šole doc. dr. Vito Lavrič. Navzoči so bili predstavniki sed. kom. oblasti, dekan Medicinske visoke šole dr. Pavel Lunaček, predsednik Slo¬ venskega zdravniškega društva dr. Fran Novak in drugi. V začetku julija so imeli v Ljubljani Ljubljanski festival, ki je bil združen tudi s proslavo 50 letnice Olepševalnega turističnega društva Rožna dolina. Fes¬ tival se je začel 4. julija s koncertom Slovenske filharmonije. V naslednjih dneh do 12. julija so bile na sporedu na prostem ali v letnem kinu Tivoli na¬ slednje prireditve: Večer opernih arij z gosti V: Heybalovo, A. Dermotom, VI. Ruždjakcm in R. Franclom; veseloigra C. Goldonija “Sluga dveh gospodov” v izvedbi komornega gledališča; Puccini¬ jeva opera “Madamme Buterfly” s Hey- balovo in Franclom; Verdijeva “Travia- ta” z Dermotom z Dunaja, Lhotkov ba¬ let “Vrag na vasi”; koncert združenih pevskih zborov in vojaške godbe; večer opernih arij s solisti ljubljanske opere; Linhartova komedija “Matiček se ženi”, koncert narodnih in ponarodelih pesmi Filharmonije; koncert tržaških in ko- loških pevcev; koncert vojaških godb in Fcersterjeva opera “Gorenjski slavček”. “Na sporedu je bil tudi nastop folklor¬ nih skupin iz Črnomlja za prikaz šeg ob Zelenem Juriju, folklorno skupina iz Raven na Koroškem je pa imela dolo¬ čen spored s prikazom štehvanja v zilj¬ skih narodnih nošah. Geologi Geološkega zavoda v Ljublja¬ ni so ugotovili, da obstojajo na Dolenj¬ skem velike količine železne rude, ki vse¬ buje 10 do 30% železa in kakih 25% boksita. Nahajališča železne rude se raztezajo v več pasovih v bližini Turja¬ ka, Cajnarja in Karloviča. V opekarni “Bobovk” pri Kranju so naleteli pri kopanju gline na ostanke kosti velikega mamuta. Med doslej iz¬ kopanimi kostmi so rebra, lopatica, dva velika zoba in 135 cm dolg del enega zoba. V Brežicah 'imajo vsako leto meseca junija slovensko-hrvatski festival. Letos so proslavljali 380. obletnico smrti Ma¬ tije Gubca. Slovensko kom. časopisje poroča, da bo knjiga Vladimirja Dedijera “Tito govo¬ ri” izšla tudi v kitajščini. Karmeličanski samostan in cerkev ob cesti iz Ljubljane na Fužine so komuni¬ sti že podrli ter od tu dalje proti Fuži¬ nam razširjajo cesto. V Ljubljani imajo tudi Društvo LRS za Združene narode. Predsednik dru¬ štva je dr. Potrč, podpredsednik pa dr. Maks Žnuderl, ki je na občnem zboru tega društva omenjal, da ima društvo doslej pododbore v Kočevju, Trbovljah, na Jesenicah in v Slovenski Bistrici ter da šteje nad 14.000 članov. Društvo ima lepo čitalnico in knjižnico, v kateri je preko 700 znanstvenih in statističnih knjig. Na razpolago so tudi najpomemb¬ nejši inozemski listi. Za predsednika je bil znova izvoljen dr. Jože Potrč, za pod¬ predsednika dr. Žnuderl, za tajnika M. Golob. V odboru so še dr. Egon Tomc, dr. Anton Melik, dr. Franc Hočevar, France Kimovee-žiga, dr. Jože Goričar, Lev Modic in drugi. V Poštarskem domu pod Solno glavo na Vršiču je začela obratovati telefon¬ ska govorilnica. Umrli so. V Ljubljani: Marija Žkafar, medicinska sestra, Marija Žtrubelj, roj. Burjak, Leopolda Nanut, roj. Nagode, Ivan Gontarev, geometer, Frančiška Hribar, roj. Stegnar, Franc Lendič, čev¬ ljarski mojster, Gabrijela žužek, Ana Kumer, roj. Bileg, vdova po višjem sod¬ nem oficialu, Franc