Naši dopisi. Z (Joriškegra. Dan na dan prihajamo bliže do resničnosti izreka, da Slovenec nima sreče. Ne le to, da nam gre pri vsakem politiškem vprašanju piskavo, ampak tudi bleda žena pret.i nam vedno s svojo nenasitljivostjo: mož za rnožein legajo v temni grob. Zadnja taka žrtva bil je učitelj-trpin in ob jednein nadarjen muzik H r a b r o s 1 a v V o 1 a r i č. — Škoda za tak talent, da se je udal stanu, kojega bogovi črtijo. Tukaj na Goriškem čutimo posebno ves srd bogov, kjer mora učitelj živeti sebe in svojce s sramotno plačo, v posrneh navadnemu kramarju, sodnijskemu in davk. slugi. Da bi se bil pok. Volarič posvetil izključljivo muziki ali vsaj takeinu stanu, da ne bi bil moral požirati vsa zla, ki mučijo človeški rod, labko bi še itinogo let živel in osrečeval slovenski narod se svojimi umotvori. Kdor ga je videl na zadnjo uro, videl je, kako teško mu je bilo zapustiti nepreskrbljene otročiče in zakaj? Tu je vprašanje, ki je more rešili le od bogov obsovražjeni učitelj-trpin. Da bi se bil posvetil kakeniu drugemu stanu, bilo bi bolje tudi iz druzih ozirov, ne le iz materijalnih. Poglejmo si učitelja! Ves dan ima skrbi s šolo, v svobodnih urah s pripravami in popravljanjem nalog, s pisarijo, spojeno z vodstvom itd.; ali je mogoče, da bi imel kako veselje do bodisi tudi najbolj priljubljenega predtneta? In če ima še orgljarstvo ali tajništvo na rami? To dvoje mu sicer koristi pri sedanjih sramotnih, učitelja ponižujočih plačah. Kdo bi mogel trditi, da bi taki odnošaji ugodno delovali na telesno in duševno zdravje? Saj imamo dovolj žalostnih slučajev. Irnarno učiteljev, ki so že pri 20. (nekdo pri 19.) letu službe osiveli in se tudi drugače telesno pokvarili, in taka reva naj služi še 20—25 let, da pride do cele penzije?! Kako in kdaj naj se torej učitelj izobražuje, ne le za kojo posebno stroko, ampak tudi za svoj stan? Zvečer si mora privoščiti par uric počitka. 0 četrtkih popoludne orgljavec porablja čas za vežbanje in prepisanje kakih not; tajnik ima še posebej dovolj pisarije. Ob nedeljah je orgljanje in opravilo s pevci; ob velikih praznikih se mora udeležiti oficijev — kakor Veliki teden itd. No, kdaj ima časa učitelj za kaj posebnega? O počitnicah?! O ne, takrat še le ga uprežejo prav pošteno — pri vojaških vajah. Ne. ne preostaja mu časa! Slednjič prašal bi še rad, iniamo-li učiteljii kakega zagovornika? Do zadnjih časov bili so postavodajalni krogi zoper vsako zboljšanje, v sedanjem času pa so skrpali tako zrnes, da je visoka vlada pri najboljši volji ni mogla predložiti Njeg. Vel. v potrjenje. Potemtakem ni čuda. da se je učiteljstva poprijela neka zbeganost. Zakaj tako nasprotstvo, ko vendar nikdo ne inore očitati učiteljstvu, da ni narodno? Dal Bog, da bi se skoro sprenienili ti odnošaji, ki niso v čast ni učiteljskemu stanu samemu, ni onim, ki bi morali skrbeti za ta stan. Iz kamniškega okraja. Naše učiteljsko društvo je irnelo zborovanje določeno na dan 3. vinotoka t. 1. v Sv. Gothardu. Ker je vreme uže zjutraj slabo kazalo in se je pozneje v skrajno neprijazno razvilo, udeležilo se ga je le 7 učiteljev in jedna učiteljica. Pridružil se nam je še g. Grnagoj iz Izlakov ter pozneje g. Cerin iz Toplic, koja smo prav prisrčno pozdravili. Ker je bil zadržan i celi generalštab" nesnio redno zborovali, a pota i nesmo hoteli zastonj napraviti, referiral je g. Tomaž Petrovec: -Učitelj, učitelj odraslernu narodu.B Jedro njegovemu stvarnemu referatu, kojega priobči v BUčit. Tov.", je: Upliv na nmejitev žganjepitja, ustanovitve bralnih društev, iz katerih naj se izciinijo pevska društva. Na to narn je razjasnjeval g. Srečko Malenšek več samostalnih predlogov, o kojih smo se sicer živo razgovarjali, a radi označenega ne sklepali. Ker so ti važni in se do prihodnjega zborovanja lahko temeljito prerešetajo, jih tu navajam: 1.) Vsak učitelj naj bi zaznamoval nekaj spisnih in pravopisnih nalog, koje uporablja ter jih pri prihodnjem zborovanju povedal. da bi tako nastala neka praktična zbirka, koje bi se učitelj lahko posluževal. 