NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE IZVLEČEK Shema šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) je kompleksen ukrep Evropske unije, v izvajanju od leta 2009, ki želi zmanjšati število otrok s prekomerno težo, jim priučiti zdrave prehranjevalne navade ter podpreti lokalno kmetijstvo. V Sloveniji je v shemo vključenih 86 % osnovnošolskih otrok, ki so enkrat tedensko deležni subvencionirane delitve sadja ali zelenjave. Raziskava temelji na študiji primera na območju Temeniškega podolja in Mirnske doline, kjer so v shemo v kratkih oskrbnih verigah vključeni predvsem lokalni pridelovalci. Ključne besede: geografija oskrbe, Shema šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ), lokalni pridelovalci, kratke oskrbne verige, podeželje, Temeniško podolje, Mirnska dolina, Slovenija. ABSTRACT Geographical Aspect of School Fruit and Vegetable Scheme (SFVS) as an Example of Cross-Sectoral Collaboration between the Sectors of Education, Agriculture and Healthcare The school fruit and vegetable scheme (SFVS) is a complex European Union action since 2009 with the goal of reducing the number of overweight children by both training them to adopt healthier eating habits as well as support local producers. Once a week 86 % of all elementary school children in Slovenia receive a subsidized portion of fruit and vegetable. The research is based on case study at area of Temenica valley and Mirna valley, Slovenia where the scheme is based on short food supply chain, mainly supplied by local farmers. Key words: supply geography, School Fruit and Vegetable Scheme (SFVS), local farmers, short food supply chain, rural areas, Temenica Valley, Mirna Valley, Slovenia. Geografski vidik Sheme šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) Primer medsektorskega povezovanja šolstva, zdravstva in kmetijstva GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 5 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE Avtorica besedila in fotografij: SARA UHAN, dipl. geografinja in dipl. umet. zgodovinarka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: uhan.sara@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek Kar 39 % svetovne populacije je predstavljajo predebeli ljudje. Od leta 1980 se je število debelih podvojilo (World Health Organization 2015). V Evropski uniji (v nadaljevanju EU) je prekomerno težkih 22 milijo- nov ljudi, od tega se jih 5,1 milijona spopada z debelostjo (Foglietta 2008). Šest od sedmih glavnih dejavnikov za bolezni je povezanih z nepravilno prehrano in pomanjkanjem telesne aktivnosti (Pomerleau, Lock in McKee 2005). Leta 2007 je Evropska komisija naročila raziskavo o zdravstvenem stanju otrok, na podlagi katere je izdala Belo knjigo o strategiji Evrope glede vprašanj o pre- hrani, prekomerni telesni teži in debelosti, s katero so želeli vzpostaviti usklajen pristop EU pri reševanju problematike bolezni, ki so posledica nezdrave prehra- ne, prekomerne telesne teže in debelosti (White Paper on ... 2007). Po ocenah naj bi bil v EU vsak tretji otrok predebel. Ta trend zaskrbljujoče hitro narašča (še leta 2008 je bilo razmerje ena proti štiri; Annual Monitoring Report 2015). Zaradi debelosti v otroštvu lahko pride do prezgodnje smrti, invalidnosti v odrasli dobi, predvsem pa je bolj verjetno, da se bodo taki otroci tudi pozneje spopadali s prekomerno težo in debelostjo. Debeli otroci imajo težave z diha- njem, povišan pritisk, večjo verjetnost za zlome, pri njih se že zgodaj pojavijo srčno-žilna obolenja, hkrati pa debelost pusti tudi določene psihološke posledi- ce (World Health Organization 2015). Razlogi za uvedbo SŠSZ Sadje in zelenjava sta temelj zdrave prehrane in pomembno vplivata na uravna- vanje telesne teže ter uspešno delujeta v boju proti boleznim srca in ožilja, raku in sladkorni bolezni. V več kot 18-ih državah EU njihovi prebivalci v svoje