Mušič, upokojenec, Nov napad titovih komunistov na cerkvenega dostojanstve¬ nika v Jugoslaviji Angleška agencija Reuter poroča iz Beograda, da so titovi komunisti dejan¬ sko napadli splitskega pomožnega ško¬ fa Franca Franica, ko se je mudil na cerkveni vizitaciji v okolici Splita. A- gencija navaja, da je prvo novico o tem napadu objavila beograjska radijska po¬ staja, ki je navajala, da so napad'izvr¬ šili “neodgovorni elementi”. V istem po¬ ročilu pa omenjena agencija ugotavlja, da je ta najnovejši napad na visokega dostojanstvenika kat. Cerkve v Jugosla¬ viji samo posledica izvajanja tajnih na¬ vodil Centralnega komiteta titove ko¬ munistične stranke, ki so jih dobile vse komunistične organizacije v Jugoslaviji ijr v katerih jim osrednje vodstvo komu¬ nistične stranke naroča, da morajo po¬ ostriti gonjo in borbo proti katoliški cerkvi. Z napadom komunistov na splitskega pomožnega škofa Franica se bavi tudi vatikansko glasilo “Osservatore Roma¬ no” ter ga ostro obsoja. Pripominja, da je ta napad na cerkvenega dostojan¬ stvenika v Jugoslaviji nov znak za so¬ vražno razpoloženje sedanjih komuni- 1 stičnih oblastnikov do kat. Cerkve, nje¬ nih duhovnikov in škofov. “Osservatore Rcmano” ob tej priliki navaja vse več¬ je napade titovih komunistov na kat. škofe, ter predvsem omenja znani zve¬ rinski napad komunistov na škofa Vov¬ ka v Novem mestu, ko ga je podivjana komunistična druhal polila z bencinom in zažgala. Sergej Kavčič, skojevec, vodja mladin¬ skih radijskih oddaj, Rozalija Strgar, roj. Vokal, Boža Demšar, Pavla Stupica, roj. Primc, Franc Tonja in Jože Puša- vec, mesar v Vodicah, Anton Černe, žel. v p. na Rakeku, Joško Stresen pri sv. Ahacu, Marija Točaj, roj. Kocijan v Cel¬ ju, Frančiška Lisek, roj. Tomšič v Za¬ gorju ob Savi, Melhijor Štirn, posestnik v Kranjski gori, Jože Počivalšek v Krš¬ kem, Miha Strle, posestnik v Iški, Josi- pina Vidmar v Begunjah pri Cerknici, Martin Belcijan na Ježici, Pepca oKzina v Trbovljah in Ivan Trebš. upok. učitelj iz Srpenice. V postojnskem gledališču so nedavno igrali Cankarjevo dramo “Kralj na Be¬ tajnovi”. Na predstavo je prišel tudi član izvršnega sveta LRS Boris Ziherl, z njim pa še državni sekretar Franc Kimovec-žiga, predsednik sveta za kul¬ turo in prosveto prof. dr. Anton Melik, I rektor Akademije za igralsko umetnost France Koblar, upravnik slov. narodne¬ ga gledališča v Ljubljani Juš Kozak in drugi funkcionarji sed. slov. kulturnih ustanov. Ob tej priliki je Boris Ziherl izročil upravi Narodnega gledališča za slovensko Primorje v Postojni znesek nad \4,100.000 din., kot darilo, ki ga je od svojega honorarja za knjigo “Josip BrozTito” naklonil temu gledališču av¬ tor te knjige Vladimir Dedijer. Zanimi¬ vo bi bilo vedeti, koliko višino je sploh dosegel konorar, ki ga je Dedijer pre¬ jel za to knjigo, če je lahko kar tako odstopil nad 4 milijone dinarjev. Lani so v Sloveniji in v ostalih kra¬ jih Jugoslavije radi suše pridelali 6.000 vagonov sončnega semena manj, kakor ob ostalih povprečnih letinah. Zato je bilo tudi pomanjkanje jedilnega olja. “Slovenska kuharica”, ki jo je spisa¬ la Felicita Kalinšek, je maja meseca t. 1. izšla v 11. izdaji. Cena v platno vezani knjigi je 900 dinarjev. RUDA JURČEC: Knjige in