2.) Primeren referat bi bil: Lavtarjev računski stroj in njegova metoda. 3.) Kako bi se morali poočitavati šumevci, da bi jih otroci ne zamenjavali. Isto velja o sikavcih, zobnikih d, t, ustnikih b, p in goltnikih g, h, k. 4.) Natisnile naj bi se stenske table za slovnico. 5.) Šolske učne knjige naj bi se zboljšale ter pripravile primerneje slovnice. 6.) Za društvena zborovanja in konference naj se ponudijo taki poročevalci, kaleri obljubo drže, da se ne bode mislilo: učiteljstvo našega okraja spi. Da pa ne bode kake zamere, naj pripomnim, da to i poručevalcu tega zborovanja velja. 7.) K povzdigi petja naj bi se založila kaka piitnerna knjiga partitur, slična hrvaškemu ^Kolu". V prvi vrsti poklicana je v to naša vrlo napredujoča ,,Glasbena Matica". Ker se pa pri muzikaličnih izdavanjih redno toži o zgubi, naj bi ona povabila slovenski svet v prednaročbo in gotovo bo šlo. Iz tega je gradiva za prihodnjo zborovanje dovelj, želimo si le lepšega vremena in polnoštevilne udeležbe! Iz radovljiškega okraja. (f Š. Hrovat.) Gospod Šinien Hrovat, pomožni učitelj v Lešah, je umrl dne 12. rnal. srpana t. 1. na svojein domu v Rodinjah pii Breznici. — Ranjki se je porodil v Begunjah 1. 1840. S pomočjo blagodušnih dobrotnikov se je toliko izobrazil, da je postal spreten orglavec, občinski tajnik in da je zamogel namestovati tu in tam kako manjkujočo učiteljsko moč. Vestno in popolnoma zadostujoč je služboval več let na Breznici, v Lescah, v Begunjah in slednjič v Lešah. Povsbdi so ga radi imeli, posebno radi njegove rnirnosti, ponižnosti in skrornnosti. Tako malo potreb je poznal, da je pri silno pičli plači prištedil nekaj premoženja. V zadnjih letih se ga je lotila mučna želodčna bolezen ter ga tudi spravila pod zemljo. Zapustil je ženo in že omoženo hčer. Na dan pogreba mu je zadnjo čast izkazalo mnogo občinstva, gg. župnika iz Breznice in Leš in mnogo učiteljstva; vrli brezniški pevci pa so mu zapeli 3 nagrobnice. — Naj v rniru počiva! — Simon. S Police pri Višnjigori. Dne 25. vel. srpana 1895. je po dolgi, inučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za uinirajoče mirno v Gospodu zaspala Marjeta Diemelj soproga učitelja, stara še Ie 23 let. Bila je popolnoma v božjo voljo udana ter vse bolečine jako voljno prenašala. Pokojna je bila prav pridna in rnarljiva gospodinja, mati dveh otrok in učiteljica ženskih ročnih del. Bila je v obče priljubljena in od vseh mnogo spoštovana. Pogieba dne 27. vel. srpana se je udeležilo več gg. učiteljev, šolska mladina in mnogo druzega Ijudstva. Pokojne niož se presrčno zahvaljuje domačemu p. č. g. župniku za obilni trud in prijaznost, katero je blagovolil skazovati v bolezni in ob času pogreba, č. gg. pevcem od D. M. v Polji in Višnjagorskim za jako ginljivo in izvrstno petje pred šolo, v cerkvi in na pokopališči; potem vsem, kateri so se pogreba udeležili. Žalost, katera je zadela moža in njene sorodnike je nepopisljiva. 0, veliko prerano umrla ranjca Marjeta, ostaneš hain vsem v vednem spominu, ter voščimo, Bog Ti daj večni mir in pokoj in večna luč naj Ti sveti! Ivan Dremelj, učitelj.