telo ne vnesejo minimalno priporočene količine 400 g svežega sadja in zelenjave na dan, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Orga- nization 2015). V šolskem letu 2005/2006 je v EU le tretjina fantov in četr- tina deklet med 11. in 15. letom starosti zaužila najmanj en kos sadja na dan (Health at a Glance 2010). Prebivalec EU je v povprečju leta 2012 zaužil 168 g sadja na dan, kar je bilo za 11,8 % manj kot leto poprej. Zmanjšuje se tudi uživanje zelenjave. Leta 2012 je povprečni prebivalec EU zaužil 219 g zelenjave na dan, kar je za 5,3 % manj kot leta 2011 (Freshfel 2014). Ena od pomembnih nalog SŠSZ je uravnovesiti evropski trg s sadjem in ze- lenjavo s podporo domačih, lokalnih kmetovalcev. Zmanjševanje zanimanja Nezdrave prehranjevalne navade, ki se odražajo v prekomerni telesni teži in debelosti, kar vodi v številna obolenja, so posledica določenih sprememb v družbi in vsesplošne globalizacije hrane, kateri smo podvrženi v zadnjih de- setletjih. Vezi med kmeti in lokalnimi skupnostmi so oslabele in kmetijstvo je postalo zelo ranljivo, saj je odvisno od svetovnih gospodarskih razmer ( Klemenčič 2010). 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE za podaljšanje obstojnosti. V Reso- luciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva 2014–2020 je kot prednostna naloga opredeljeno zagotavljanje nacionalne in globalne prehranske varnosti. Za- dostna samooskrba je pomembna za- radi zmanjševanja odvisnosti od zuna- nje trgovine in zagotavljanja državne varnosti med gospodarskimi krizami, ko lahko pride do motene globalne oskrbe. Z uživanjem lokalno pridelane hrane podpiramo lokalno gospodar- stvo pod sloganom »iz regije v regijo« ter ohranjamo delovna mesta v kme- tijskem in živilsko-predelovalnem sek- torju na našem podeželju. Slovenija je neto uvoznik sadja in zelenjave. S SŠSZ se želi spodbuditi uživanje lokalno pridelane hrane in povečati spoštovanje do nje. S posa- meznimi pobudami se odnos postopo- ma spreminja. Spodbujanje uživanja lokalno pridelane hrane je postalo me- dijsko všečno in podprto z različnimi kampanjami. S kupovanjem lokalno pridelane hrane se zmanjšajo stroški transporta in negativni vplivi na oko- lje; manj je stroškov pakiranja in ne- potrebne embalaže; taka hrana vsebuje več hranil; je bolj okusna, še posebej, ker je zaužita v času dozorelosti; ter veliko bolj zdrava, z višjo vsebnostjo vitaminov in brez dodajanja aditivov potrošnika za uživanje sadja in ze- lenjave pomeni upad dohodka pridelovalcem, pod pritiskom pa so tudi cene. Kmetje imajo težave z iz- gubo trga, kar posledično negativno vpliva na gospodarstvo, na obdelanost kmetijskih zemljišč in nenazadnje na videz naše podeželske pokrajine. Za kmetijstvo v Sloveniji so značil- ni majhna in razdrobljena posestna sestava, slabša organiziranost pride- lovalcev pri pridelavi, pripravi pri- delkov za trg in trženje, (pre)velika odvisnost od vremenskih pojavov, majhen delež namakanih zemljišč, tehnološko zaostajanje za razviti- mi državami, pomanjkanje skla- diščnih zmogljivosti ter nezadostna prepoznavnost slovenskega sadja in zelenjave zaradi nepovezanosti pri- delovalcev, kar vodi v cenovno ne- konkurenčnost z uvoženim sadjem in zelenjavo (Strategija za izvajanje Resolucije ... 2007). Leta 2014 je bila Slovenija 38 % samooskrbna z zelenjavo (SURS 2015). Od leta 2013 je zaznaven po- rast pridelovalnih zemljišč zelenjave, kar je predvsem posledica naraščanja površine zemljišč z netržno pridelavo zelenjave (vrtički za samooskrbo) in različnih (evropskih) spodbud načr- tne usmeritve določenih prideloval- cev, ki so v tem prepoznali pridelo- valno nišo. Razdrobljena in majhna posest, ki jo izpostavljamo v Sloveniji kot poglaviten problem kmetijstva, pri zelenjavi (ob predpostavki pove- zovanja pridelovalcev za organizirano pridelavo, pripravo pridelkov za trg in trženje) ni pomembnejša razvojna ovira. Slika 1: Cilji, ki se jih želi doseči s SŠSZ (Annual Monitoring Report 2012; Foglietta 2008; Strategija za izvajanje Resolucije ... 