ljudje KRŠČANSKI Elizabeta Langgaesser ARGONAVTI je danes med nemškimi pisatelji iz povojne dobe vodilno ime. To ji priznavajo vsi nemški kritiki, tu¬ di tisti, ki njeno katoliško usmerjenost zavračajo. Kot Židinja se je rodila v prvih letih tega stoletja in j e bila v pr¬ vem zakonu poročena z Židom. Njena glavna dela so: “Das unausloschliche Siegel — Neizbrisni pečat,” nekaj zbirk krajših novel in pa njeno zadnje delo “Maerkisehe Argonautanfahrt,” ki je iz¬ šlo malo pred njeno smrtjo v Hambur¬ gu. Ako so Proustu pred 30 leti prizna¬ vali, da je v književnost uvedel stil, ki je bil dotedaj lasten samo filozofom, potem priznavajo Langaesserjevi to pred nest, da je v svoja čela vnesla pro¬ blematiko, ki je vsa v celoti samo kato¬ liška. V vseh delih je dogmatično stro- i go disciplinirana, njeno razglabljanje jo racionalistično in daleč od tistega skep¬ ticizma, ki pri nekaterih francoskih ka¬ toliških pisateljih prehaja skoraj da v janzenizem. Njenih spisov ne preveva tisti strah, ki naj bi bil “strah božji”; iz vsega žari neko posebno veselje in sama piše, da je “melanholija hčerka pekla, sestra satanskega obupa, nespo¬ sobna nuditi tisto upanje, ki je temelj kesanja ter je tako bistvo tistega nihi¬ lizma, ki je bolezen našega časa.” Ti njeni Argonavti modernega časa so osebe, ki se v Nemčiji rešujejo iz razvalin druge svetovne vojne. Vseh se- j d: m se je zateklo v tihoto samostana J "stra benediktink v sovjetski zoni Nem- ' Sije. Prednica samostana sama je biv¬ ša princesa iz nemške vladarske hiše ; in tudi konvertitka. Njeno delo v sa¬ mostanu in okolici je tako, da. se sov¬ jetski častniki in vojaki ne upajo moti¬ ti miru, ki se širi iz tega zavetišča. Med Argonavti, ki so se zatekli v. okrilje te¬ ga samostana, so taki, ki so trpljenje povzročali in taki, ki so ga prenašali. Naneslo jih med te zidove z vseh strani Evrope in celo iz Azije. Kakor antični Argonavti, tako rešujejo ti sedaj svoje barke, ki so jih sklenili usmeriti v pri¬ stanišča krščanstva. Langgaesserjeva je umrla pred dve¬ ma letoma v veliki revščini v majhnem nemškem mestecu, kjer je njen drugi mož knjižničar. Toda njena slava raste in nemška kritika ji sedaj odmerja vo¬ dilno mesto v sodobni nemški književ¬ nosti. Dela Elizabete Langgaesserjeve so veliko pričevanje konvertitke moder¬ nega časa, ki jih preveva ogenj goreč¬ nosti in misijonske vneme, ki je pa tako kvalitetna, da ji visoko vrednost pri¬ znava vsa kritika. CLAUDELOV Paul Claudel je danes KRIŽEV POT največji katoliški pes¬ nik. Daši v visoki starosti, preseneča s svojo veliko delavnostjo. Sedaj je na¬ pisal libreto za opero o Krištofu Kolum¬ bu, za katero piše glasbo Darius Mil- haud. Claudelova povezanost z muziko je stara in pred leti je napisal besedilo j za balet, oziroma plesni misterij “De¬ vica Orleanska na grmadi.” Glasbo za ta balet je napisal komponist Artur Ho- negger. (Delo so pred leti izvajali tudi v tukajšnjem gledališču “Colon”). Le¬ tos pa je Claudel objavil besedilo za ba¬ let o največji drami krščanstva: “Kri¬ žev pot”. Ves potek je razdelil v 22 pri¬ zorov in opisuje “Križanje” takole: “Maša se je začela. Križanje je konča¬ no, vertikalni del križa prejme svoje horizontalno dopolnilo — trpljenje se je naslonilo na odrešenje. — Lestve se dvigajo. - Vse poteka resno in slo¬ vesno. — Rablji ne prevladujejo več prostora,, vedno več je mašnikov. — Na obrazih nosijo maske, ki jih reducirajo na njih opravilo. — Oder preide v tri vzpetine. — Tako kakor pri maši, kjer ločimo subdiakona, diakona in mašnika. —- Mašniki v pritličju dvigajo križ in o- ni na prvi vzpetini dvigajo prečno deblo, ki ga počasi prevzemajo na vrhu. — Nazadnje pride napis: INRI. — Križ je popolen. — < Spodaj je Mati, ki ga gle¬ da. — Noč je padla na zemljo.” DRAMATIK gledališče “Old Vic” GRAHAM GREEN Londonsko vodilno je začelo letošnjo sezono z deli dveh av¬ torjev, ki ju kritika označuje kot kr¬ ščanska. Najprej so spet uprizorili mi¬ sterij T. S. Eliota “Umor v katedrali”, nato pa prvo dramsko delo katoliškega pisatelja Grahama Greena: “Living Rooni — Dnevna soba”. Avtor si je spet izbral motiv zla in milosti in kri¬ tika proglaša to njegovo dramo za naj¬ večji uspeh angleške gledališke produk¬ cije v zadnjih letih. V Parizu pa že pol leta vsak večer dajejo dramatizirano delo Grahama Greena “Oblast in slava.” (Roman je izšel tudi tukaj v španskem prevodu pod naslovom “Poder y Gloria”).. Upri¬ zoritev tega dela je lansko leto priprav¬ ljal Louis Jouvet za svoj oder, pa je med pripravami umrl. Pariško uprizori¬ tev je katoliški kritik Gabriel Marcel preglasil za eno najpomembnejših stva¬ ritev francoske gledališke umetnosti v zadnjih letih. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. VII. 1953 Slovenci v Argentini Sšuenns Aires Tečaj o državno-pravnih' vprašanjih. Prihodnja ura tečaja o državno-prav¬ nih vprašanjih bo v nedeljo, dne 2. av¬ gusta t. 1. točno ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50. Predaval bo g. Miloš Stare o državnih oblikah (absolutistične in parlamentarne države, republike in monarhije, federacije in konfereneija). Posebno vabimo vse tis¬ te ld se zanimajo za politična vpra¬ šanja, zlasti pa še mladino, da pridejo na tečaj in si tako razširijo znanje o vprašanju države. Prvo polletje 1953 se je že zaključilo, veliko naročnikov Svobodne Slovenije pa še nima plačane naročnine za to leto. Vse te prav lepo prosimo, da nam čim prej poravnajo naročnino vsaj za pol leta. Naročnina za leto 195.3 znaša: Celo¬ letna pri enkratnem vplačilu $ 65.— pri plačevanju naročnine v obrokih znaša za pol leta S 35.—, za četrt leta pa $ 20 .—. OSEBNE NOVICE v Franc Božnar. V petek, 24. julija, je umrl v bolnišnici na Ezeizi Franc Božnar iz Polhovega gradca. Pok. je bil zaposlen kot mizar v Transradio. Bole¬ hal je za kostno jetiko in rakom ter je tema boleznima po hudem trpljenju tu¬ di podlegel. Pogreb pokojnika je bil v petek, 24. jul. t. L na pokopališče v Monte Grande. Pogrebne molitve zanj je opravil g. župnik Anton Orehar. Pok. Franc Božnar zapušča doma ženo, ka¬ teri izrekamo globoko sožalje. N.p.v.m. V družini g. Janeza Gričarja in ge lici: ne, roj. Klemenčič se je rodil sin¬ ček, ki je pa kmalu po rojstvu umrl. Pokopali so ga v ponedeljek dopoldne na pokopališču v Olivosu. Pogrebne mo¬ litve je opravil g. duhovni svetnik Kle¬ menčič. Prizadetim staršem ob -težki iz¬ gubi naše -sožalje! JLmuis V nedeljo ob 8. uri je bila sv. maša za rajnega Franca Gabrovška ob drugi ob¬ letnici