2014; White Paper on ... 2007). cilji SŠSZ ZDRAVSTVO zmanjšati število bolezni zaradi debelosti ustaviti naraščajoči trend otrok, ki so prekomerno težki ali predebeli KM ETIJSTVO Š OL ST VO zmanjšati stopnjo smrtnosti zaradi nezdravih prehranjevalnih navad do 2015 do 2020 do 2025 povečati uživanje sadja in zelenjave m ed otroci v se m ot ro ko m za go to vi ti ka ko vo st no pr eh ra no pr iu čit i o tro ko m zd ra ve pr eh ra nj ev al ne na va de pr en os zd ra vi h pr eh ra nj ev al ni h na va d v do m ač a g os po di nj st va te r v o dr as lo d ob o m ed otroci sam ooskrbnosti pri sadju in zelenjavi več lokalne hrane na naših krožnikih - podpora dom ačega km etijstva GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 7 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE nih 150 milijonov evrov, kar je 0,2 % kmetijskega proračuna EU (Strategija za izvajanje Sheme ... 2014). Shema je v Sloveniji 83 % financirana iz evrop- skih sredstev, 17 % pa iz državnega proračuna (v obdobju 2009–2014 je bilo sofinanciranje EU 75 %). V šolskem letu 2014/2015 je bilo zanjo zagotovljenih 934.600 evrov. Okvirna 142.500 učenci, kar je 86 % od vseh osnovnošolskih otrok v naši državi (Strategija za izvajanje ... 2014). Po petih letih izvajanja so SŠSZ pre- poznali kot perspektiven projekt, ki so mu z novim programskim obdobjem 2014–2020 podvojili višino sredstev. Na evropski ravni je zanj namenje- Izvajanje SŠSZ pri nas in v tujini V Sloveniji se ukrep izvaja od njegove uvedbe jeseni 2009. Takrat se je SŠSZ pridružilo 343 šol s 122.905 učenci, kar je predstavljalo 75 % ciljne popu- lacije. Nato je število naraščalo posto- poma. V šolskem letu 2014/2015 v SŠSZ sodeluje 394 šol z nekaj več kot Slika 2: Osnovne šole s podružnicami, ki izvajajo SŠSZ v šolskem letu 2015/2016. Vir podatkov: MKGP, 2016; AJPES, 2005; GURS, 2015. Kartografija: Sara Uhan, Oddelek za geografijo, FF, 2016. šole, vključene v SŠSZ Preglednica 1: Število sodelujočih šol in učencev ter višina sredstev, namenjenih za izvajanje SŠSZ v Sloveniji (Strategija za izvajanje ... 2014; SURS 2015). šolsko leto 2009/2010 šolsko leto 2010/2011 šolsko leto 2011/2012 šolsko leto 2012/2013 šolsko leto 2013/2014 šolsko leto 2014/2015 sredstva (v evrih) 600.562 593.526 715.510 774.762 895.700 934.600 število šol 343 275 341 371 410 394 delež šol vključenih v SŠSZ 75 % 62 % 74 %* 76 % 84 % 81 %* število učencev 122.905 101.553 119.979 131.154 147.646 142.500 delež učencev 75 % 63 % 74 %* 80 % 90 % 86 % *interpoliran podatek 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE primerjava izvajanja SŠSZ v Slove- niji in nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, ki je ena gospo- darsko močnejših nemških dežel, po površini 1,5-krat večja od Slovenije in s kar 17.844.000 prebivalci. Z izvaja- njem SŠSZ so začeli marca 2010, ko je bilo vključenih 65.000 učencev, v šolskem letu 2014/2015 pa je v pro- gramu sodelovalo že več kot 1000 šol s 186.000 učenci (EU–Schulobst– und ... 2015). Do leta 2014 je she- mo sofinancirala EU v višini 50 %, v šolskem letu 2014/2015 pa se je delež povečal na 75 % (Regionale Strategie Nordrhein–Westfalens … 2015). V Severnem Porenju in Vestfaliji raz- deljujejo subvencioniran obrok sadja in zelenjave trikrat tedensko, a je v shemo vključenih zgolj 20 % ciljne populacije. V Sloveniji se želi z raz- pomoč na učenca je 6 evrov na leto. Otrokom brezplačno delijo sadje in zelenjavo enkrat tedensko, le maj- hen delež šol izvaja delitev dvakrat tedensko. 8 % sredstev je namenje- nih izvajanju spremljevalnih ukrepov (raz redne ure o zdravi prehrani, obiski kmetij), s čimer se želi izobraževati otroke o pomenu uživanja lokalnega sadja in zelenjave. Z novim program- skim obdobjem 2014–2020 je pou- darek na izobraževalnem vidiku. Velik del izobraževalnih aktivnosti se izvaja v sklopu šole v naravi v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti (Strategija za izvajanje … 2014). V večini držav se shema izvaja cen- tralizirano, le v nekaterih regional- no. V Nemčiji jo vsaka zvezna dežela izvaja samostojno. Narejena je bila položljivimi finančnimi sredstvi zajeti čim širšo populacijo. Vključenih je že skoraj 90 % od vseh osnovnošolskih otrok, vendar se sadje in zelenjava razdeljujeta v povprečju le enkrat te- densko. Da bi otrokom priučili zdrave prehranjevalne navade, se priporoča izvajanje sheme vsaj trikrat tedensko. Velika verjetnost je, da v Sloveniji za- radi ne dovolj pogoste delitve sadja in zelenjave ne bodo dosežene dolgoroč- ne spremembe prehranjevalnih navad pri otrocih ter zmanjšanje težav s pre- komerno težo in izboljšanje zdravja ljudi, kar je glavni namen SŠSZ. Po- gostejšo delitev sadja in zelenjave bi lahko dosegli z razdelitvijo velikosti porcije ali z zunanjimi partnerji pri dodatnem financiranju. To je tudi že praksa ponekod v tujini. Na Nizo- zemskem in v nemški zvezni deželi Preglednica 2: Primerjava SŠSZ v Sloveniji in nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija (Regional strategy for …, 2014; EU-Schulobst- und…, 2015; Annual Monitoring Report, 2014). Slovenija Severno Porenje in Vestfalija velikost (v km2) 20.273 34.088 število prebivalcev 2.061.085 17.844.000 ciljna skupina vsi osnovnošolski otroci (od 6 do 15 let) ter mladina v zavodih, starejša od 15 let otroci, stari od 6 do 12 let število otrok, vključenih v SŠSZ v šolskem letu 2009/2010 122.905 65.000 število otrok, vključenih v SŠSZ v šolskem letu 2013/2014 147.646 okrog 150.000 delež otrok, ki so bili v SŠSZ vključeni v šolskem letu 2013/2014 90 % 20 % število sodelujočih šol v šolskem letu 2014/2015 410 1020 delež sodelujočih šol 84 % 20 % sofinanciranje s strani EU 84 % 75 % drugi financerji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS zvezna dežela Severno Porenje– Vestfalija in sponzorji (do 2 %) skupni proračun v šolskem letu 2013/2014 895.700 evrov 5.600.000 evrov število delitev enkrat tedensko, nekaj šol dvakrat tedensko trikrat tedensko velikost porcije 120 g/porcijo 100 g/porcijo število dobaviteljev več kot 200 okrog 100 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 9 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE zdravstvenem in šolskem). Pri izva- janju gre za nujno prepletenost raz- ličnih gradnikov, ki so v medsebojni vzročno-posledični povezanosti. Ude- janjenje modela je dolgoročen proces, ki pa zahteva postopno sledenje (na primer v petletnih časovnih interva- lih), po različnih ravneh, po izbranih sektorjih in medsektorsko. Temeniško podolje in Mirnska dolina – spodbuden primer izvajanja SŠSZ Na območju Temeniškega podolja in Mirnske doline, ki ga sestavljajo ob- čine Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog - Trebelno, je bila narejena študija primera o izvajanju SŠSZ. Gre za izrazito pestro, prehodno območje, na katerem se stika šest pokrajinsko- ekoloških enot: Temeniško podolje, da morajo šole in ostali javni zavodi naročati najmanj 10 % ekoloških ži- vil. Čeprav ima Slovenija dobre mo- žnosti za razvoj ekološkega kmetijstva in se vsako leto zemljišča z ekološko pridelavo povečujejo, pridelamo pre- malo tržnega ekološkega sadja in ze- lenjave, kar javnim zavodom otežuje doseganje zastavljenega cilja. V šol- skem letu 2013/2014 je bilo v okviru SŠSZ razdeljenega manj kot 6,5 % ekološkega sadja in zelenjave (Polak Benkič 2015). SŠSZ je kompleksen ukrep EU, ki za dosego številnih, med seboj različnih ciljev zahteva povezovanje različnih akterjev (šol, učencev, staršev in pride- lovalcev) na različnih ravneh (evrop- ski, državni, regionalni in lokalni) in v različnih sektorjih (kmetijskem, Baden-Württemberg polovico sred- stev