njegove smrti. Fantje so imeli v nedeljo ob 16. uri uspel sestanek v župnih prostorih. Jose Carlos Ardengiii je umrl nagle smrti. Po imenu ga najbrže noben Slo¬ venec ne pozna, po obrazu pa gotovo marsikdo. Ko ste si v vročih dneh hodili oglhdovat zemljo v Lanus, ste navadno prosili za vodo v stari hiši na Congre- so in Guido Spano. Tisti mož je umrl v torek prejšnji teden. Zadela ga je kap. MlenHoza V nedeljo, dne 19 julija t. L-je bil na iniciativo odbora Društva Slovencev v Mendozi sklican sestanek vseh prijatel¬ jev slovenske skupnosti. Zbrali so se predvsem fantje in možje, katerim je za ohranitev našega narodnega življa v zamejstvu. Namen sestanka je bil raz¬ govor o nakupu skupnega zemljišča, ra katerem bi si zgradili svoj društveni dom. Že po predhodnem razpravljanju o tem, se ie za uresničenje te zamisli predvsem navdušila naša mladina. Pri tem nas nič ne motijo vsakodnevne skr¬ bi. Dobra volja premosti vse težave, za¬ to smo se še trdneje oprijeli te misli: čim večje bodo žrtve, tem večja bo lju¬ bezen do uspehov in tem več bo božje¬ ga blagoslova. Za to delo bodo razpisa¬ ni deleži, s katerimi bomo premostili pi ve težave. Vsi, zlasti fantje, pa ob¬ ljubljajo doprinesti svoj delež tudi s 1 prostovoljnim delom. Tako bo z božjo pomočjo uresničena vroča želja, ki jo že dolgo gojimo, da bomo tudi v Mendozi kmalu imeli svoj dom. V družini g. Ernesta Hirscheggerja in ge Marije, roj. Košaric je bil dne 8. ju¬ lija t. 1. rojen sinček, ki je pri krstu dobil ime Peter- Pavel. Iskreno čestita- Mmriluehe Po treh letih smo spet enkrat boga¬ to obdarjeni z belim blagoslovom. Že smo skoraj obupavali, da bomo še kdaj videli resnično zimo pod iCatedralom. Letos pa so se patagonske coperriice ven¬ dar enkrat spet odrezale in nam nava- rile snega v izobilju. Zimska . sezona je bila simbolično otvcrjena preteklo soboto po kakih šti- j rinajstih dneh neviht in slabega vreme¬ na, ki je pokrilo gore in doline s snež¬ no odejo.,Prav za weekerid pa smo ime¬ li prekrasno modro 'nebo in prijeten smuk na Catedralu in na Cerro Otto. Smučarska zveza je naglo odpravila svoje tekme za juniorje in 18 t. m. po¬ poldne so se vršili po dolgem času spet skoki na bariloški skakalnici. In zvečes po sončnem zahodu je doživela catedral- ska eblira zanimivo novost: Po spod¬ njih smučiščih se je pomikala dolga vrsta luči, smučarji z bakljami so risa¬ li svetlobne vijuge skozi temo in naspro¬ ti velikega ski-hotela se je na ravnici sestavil ognjeni napis “CAB” (Club An- dino Bariloetie). Tekme Cluba Andino in Argentinske smučarske zveze se bodo vršile v avgu- zdaj na smučiščih. Opaža se nekaj več organizacije kot po navadi. VA. P O SVETU lista z avijansko pošto pa 3 funte. Na¬ ročnino pošljite na naslov: G. Jože Rehberger, 78, Goldington Avenue, Bed- ford, Beds. Pmm posvetovalnica "Svobddl® Slovenije" stu. Za zdaj ni predvidena udeležba tu- I so isti, kot po navadi. V teku Jerman, jih reprezentanc, razen Bolivijancev in Flere in Kukoviča, v alpskih diseipli- Čilencev. Slednji naj bi se pomerili 12. nah Bertoncelj. Bariloški smučarji so le- avgusta v smuškem teku v transandin- j tos v dobri formi, po zaslugi piedhod- ski štafeti, v tekmi v kateri so lansko i nega resnega treninga v telovadbi in leto