za SŠSZ pridobijo od različnih sponzorjev iz gospodarstva in ostalih nevladnih organizacij, na Danskem, v Avstriji, na Slovaškem in v Belgiji pa znatna sredstva prispevajo tudi starši otrok (Altmann s sodelavci 2012). SŠSZ naj bi bila oskrbovana od lokal- nih kmetov, v kratkih oskrbnih veri- gah in z visokim deležem ekološkega sadja in zelenjave. Pa vendar v Slove- niji temu ni tako. Z novim programskim obdobjem je integrirana pridelava postala stan- dard, delež ekoloških živil pa je nav- kljub določenim zakonskim spodbu- dam še vedno majhen. Na začetku leta 2012 je stopila v veljavo Uredba o zelenem javnem naročanju, ki določa, Slika 3: Geografski vidiki SŠSZ. EU DRŽAVNA raven LOKALNA raven KMETIJSTVOZDRAVSTVO ŠOLSTVO razvoj podeželja večja stopnja samooskrbnosti podpora lokalnega gospodarstva manj prekomerno težkih in debelih ohranjanje delovnih mest v živilsko-predelovalnem sektorju nacionalna prehranska varnost čas trajnostna raba lokalnih virov boljše zdravstveno stanje Evropejcev pri vzg ojit i dob re pre hra n- jev aln e nav ade uživanje sadja in zelenjave uživanje lokalno pridelane hrane uravnovešenje evropskega in nacionalnega trga s sadjem in zelenjavo pre hra nje val ne nav ade iz otr ošt va v o dra slo do bo otr oci so bo do či p otr ošn iki krepitev lokalne identitete in socialnega kapitala izo bra žev aln e in p rom oci jsk e akt ivn ost i (ku har ske del avn ice , obi ski km etij , šol ski vrt ...) MKGP MIZŠ Mreža za podeželje MZ starši združenja kmetov CŠOD kmetje učenci učitelji OŠ Potreba po regionalizaciji? Povezati SŠSZ in Shemo šolskega mleka? Več poudarka na izobraževalnih dejavnostih? Zakonska obveza javnih kuhinj po naročanju lokalne hrane? Regionaliziran sistem naročanja sadja in zelenjave? 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVESHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE od katerih dve ne izvajata SŠSZ. Že- leli smo ugotoviti, koliko sadja je bilo odkupljenega iz lokalnega okolja in koliko neposredno od kmetov. Izka- zalo se je, da so osnovne šole na tem območju več kot dve tretjini sadja in zelenjave (od 56 do 68 %) odkupile v kratkih oskrbnih verigah, neposredno od kmetov. Med 15 in 31 % so ga od- kupile od kmetijskih zadrug, medtem ko je delež trgovcev manjši od 20 %. Vendar pa izbrane šole niso reprezen- tativne za celotno Slovenijo, kjer naj bi bil odkup neposredno od kmetov skromen, po ocenah približno 28 % (Polak Benkič 2015). Še vedno moč- no prednjači odkup od trgovcev. Podobno odstopanje se je pokaza- lo tudi pri ugotavljanju izvora sadja in zelenjave, razdeljenega v okviru SŠSZ. Osnovne šole v Temeniškem podolju in Mirnski dolini ga večinoma Čeprav imajo na tem območju dolgo tradicijo nasadi sadnega drevja okrog domačij, se z intenzivnim sadjarstvom ukvarjajo na le malo kmetijah (na eni s pridelavo jabolk, breskev, hrušk in češenj, na dveh s pridelovanjem jagod in dveh, ki imata nasada lupinarjev). Večjega pridelovalca zelenjave ni. Na območju Temeniškega podolja in Mirnske doline je pet osnovnih šol, Mirnska dolina, Krško gričevje, Posa- vsko hribovje, Raduljsko hribovje in Suha krajina. Poselitev je zgoščena v dolinah, kjer so tudi vsa štiri občinska središča. V Registru kmetijskih gospo- darstev je vpisanih 1289 kmetij (Re- gister kmetijskih gospodarstev 2016). V zemljiški rabi prevladujejo travniki (okrog 60 %), sledijo njive (okrog 30 %), delež trajnih nasadov je maj- hen (od 2,3 do 4,1 %; SURS 2015). Slika 4: Modelni prikaz poselitve v Temeniškem podolju in Mirnski dolini. Vir podatkov: SURS, zasnova in oblikovanje: Sara Uhan, Oddelek za geografijo, FF, 2013. NM Žužemberk Sevnica Posavsko hribovje Raduljsko hribovje Krško gričevje Suha krajina Mirnska dolina Temeniško podolje Legenda: reka cesta železnica občinsko središče središčno naselje 1. stopnje naselje brez središčnih funkcij Velikost naselij (število prebivalcev): 100- 199 200-299 300-399 400-599 600-999 1000-2000 nad 3000 LJ Slika 5: Dobavitelji sadja in zelenjave za SŠSZ v izbranih šolah. 