slovenski tekači v zastopstvu CAB zmagali v Čilu. Slovenski smučarji v raznih panogah SLOVENCI VSA “Graduacija nove Amerikanke”. Dne 12. unija t. 1. je končala farmacevtske študije na državni univerzi v Columbu- su gdč. Majda A vse ne k, hčerka g. Iva¬ na Avseneka, znanega slovenskega in- j duštrijalca in gospodarstvenika. Gdč. j Majda Avsenekova je prva “nova” Ame- I rikanka , iz Slovenije in Jugoslavije sploh, ki je končala z odličnim uspehom strokovne študije na tej univerzi po zadnji svetovni vojni. Pot do uspeha ji ni bila postlana “z rožicami”, ker je morala tolikokrat menjati študije in vedno v. drugem jeziku. Gimnazijo je za¬ čela obiskovati na Uršulinski gimnaziji v Ljubljani,-leta 1945 je s starši odšla v Italijo. Leta 1947 je maturirala v Trstu, potem se je pa vpisala na univer¬ zo v Padovi. Študija tam ni mogla do¬ končati, ker se je s starši leta 1950 pre¬ selila v USA, kjer je leta 1951 začela znova hoditi na univerzo v Columbusu in je na njej po dveh letih, položila vse predpisane izpite. K' uspehu ji iskreno čestitamo! Slov. kat. akad. starešinstvo v Cleve¬ landu je imelo 20. junija t. 1. zadnji kul¬ turni večer v letošnji delovni dobi. Na sporedu je bilo predavanje dr. Vladimir- Vprašanje: Prijatelju sem posodil večjo vsoto denarja. Ta vsota je v pla¬ čilo že pred 2 letoma zapadla, toda dolž¬ nik mi denarja še ni vrnil. On mi je iz¬ stavil potrdilo, da mi je resnično dol¬ žan, kar na kosu papirja, na katerem nahajata njegov in moj podpis. Ali je to potrdilo zadosten dokaz, na podlagi ka¬ terega morem izterjati zapadlo terja¬ tev? Odgovor: Tukajšnji civilni zakonik ne predpisuje za veljavnost zadolžnice no¬ bene oblike, marveč izrečno določa, da je zadolžnico možno napraviti v obliki javne listine, to je pred notarjem, ali pa v obliki privatne listine; listina pa mo¬ ra biti napravljena, ako posojeni zne¬ sek presega vsoto $ 200.— (dvesto). Da j do. (dr. Pavle Pestotnik); Kronika; Pciirič- na književnost: Tako pa ne (Prkaz knjige “Titovština u Jugoslaviji od dr., Rajiče Milanova, izdane 1952 v Perthu v Avstraliji; Trst: zakaj? Prikaz knjige prof. političnih ved na chicaški univer¬ zi Hansa J. Morgenthaua “Politics among Nations” in prikaz najnovejše; knjige Slobodana Jovanoviča “O totali¬ tarizmu”, ki jo je lani izdal Savez srp- skih zadruga “Oslobodjenje” v Parizc. IbSarsihdo še ne ve „.. . . .da v USA izvršujejo opera¬ cije na možganih ne da bi pri tem bolnik krvavel. To dosežejo z raz-- ličnimi kemikalijami, ki so jih ne¬ davno tam, sestavili. . . . da so papir prvi iznašli Ki¬ tajci,'v Evropo pa so ga zanesli Arabci. . . .da imajo prebivalci velikih mest poprečno po U,700.000 rdečih, krvnih telesec v krvi, ljudje pa, ld žive v višinah od 2000 do U000 me¬ trov blizu 8 milijonov. .. .da je neki radiom,ehanik v USA iznašel avtomatično zibelko za novorojenčke. Kadar otrok joka, poseben mikrofon zbira glas in po- ne. v gibanje električni dispozi- :iv, hi potem gulje zebelko, dokler malček ne utihne. . . .da je Anglija ena od redkih držav',: hi dovoljuje uporabo držav¬ ne zastave za trgovsko• propagan¬ de privatna listina veljavna, ni predpi- j .. .da SO ugotovili najmanjšo sana nobena oblika. Listina je lahko na- j razširjenost raka med ljudmi, ki