56% 25% 19% 68% 15% 17% 62% 31% 7% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% Kmetje Kmetijske zadruge Trgovci OŠ Trebnje OŠ Mokronog Slovenija 28% 8% 64 % OŠ Šentrupert GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 11 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE da je povprečna oskrba z lokalno hrano v SŠSZ na ravni celotne države okrog 40 % (Strategija za izvajanje Resolucije ... 2014), pri čemer je vprašljivo, kako so pri zajemu podatkov opredelili lo- kalno sadje in zelenjavo. SŠSZ je priložnost za lokalne kmetovalce SŠSZ je program, s katerim kmetoval- ci mimo obsežnih javnih naročil lažje postanejo dobavitelji v javnih kuhi- njah. S SŠSZ se je kmetom odprl nov trg, ki pa zaradi majhnih količin (zgolj za SŠSZ) ne predstavlja pomembnega deleža prodaje, vsega do 5 % (Uhan 2015). Izvedli smo analizo edinega večjega tržnega sadjarja na območju Temeniškega podolja in Mirnske doli- ne, ki v okviru SŠSZ oskrbuje več kot 15 šol s približno 5 ton jabolk, kar je okrog 3 % njihove celotne prodaje. Glavno prednost sodelovanja v SŠSZ vidi v promociji domače hrane ter neposredno njihove kmetije na šolah, med učitelji, prek različnih kuhar- skih delavnic, naravoslovnih dnevov in obiskov kmetije tako staršev kot njihovih otrok, bodočih potrošnikov. Glavno priložnost pa vidi v tem, da bi lahko postali dobavitelji v redni šolski prehrani, kjer so potrebne večje koli- čine pridelkov. Kmetovalci se pri javnih naročilih so- očajo z določenimi težavami, kot so zahtevana nižja cena, pomanjkanje sadja oziroma zelenjave v določenih mesecih, zagotovljena odkupna cena za daljše časovno obdobje, predvsem pa konkurenca trgovcev. Z delno po- enostavljeno zakonodajo (Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o zagotavljajo od 23 do 49 % naročil. Sadja in zelenjave regionalnega pore- kla, kjer je potrebna transportna pot daljša od 60 km, je bilo razdeljenega manj kot tretjina. To kaže, da se vodje prehrane na izbranih šolah trudijo po- iskati dobavitelje v lokalnem okolju in s tem sledijo ciljem, ki se jih s SŠSZ želi doseči. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa ocenjujejo, naročajo v lokalnem okolju, saj je na tem območju večji lokalni sadjar, ki šole oskrbuje tudi z do polovico od vseh dobav. Slabo polovico sadja in zelenjave naročajo od pridelovalcev iz ožjega lokalnega okolja, kjer je bila tako imenovana food miles oziroma raz- dalja med krajem pridelave in krajem porabe manjša od 30 km. Dobavitelji iz širšega lokalnega okolja (do 60 km) Slika 6: Izvor sadja in zelenjave v SŠSZ na primeru izbranih treh osnovnih šol. Slika 7: Trženje pridelkov sadjarja, ki sodeluje v SŠSZ. OŠ Trebnje OŠ Mokronog OŠ Šentrupert 24% 28% 32% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% ožje lokalno širše lokalno regionalno 37% 49% 49% 23% 44% 24% 45 % 40 % 10 % 5 % v prodajalni na kmetiji prodaja na stojnici v Ljubljani ostale prodajne lokacije javni zavodi Preglednica 3: Kategorizacija zagotovljenega sadja in zelenjave glede na razdaljo med krajem pridelave in krajem porabe. ožje lokalno širše lokalno regionalno razdalja med krajem pridelave in krajem porabe do 30 km od 30 do 60 km več kot 60 km 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE Z medsektorskim sodelovanjem različnih deležnikov do zdravja ljudi in razvoja podeželja Ker gre za ukrep, ki je uveden soraz- merno kratek čas, zato je težko meriti njegove učinke. Po petih letih izva- janja sheme se je pokazalo, da je več poudarka in finančnih sredstev treba nameniti spremljevalnim izobraževal- nim dejavnostim o pomenu zdravih prehranjevalnih navad in uživanja lokalne hrane (delavnice na to temati- ko, obiski kmetij, vzpostavitev šolske- ga vrta ...). Do leta 2020 je cilj povečati delež zelenjave v SŠSZ s sedanjih 2 % na 10 %, saj ima zelenjava še bistveno več hranilnih vrednosti (priporoča se minimalni dnevni vnos 250 g zele- njave in 150 g sadja). Ob tem v šolah opažajo, da otroci pogosteje zavračajo zelenjavo, zato bo to pomemben iz- ziv pri spreminjanju prehranjevalnih navad (Polak Benkič 2015; Strategija za izvajanje Resolucije ... 