pravljena v kateremkoli jeziku. S jedo veliko čebule in česna. Ako , ste torej z dolžnikom napravili j ■ - -da je nad 90% cvetlic na sve-- ja Rusa c “Slovenskih mejah napram j listino o danem posojilu v slovenščini,! tu brez vonja ali pa imdjo neprije- Italiji”. Ob tej priliki so odborniki po- j je zadolžnica veljavna, ako je od njega vonj. dali tudi poročilo o delovanju SKASA v : : podpisana in, kakor je predpisano za I - • ■ da 2.0 iz Kitajske izgnanih . SUDEKPGRI- TRST Zastopstvo za Argentino: 25 de Mayo 140, 2°. of. 15, Tel, 34-8681 in 33-7294, Buenos Aires 1 kg kave la extra '.....$ 46 1 kg kave Rio . „ 42 1 kg riža splendor ....... 9 1 kg sladkorja. „ 8 1 kg testenin vseh vrst iz kanadske moke . . . . „ 8 1 kg' pravega hol, kakaa . „ 35 1 kg orig. Ceylon čaja . . „ 85 1 kg orig; ind. popra . . . „ 162 17 kg — v kanti — čiste svinjske masti. „ 306.- Iz Argentine odpošiljamo pakete z novim in starim blagom, kakor tudi ži¬ vila. Za gotove predmete dvigamo dovoljenja, za staro blago preskrbimo dezinfekcijo proti majhni odškodnini. Vsaka pošiljka je zavarovana. "ČASA 1©¥U” — urama las zlatarna OLAZABAL 2338 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 ZA PROSLAVO PETLETNICE OBSTOJA TRGOVINE JE "ČASA B O Y D" DALA V PRODAJO PO NABAVNI CENI: damske zlate švicarske zapestne ure v 18 krt zlatu, 17 rubini, triletno jamstvo po . pesov 460. — za gospode: chatlaine iz amerikanskega zlata (ameriški duble —- nespremenljiv) s pravimi onhri, chalcadoni, chrisoprasi, carneoli in ahati, v najbolj elegantni obliki (svojstveno). . pesov 160.— za šolsko mladino peresa (Birome) . pesov 6. — za novorojenčke tridelni jedilni pribori v pravem china srebru v leseni kaseti, znotraj opremljeni z baržunom . pesov 78. — VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO preteklem letu. Pisatelj Karel Mauser je za 50. let¬ nico dr. Tineta Debeljaka napisal v ! ‘Am. Domovini” lep članek o jubilanto¬ vem kulturnem in književnem udejstvo¬ vanju. V Butte, Mont. je umrl Rev. Mihael Pirnat, priljubljeni župnik fare sv. Re- šenika. PoTcojnik je bil eden izmed šti¬ rih bratov duhovnikov ., Doma je bil iz Dravelj pri Ljubljani. Ljudsko in sred¬ njo šolo je obiskoval v domovini, bogo¬ slovje pa že v ZAD, kjer je bil posve¬ čen v mašnika 1907 leta. V Clevelandu je imel 21. “junija v cerkvi sv. Vida novo mašo Rev. Franc Rebci, član misijonske družbe Maryk- vsakovrstne privatne listine, tudi dati¬ rana, Ako Vam dolžnik noče plačati, ga boste pač morali k temu prisiliti s tož¬ bo, v kateri boste morali dokazati ob¬ stoj posojila in zapadlost. Za primer tožbe si morate seveda oskrbeti ove- ! rovljen prepis zadolžnice v kasteljan- ! skem jeziku. -i Kadar boste pa še komu posojevali -gotovino, bo primerneje, da namesto slovenske listine daste dolžniku v podpis takozvani “Pagare”, to je tiskan obra¬ zec zadolžnice, ki ga je treba primer¬ no izpolniti. Vsi vpisi v njem pa morajo biti napravljeni s črnilom in peresom ne pa morebiti s kakim svinčnikom (biro¬ me.). Taki pagare-ji so tukaj zelo v rabi in jih je kaj lahko izterjati, dočim je z nolcev. Novomašnikov govornik je bil ; navadnimi zadolžnicami postopek daljši prevzvišeni g. dr. Rožman, ki je novo- mašniku podelil zakrament sv. birme v