2014). Na evropski ravni se pripravlja uredba, ki načrtuje povezavo dveh za zdaj lo- čenih šolskih shem: SŠSZ in Sheme šolskega mleka, kar bo poenostavilo administrativne zahteve, povečalo fle- ksibilnost in omogočilo prenos dela finančnih sredstev iz ene sheme v dru- go (New School Schemes 2014). javnem naročanju, ki je stopil v velja- vo z letom 2013) kmetje počasi prodi- rajo v javne kuhinje. Ta zakon šolam in drugim javnim zavodom omogoča, da po enostavnejšem postopku izbere- jo dobavitelje in naročijo posamezne sklope živil, pri čemer ni več najpo- membnejši kriterij cena, ampak tudi kakovost. Tovrstna naročila ne sme- jo presegati skupne vrednosti 20 % vseh sklopov naročenih živil oziroma skupne vrednosti 80.000 EUR. So- delovanje z javnimi zavodi ima v pri- merjavi s prodajo na stojnicah, ki je najbolj pogost način trženja pridelkov družinskih kmetij, številne prednosti: kmetom prihrani čas, ker ni potrebna celodnevna odsotnost zaradi prodaje na stojnici, hkrati pa jim ni treba pla- čevati najemnine za prodajno lokaci- jo, s pogodbo imajo zagotovljeno pro- dajo določenega dela pridelka, kar je v spremenljivih gospodarskih razmerah zelo dobrodošla okoliščina. Javne kuhinje so priložnost za slo- venskega kmeta, vendar jih zaenkrat oskrbujejo predvsem trgovci, ki imajo na javnih razpisih še vedno (pre)velik monopol t. Manjšim trgovcem sode- lovanje v programu, kakršen je SŠSZ, zagotavlja tudi več kot 20 % njihove- ga prometa (Höllmer in Hartmann 2013), zasebnim kmetovalcem pa le do 5 % (Uhan 2015). »Velikokrat so količine, ki jih šole naročajo za SŠSZ, tako majhne, da se kmetovalcu sodelovanje z njimi ne splača, saj se s prodajo ne upravičijo niti stroški prevoza.« pravi sadjar iz Temeniškega podolja, ki sodeluje v SŠSZ. K temu dodaja: »Na začetku izvajanja SŠSZ leta 2010 smo sodelovali s tremi osnovnimi šolami, v letošnjem letu pa že z več kot petnajstimi. Z vzpostavljenim zaupanjem se postopoma povečujejo naročene količine. Čeprav šole naročajo vse več tudi za redno šolsko prehrano, je vse to še vedno manj kot 5 % od naše celotne vrednosti prodaje.« GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 13 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE tudi kakovost hrane, dobavljene v kratkih prodajnih verigah, pa tudi bližina kmetovalcev, pri čemer gre za podporo lokalnemu gospodarstvu, ohranjanje delovnih mest v živilsko- -predelovalnem sektorju in nena- zadnje razvoj našega podeželja. Za dosego tega pa je nujno usklajeno medsektorsko delovanje vseh dele- žnikov (učenci, učitelji, starši, vodje prehrane na šolah, pridelovalci, zdru- ženja kmetov, pristojna ministrstva, pospeševalci kmetijstva in razvoja po- deželja in podobno) na vseh ravneh, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni. so navadno preveliki in zato za kme- tovalce zaradi majhnih prodanih koli- čin tovrstno sodelovanje ni donosno. Posledično te šole največkrat sadje in zelenjavo za SŠSZ naročijo pri istem dobavitelju oziroma trgovcu, ki jih že oskrbuje za redno šolsko prehrano. Potrebno bi bilo medsebojno pove- zovanje šol, tako imenovan regiona- liziran sistem naročanja, s kakršnem bi bila lahko omogočena enostavnejša logistika tako za kmete kot šole. Pri naročanju v javnih kuhinjah naj- nižja cena ne bi smela biti edini kri- terij, ampak bi se morala upoštevati Pri oskrbi javnih zavodov z lokalno hrano se na določenih območjih po- javljajo geografski omejitveni dejav- niki, kot so nezadostne količine sadja in zelenjave v lokalnem okolju zaradi neugodnih podnebnih razmer, ome- jen nabor vrst sadja in zelenjave, pa tudi pomanjkanje tradicije pridelave, nemotiviranost mladih pridelovalcev, nepovezanost pridelovalcev pri trženju in neprepoznavnost lokalnih kmetov, zato ti vodjem prehrane na šolah osta- jajo nepoznani. Šole z majhnim števi- lom učencev na odmaknjenih obmo- čjih imajo težave pri iskanju lokalnega dobavitelja za SŠSZ. Stroški prevoza Viri in literatura 1. Altmann, M., Becker, A., Elles, A., Kliebisch, C., Stenger, M. 2012: Evaluation of the European School Fruit Scheme. Final report. Bonn, Luxembourg. 2. Annual Monitoring Report. Slovenia. School Fruit Scheme. Agricultural and Rural Development. European Comission 2015. Medmrežje: http://ec.europa.eu/agriculture/sfs/eu-countries/slovenia/index_en.htm (13. 4. 2015). 3. De Sa, J., Lock, K. 2008: Will European agricultural policy for school fruit and vegetabes improve public health? A review of school fruit and vegetable programmes. European Journal of Public Health 18-6. Stockholm. 4. EU–Schulobst– und –gemüseprogramm. Ministerium für Klimaschutz, Umwelt, Landwirtschaft, Natur– und Verbraucherschutz des Landes Nordrhein-Westfalen 2015. Medmrežje: http://www.schulobst.nrw.de/allgemeine-informationen/daten-und-fakten.html (8. 1. 2015). 5. Freshfel 2014. Medmrežje: http://www.enjoyfresh.eu/php/newsroom/index.php?doc_id=435 (3. 4. 2015). 6. Foglietta, A. 2008: Poročilo o beli knjigi o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno teleso težo in debelostjo. Medmrežje: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A6-2008-0256+0+DOC+XML+V0//SL (30. 3. 2015). 7. Health at a Glance. Europe 2010. OECD Report 2010. Medmrežje: http://ec.europa.eu/health/reports/docs/health_glance_en.pdf (15. 4. 2015). 8. Höllmer, J.-P., Hartmann, M. 2013. EU School Fruit Scheme. Strengthening Local Businesses. Proceedings in System Dynamics and Innovation in Food Networks 2013. Bonn. 9. Klemenčič, M. M. 2010: Sodobni procesi na podeželju in lokalna oskrba s hrano. Lokalna oskrba s hrano. Povzetki referatov. 16. Ilešičevi dnevi, 24. in 25. September 2010. Zveza geografov Slovenije. Ljubljana. 10. New School Schemes for Fruit, Vegetables and Milk Europa. Press relases database 2014. Medmrežje: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-14-69_en.htm (12. 3. 2014). 11. Polak Benkič, T. 2015: Odgovorna oseba za SŠSZ na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (osebni vir, 21. 5. 2015). Ljubljana. 12. Pomerleau, J., Lock, K., McKee, M. 2005: The burden of cardiovoscular disease and cancer attributable to low fruit and vegetable intake in the European Union. Differences between old and new Member States. Public Health Nutrition 9. Oxford. 13. Regionale Strategie Nordrhein–Westfalens für das EU-Schulobstprogramm NRW. Durchführungszeitraum: 1. August 2014 bis 31. Juli 2015. Münster. 14. Register kmetijskih gospodarstev. MKGP. Medmrežje: http://rkg.gov.si/GERK/ (10. 3. 2016). 15. Strategija za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. 2014–2020. Ljubljana. 16. Strategija za izvajanje Sheme šolskega sadja in zelenjave v Sloveniji za obdobje od 1. 8. 2014 do 31. 7. 2015. 2014. Ljubljana. 17. SURS. Ljubljana, 2015. 18. Uhan, S. 2015: Geografski vidiki Sheme šolskega sadja in zelenjave. Zaključna seminarska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 19. Uredba o zelenem javnem naročanju. Uradni listi Republike Slovenije št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13 in 89/14. Ljubljana. 20. White Paper on A Strategy for Europe on Nutrition, Overweight and Obesity related health issues 2007. Commission of the European Communities, Brussels. 21. World Health Organization 2015. Medmrežje: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs311/en/ (15. 4. 2015). 22. Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Uradni list Republike Slovenije 19/14. Ljubljana.