Sloveniji. Novomašnik je doma iz Šmartnega pod Šmarno goro ter je svo¬ jimi starši prišel v ZAD pred izbru¬ hom II. svetovne vojne leta 1939. Eden od novomašnikovih bratov študira tudi bogoslovje v Clevelandu. Anglija, Vse naročnike v Angliji prav lepo prosimo, da nam čimprej poravnajo na¬ ročnino Svobodne Slovenije za leto 1953. Kdor je pa še v zaostanku z njo za leto 1952 naj z letošnjo, naročnino nakaže tudi to. Naročnina Svobodne Slo¬ venije za Anglijo je: za pošiljanje lista z navadno pošto 2 funta, za pošiljanje in za obe stranki neprijetnejši. SLOVENSKI TISK V SVETU SLOVENSKA BESEDA vabi na DRUŽABNO PRIREDITEV v SOBOTO 8. AVGUSTA ob 7. uri zvečer v dvorani Pellegrini v ulici Pellegrini štev. 30 v San Martinu. Dvorana je točno za cerkvijo poleg kina San Martin in samo eno kvadro in pol od Plaza San Martin. Na sporedu so pevske točke, slo¬ venske plošče, kupleti, ples, razne igre in bogat srečolov. Dobitki se od¬ likujejo po originalnih umetniških izdelkih lastne iznajdbe štirih umet¬ nikov —- naših rojakov. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Eseribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires Domovina, glasilo Slovenske demo¬ kratske stranke, štev. 5 (junij 1953). Vsebina: O domovina, Ti si kakor zdrav¬ je (Ing. Ladislav Bevc); Titove Potem¬ kinove vasi (dr. Bogdan Drnovšek); Be¬ seda Slovencem (dr, Bogumil Vošrjak); Osnovni problemi slovenske industrije; (ing. Boris Sancin); Naše kmetijstvo (Tugomer Prekoršek); RazdobFe predi¬ ha (dr. Bojan Ribnikar); Tržaško vpra¬ šanje pred rešitvijo ? ; Politični spomini jezuitov pripravlja večjezični ki¬ tajski slovar, ki bo imel 1,800.000 kitajskih izrazov, prevedenih v španščino, francoščino, madžaršči¬ no, angleščino in latinščino. CERKVENI OGLASNIK Duhovne vaje za slovenske žene bodo 29. in 30. avgusta v Časa de Ejercicios Vlila San Ignacio, San Miguel, F.C.N. G.S.M. Prostih je še nekaj mest. Prija¬ vite se čimprej, vsaj do 16. avgusta. To lahko storite tudi pismeno na Dušno- pastirsko pisarno, Victor Martinez 50, Bs. Aires. OBVESTILA Deseti romarski dan Družabne prav¬ de bo letos v nedeljo, 16. avgusta k Ma¬ riji del Peropetuo Socorro, Avda Cal- chaqui Km 22.5, ki leži ob cesti med Quilmesom in Florencio Varela. Spored: ob 10. uri sv. maša s pridigo ob 11; uri' romarski shod, ob 12. uri skupno kosilo,, ob 15. uri zaključna pobožnost. Družabna pravda ■ E TJ OPA CANGALLO 439, oficina 119, L nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispej e v raku približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna seba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires Paket 4.50 Paket 4.50 Paket 5 4 Paket 3 2.50 2 0.50 0.50 0.25 0.25 67,- štev. 2. kg sladkorja štev. 4A kg riža štev. 5. kg riža kg sladkorja štev. 32. kg kave Santos la kg riža kg sladkorja kg mlečne čokolade kg holandskega kakaa kg Ceylon čaja la kg popra v zrnih Singap. S 80.- $ 139,- 330,- Paket štev. 9. $ 110.- 1 kg kave Santos la 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 16. $ 146.- 2 kg kave Santos la 1.50 kg riža 1 kg sladkorja Paket štev. 20A $ 180.- 3 kg kave Santos la 1.50 kg riža Paket štev. 28. $ 246.- 3 kg kave Santos la 3 kg riža 3 kg sladkorja Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK.