ri: ìoi----- ITI in ( i i^lSt i stram pollct ulica degli Dopis rokop NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA VIA GEP’>A 9 TRIE ST-’. P5 CP POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN AUBONA^ P£ST. ^ v id ( RC Ì DELO GLASIL® 120m\isau\i: PABBTR.IL S.T.O. Združeni proti razkosanju, za STO in narodno enakopravnost! ilen) OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 36 (309) TRST - SOBOTA, 4. SEPTEMBRA 1954 CENA 20 UR )NEVL 4anfe Bazovice ivensl /čar. ìanov^ ibanja elj Bpre^ 24 leti so padli na ba-»dnanjvski planoti, zadeti od kro- 0 a n j a H fašističnih rabljev, štirje ^venski antifašisti, štirje o-Sčni borci proti barbarstvu 'izma, v obrambo človeške-dostojanstva in osnovnih |<*vic slovenskega ljudstva. k JS temi streli je fašistični te. . . zff’ ki se je dejansko pričel - lajtalu po prihodu italijanskih id?naUPK°iiSkih ®’ei ‘n Je s pri-»rrtot Fom fašistov na oblast po-f-durfl le načrtnejši, v naših kra- : dosegel svoj višek. V pre-, iZ jičanju, da je s tem zlomil pianeVanskemu življu kot celo-G2®'^njegovo enotnost in borbeni ter za vedno zatrl vsakr-ìcert ju organiziran odpor, je faši-5 Lif1 zače* z brutalnim in na-fljjtoim terorjem proti vsemu, F je bilo slovenskega. Za-J-lt^ila se je hajka na človeka, rtot ‘edvsem so obračunavali po-c: jUnič z vsemi onimi, s kate-Malajii so imeii ;z kakršnih koli 1 vedzi°gov «poravnati» kak ra- - Toda preganjali so tudi ejanj ge’ posebno, če so imeli etnos agiavni greh», da so se ro-mtet li kot Slovenci in so to ho-aUzii'1' tud’ ostati. l*o je doba črnega terorja, želj? je zadostovala neprevidno kidtf cesti> v tramvaju, v gostil-st inf spregovorjena slovenska keda, da si jih neusmiljeno fcbil z manganelom po glavi; "fc S še srečen si lahko bil, če ! svojo neprevidnost lahko kupil le z nekaj buškami na sije švi. To je doba ricinovega e a !,a, razbijanja slovenskih lo-sčari ‘!ov, neprestanih napadov na i). t jVedne Slovence, od katerih IQn0( je mnogo pustilo svoje :ki j ,vUenje pod fašističnimi kiji 1 streli. Tudi fašistična o-i- M je zaostrila svoje repre-(jVrrai kje, množili so se opomini, °nfinacije, zapori. Slovenci edst'1 Hrvati smo živeli dejansko Te! i nePrestanem obsednem sta- je bil fašizem, za čigar «?> tratna dejanja ni mogoče 1 ‘ .biti primernih besed. A bi 20',,e tudi odveč; razen naj- ljenost bi bila v tem težkem in odločilnem trenutku naše zgodovine" pogubna, tako za skupnost kot tudi za posameznika. Se slabše in sramot-nejše pa bi bilo kapitulant-stvo, ki pomeni popoln poraz že pred začetkom boja. Vsakdo se mora spričo današnjih dogodkov zavedati, da gre v tem trenutku resnično za vse: za naše narodne pravice, za obstoj naših šol in kulture, za ohranitev narodne samobitnosti, za mir, za člo.veško dostojanstvo, za varnost naših življenj in imetja. Naj nas ob 24. obletnici združi spomin na štiri bazovske junake, ki v najtežjih trenutkih niso klonili glave pred neznansko mogočnejšim sovražnikom, temveč so se odločno uprli njegovi samopašnosti, čeprav so vedeli, da tvegajo svoja mlada življenja. In zmagali so oni. njihova neupogljiva vera v svobodo, v zmago pravice nad krivico. Njihova kri je združila vse Slovence v eno samo neupogljivo antifašistično fronto, ki je doživela svoj veliki triumf v narodno osvobodilni borbi. Fašizem pa se je kljub svoji navidezni mogočnosti zrušil pod nepremagljivo silo enotne ljudske volje. ZGODOVINSKA ODLOČITEV FRANCOSKEGA PARLAMENTA BREZPOGOJNA ODKLONITEV E.O.S. HAJKI PORAZ HETILCEU ME DuIIes pravi, da bodo ZDA morale spremeniti svojo politiko do evropskih držav - Koncem septembra bo izredno zasedanje atlantskih zunanjih ministrov V torek so vsi svetovni časopisi prinesli z največjim poudarkom nadvse važno vest, da je francoski parlament v ponedeljek ponoči dokončno odbil dogovor o Evropski obrambni skupnosti. Na predlog poslanca gen. Aumerana je poslanska zbornica s 319 glasovi proti 264 izrekla, da je ta dogovor v nasprotju s francosko ustavo in ga kot takega Francija ne more podpisati. To vest, ki je oznanila novo veliko zmago sil miru, so vsi narodi, posebno še evropski, sprejeli z največjim zadoščenjem. Saj to pomeni nedvoumno obsodbo ameriških poskusov obnoviti nemški militarizem, Že po bruseljski konferenci, kjer ni prišlo do soglasja med Francijo in ostalimi petimi članicami EOS, je bilo očitno, da je ta napadalni pakt proti Sovjetski zvezi obsojen na neslaven konec. Cim se je Men-des-France vrnil domov, se je v parlamentu začela diskusija o tem, ali naj Francija odobri ali odkloni ta dogovor, ki je bil parafiran po šestih državah že leta 1952. Glavno poročilo je imel bivši minister Jule:, Moch, poročevalec komisije za zunanje zadeve, ki je rekel, da sicer 12 nemških divizij, predvidenih po EOS res ne pomeni nič v vojni, v kateri bi zadostovalo 1,2 vodikovih bomb za porušenje vse Nemčije. Toda EOS bi ponovno o-borožila državo, ki bi neizbe- žno potegnila v vojno svoje sočlanice. Vztrajna prizadevanja za pomiritev je napram ZSSR zanesljivejše sredstvo varnosti in miru kot pa grožnje. Ko so pristaši ECS videli, da je večina parlamenta proti ratifikaciji dogovora, so skušali na vse načine preprečiti njegovo dokončno obsodbo. Poleg groženj z izključitvijo iz socialdemokratske stranke proti Mochu in drugim poslancem in drugih zahrbtnih manevrov so stavili predlog, naj se diskusija o tem vprašanju odloži na kasneje. Toda vsi ti manevri jim niso prav nič služili. 'Temu nasproti je postavil neodvisni republikanec gen. Aumeran predlog, «Bi' 0' “ajših so itak vsi videli nje- brezmejne podlosti, sprir 0 katere so vsi trepetali;' saj o vedeli, kdaj pride vrsta lene»nje ^u' ta fašizem, ki je tako ne-x>nI>*-Vn° končal, poražen na |“inem polju in od lastnega ’ ÌUrt-tVa’ preklet od milijonov ai, zopet poskuša dvigati ! °ìo pošastno glavo. Nedavna ^Jdba velikanskih količin o-!'zJe dokazuje, da se še najde- 1 blazni zločinci, pripravlje- en A rt e po m. ja :ov-e :6] leja bioriti druge ljudi, same ker niso njihove krvi ali )er ne mislijo z njihovimi Ngani. -**a zadnja najdba orožja mo-5 dati misliti vsem Sloven-!,h. Ogromna količina odkrila orožja in še mnogo večja >ru ostalih dveh, pravo- • ^no izpraznjenih skladišč, !®dvsem pa še dejstvo, da je r‘šlo orožje iz Italije, z ved- j.e| ' >stjo visokih odgovornih o- : j^izirali ali vsaj zanje ve-yyii1 ^ ‘ visoki italijanski državni -ta1 Tadniki v Trstu, dokazujejo, , I J* gre za širokopotezno in na j0, V° visokem mestu organizi-Tn° zaroto proti miru in re-a v našem mestu. .jfji, Slovencem ni treba Jasnil, čemu so namenjena ri t< 3 orožja ter kdo in proti ko-130 ^ naj bi jih rabil. Izkušnje po' . Preteklosti so se neizbrisno Ijj 'snile v naš spomin, pr (^uedtem pa se Tito pogaja, ia- ;.[®rav ze davno ve, kako stoje : ^ari pri nas. Ve za vse razprt' Tr°dovalno delo proti sloven-, i: \j ernu življu s strani oblasti. po1 v6 >n molči. Čeprav bi po mi- rnosti in da so skladišča !"vni pogodbi imel vso pravi-»o svojem položaju pa vso |.-žnost, da prepreči nada-v. vanje takšnega stanja na :,d1® škodo slovenskega ljud-l>lLVa- Tito in njegova vlada pfjL av dobro vesta, da bi se ta lr| Zek položaj še neprimerno iiiT[,3iabšal s prihodom italijan-eil,‘h čet v cono A STO. Da •'^loh ne omenimo starih iz-^enj. zadostuje v dokaz že S»o dejstvo, da so za poši-, ^hje orožja v Trst odgovorni / /soki vojaški uradi in oseb-D‘l °sti v Rimu. , fito ve za vse to, a vendar l Iči in se... pogaja za razenje, za prepustitev 80.000 ''.i Laških Slovencev Italiji. Tr-Slovenci, kot je videti, “SKRIVNOSTNA 0VIRA“ ZASTAVLJA POT RAZKOSANJU ZDA in Anglija postavi jata 8. oktober kot skrajni rok sporazuma k j5®- ' H vT pir j*' ri 1,3 .Predmet njegove umazane pd ^dajalske kupčije. ^^Pričo tega nam Slovencem ^oTTtane k°t ena sama pot. Sploh ne brigamo, razen V bolna enotnost vseh Slo-6V v obrambi naših na-n‘b koristi. Vsaka razcep- YoaK — Ogromen ci-ievn’ nazvan «iCarol» je zajel erovzhodni del ZDA in pu-V,_r človeških žrtev ier po-okrog pol milijarde do. It0,:!v škode. IS tem pa še ni tofana vrsta nesreč, ki so jih ^ročili dosedanji ciklom i« Se z vso naglico približuje a°v val, nazvan «Dolly», in hi„2ato prebivalstvo v pani-/erp strahu. «Skrivnostna ovira — sporoča ta teden ameriška agencija United Press — zopet zastavlja pot ureditvi tržaškega vprašanja, katera je bila napovedana za konec avgusta. Ne navaja se pa značaj de ovire. Londonski diplomatski Junkcionarji o tem niso hoteli povedati ničesar; vseeno pa so dali razumeti, da bo ta ovira lahko za določan čas zakasnila pričakovan d ogovor med Jugoslavijo in Italijo. Razni predstavniki vlade so danes 130. avgusta - Op. ur.) ta-jinstveno izjavili, da se nadaljujejo sondiranja s prizadetima strankama in da ne morejo nič drugega razkriti v tem delikatnem trenutku. «Razlike, obstoječe med Beogradom in Rimom glede Trsta, ki so pred časom izgledale nepremostljive, so se znatno zmanjšale v zadnjem času. V prvi polovici avgusta je prevladava optimistično vzdušje med zavezniškimi krogi, ko so vesti iz Rima in Beograda kazale, da je treba pričakovati skorajšnjega sporazuma glede Trsta. Govorilo se je celo, da bo dogovor objavljen istočasno z balkansko vojaško zvezo, ki je bila podpisana 9. avgusta na Bledu m.ed Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo. Italija je dala razumeti, naj se dogovor o Trstu zaključi pred podpisom balkanske zveze. Toda ta je bil podpisan, ne da bi se zgodilo kaj novega glede Trsta. ttZahodni diplomati so odkrili samo to, da sta se prizadeti stranki v zadnji minuti zakrknili na svojih stališčih. Isti diplomatski viri so pojasnili, da je treba rešiti samo nekaj razlik drugotnega značaja, katerim pa prizadeli stranki pripisujeta navidezno večjo važnost, kot je bilo predvideno. In prav zaradi tega namigujejo na možnost, da bo, upoštevajoč dosedanje izkušnje, preteklo še nekaj časa do rešitve, teh nasprotij. «Iz nasprotujočih si vesti, ki so prišle iz Londona, izgleda, da problemi, ki so še v diskusiji obsegajo: 1. Nasprotstva glede jamstev, ki jih je zahtevala Italija za italijansko manjšino v coni B STO. 2. Bodoči krajevni promet preko meja med conama. «Ostala vprašanja se tičejo poprave meja, glede katerih bi bilo treba rešiti nekatera nasprotstva, vprašanja pravice ribolova v tržaških vodah in drugi problemi. Ne ve se, ali je ta seznam popoln. «Velika Britanija in Združene države previdno nadaljujejo z manevriranjem med Rimom in Beogradom z namenom pripraviti sporazum, z dosego katerega bi se vrnil mir v strateško važen predel in 'bi morda odprl pot za pristop Italije k nedavno sklenjeni balkanski vojaški zvezi». Ta komentar ameriške agencije je dovolj zgovoren, da mu ni treba dodajati komentarja. Predvsem izhaja iz njega, da ZDA in Anglija neprestano pritiskata na obe državi za čimprejšnjo sklenitev dogovora o razdelitvi STO. Razvidno je tudi, da je to potrebno za utrditev atlantskih vojnih načrtov z utrditvijo balkanske zveze, v katero naj bi pristopila tudi Italija, To je postalo po odklonitvi Evropske obrambne skupnosti po francoskem parlamentu še toliko bolj aktualno. Kot smo že zadnjič napisali, da ameriški politični in vojaški krogi pritiskajo na to, da se Italija čimprej vključi v balkansko zvezo, kateri naj bi se kasneje pridružile še Zahodna Nemčija, Francova Španija in Portugalska. S to vojaško zvezo, ki je že danes podružnica atlanskega pakta, bi atlantski strategi nadomestili tako objokovano izgubo EOS. Ni slučaj, da so prav te dni titovski časopisi tako zete, poveličevali balkansko zvezo, pn-kazujoč jo kot mnogo «realnejšo» od EOS. Za razširitev balkanske zveze v novo «evropsko skup nost» pa je treba najprej odstraniti ovire za pristop Italije vanjo; in glavno, če ne edino, oviro predstavlja prav tržaško vprašanje. Iz tega je razumljivo, zakaj si Amerika in Anglija toliko prizadevata, da bi prišlo kar najhitreje do z^!''jučka pogajanj. Po neuradnih vedeli je Washington v dogovoru z Londonom izbral 8. oktober kot skrajni rok za sklenitev sporazuma o razdelitvi STO. V dopisu iz New Yor-ka, ki ga objavlja «Giornale di Trieste» od srede, se poudarja, Orožje poslano v Trst iz Livorna V tem tednu so prišle na dan nove podrobnosti o najdbi orožja v železniškem skladišču. Takoj po odkritju je p°-iicija ob prisotnosti noik. Ri-chardsona in visokih policijskih funkcionarjev pregledala vsebino zabojev. V njih je našla 138 avtomatičnih orožij tipa «Sten», «Bren» in «Thompson» ter 80B.0G0 nabojev. Se iste noči je — po verodostojnih ve -teh — skupina zaupnih oseb izpraznila dve drugi skladišči, eno v središču mesta, drugo na periferiji, v katerih je bila še mnogo večja količina orožja kot v odkritem skla. dišcu. To orožje so skrili na druga, varnejša mesta, vendar vedno v naši coni. Ugotovljeno je bilo daije, da je orožje prišlo no železnici iz Livorna, ki je — kot znano — ameriška pomorska baza in izkrcevalni center atlantske vojaške zveze. Takoj po odkritju orožja so nekatere osebe, ki so zapletene v to afero, zapustile cono A in se spravile na varno v Italijo. Neka osebnost iz Trsta je isti dan dobila nek tajinstven obisk in je takoj potem odšla v Gorico. Tajnik neke tržaške organizacije pa je z vso naglico odšel v Rim, da bi poročal pristojnim oblastem o tem neprijetnem dogodku. Kljub tako jasnim znakom o izvoru orožja in o osebah in krogih, ki so zapleteni v afero, pa ZVU do danes ni dala nobenega zadevnega pojasnila. Omejila se je le na kratko policijsko obvestilo o najdbi orožja brez navedbe količine in vrste, tem manj seveda o odgovornih. Vendar je več kot jasno, da so zapleteni v zadevo nekateri vodilni uradi v Rimu in razne vojaške osebnosti, ki so v zadnjem času poslale v Trst večje število svojih eksponentov v civilu. Afera dobiva svoj poseben pomen spričo vesti, da so bile v zadnjem času sestavljene v Trstu fašistične škvadre, ki jih podpirajo in vodijo znani stari fašistični elementi. Ve se tudi, da so bile vzpostavljene razne paramilitarne formacije in teroristične skupine. Na železnici oa so bile ustanovljene ta-kozvane «protisabotažne škvadre!), katerim je bilo namenjeno odkrito orožje. Zahtevamo v imenu slovenskega prebivalstva, da ZVU popolnoma razčisti zadevo, da prime vse krivce ter točno obvesti javnost o vsej zadevi. da ni bil datum izbran iz «sentimentalnih» razlogov kot prva obletnica anglo-amcriškega diktata, marveč — vsaj uradno — «iz zaskrbljenosti ameriške in angleške vlade, da bi mogli ob obletnici tragičnih dogodkov, ki so se dogodili po 8. oktobru lani, nastati incidenti». Ce bi vest o rešitvi vprašanja prišla prej ali vsaj istočasno, bi bila po mnenju Washingtona odstranjena ali vsaj znatno zmanjšana nevarnost incidentov. S tem ameriškim «opominom» zadobiva tudi vprašanje odkritja orožja v skladišču driavniti železnic popolnoma novo lice. Ni izključeno namreč, da do tega odkritja ni prišlo tako slučajno, marveč je moglo služiti odolčcnUn krogom kot «opozorilo», kaj lahko prinese nadaljnje odlašanje sporazuma o STO. V tej luči bi lahko smatrali to «odkritje» kot izsiljevalcu manever zainteresiranih krogov, s katerim hočejo doseči popuščanje v pogajanjih za razkosanje STO. In ta domneva se zelo, dobro ujema z gori navedenim ultimazumom ZDA in Anglije. V zvezi s tržaškim vprašanjem se zopet vztrajneje govori o graditvi nove luke v Koperskem zalivu. S tem v zvezi je značilna vest iz «dobro informiranih wo.shingtonskih krogov», kot piše že navedeni dopisnik iz New Yor-ka, da se obstoječa nasprotja med stališči ne tičejo geografskih vprašanj; to bi dokazovalo, da je v tem pogledu že dosežen sporazum, ki predvideva priključitev dela obale med Debelim in Tankim rtičem (ali celo rtičem Olmi).Jugoslaviji, s čemer bi bila zagotovljena bodoči luki važna točka. Verjetnost graditve novega pristanišča pa zlasti potrjuje vest, da je bila v zadnjih dneh v Ljubljani ustanovljena slovenska paroplovna družba z matično luko v Piranu, katera bo vzpostavila pomorski liniji z baltskimi pristanišči odn. z vzhodnim Sredozemljem. Konferenca SEAT0 NEW YORK — V Manih (Filipine) se je začela konference 6 držav: 'ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstralije, Nove Zelandije, Filipinov, Tajlandije in Pakistana, ki ima namen ustanoviti jugovzhoci-no-azijski vojaški pakt, naj se ««Pariška pogodba» o EOS zavrne., ker nasprotuje ustavi. Ta predlog ie ime! po pravilniku prednost pred vsemi ostalimi. V nedeljo je govoril ministrski predsednik Mendes-France, ki je natančno opisal zgodovino pogajanj, iznesel ostre kritike prosi o-stalim 5 državam in je na kon. cu zahteval, naj se zbornica nedvoumno izrazi o pogodbi. V nedeljo in ponedeljek so govorili še številni govorniki za in proti dogovoru; med zadnjimi je spregovoril nekdanji ministrski, predsednik Herrit.t ki se je pridružil predlogu Aumerana. Pozno ponoči je prišlo dn zgodovinskega glasovanja n tem predlogu, ki je dosegel, kot že povedano c-gromno večino. Vse drugačen pa je bi! sprejem te vesti v Ameriki. Eisen-hower je nazval francosko zavrnitev pogodbe o EOS kot največji poraz v borbi proti mednarodnemu komunizmu. Kljub zadržani jezi proti Franciji pa ne misli izvajati represalij z ustavitvijo vojaške pomoči; zaveda se namreč, da bi to le še bolj izoliralo ZDA. Tudi tajnik zunanjih zadev J. F. Dulles je v torek na tiskovni konferenci potrdil vso težo udarca, ki so ga zadobili ameriški organizatorji napadalnih blokov. Izjavil je, da bodo ZDA morale spremeniti svojo politiko do Evrope. Po mnenju ameriške vlade je treba takoj sklicati izredno zasedanje sveta zunanjih ministrov NATO (atlantskega pakta), kjer naj bi preučili nastali položaj in izvedli potrebne ukrepe. Tudi v za-hodnonemških vladnih krogih je ta vest povzročila največii preplah. Proti Adenauerju, ki ga smatrajo za duhovnega očeta EOS, se tudi med vladnimi strankami vedno bolj širi nezadovoljstvo in že se govori o njegovi odstavitvi. Medtem pa v Londonu in Parizu preučujeta obe vladi možnost razgovorov s Sovjetsko zvezo glede evropskega vprašanja. Pri tem jima služi kot podlaga njun skupen predlog, ki sta ga že pred časom predložili podkomisiji za razorožitev pri OZN. Slovenci! Slovensko hrvatska ljudska prosveta vas vabi v nedeljo, 5. septembra v Bazovico Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča Žalni sprevod z godbo na čelu krene ob 15. uri izpred župne cerkve k spomeniku kjer bosta govorila Karel Šiškovič in Giordano Pacco pod predsedstvom MIRKA KAPLJA združeni zbori ob spremljavi godbe pa bodo zapeli “Žrtvam11 Po svečanosti ob 16.30 sledi pri gostilni Leban KULTURNI SPORED z nastopom pevskih zborov iz RICMANJ, TREBČ, SALEŽA - ZGONIKA - M. REPNA, okteta s PROSEKA-KONTOVELA in godb iz RICMANJ in TREBČ, dramska skupina s PROSEKA-KONTOVELA pa bo uprizorila priložnostno enodejanko “ZA LEPŠE ŽIVLJENJE« Posloval bo tudi bar Slovenci, demokrati ! Udeležimo se proslave, da ludi s tem izpričamo svojo antifašistično borbenost in odločenost nadaljevati borbo proti razkosanju STO! Zato 5. septembra vsi v Bazovico ! Avtobusi vozijo : iz TRSTA od 12. dalje vsake pol ure iz avtobusne postaje pri kolodvoru t. j. ob 12., 12.30, 13., 13.30 itd; povratek prav-tako vsake pol ure, zadnji odhod iz Bazovice ob 23. Ob 13. uri odhod iz Sesljana po avtocesti mimo Nabrežine, Križa Proseka, čez Opčine, Trebče itd; povratek po isti poti nazaj ob 20. uri iz Bazovice POZIV KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. TRŽAŠKI JAVNOSTI Okrepimo svojo prebivalstvo proti enotnost in ščitimo provokacijam fašistov! Komunistična partija STO je v zvezi z zadnjo najdbo velike količine orožja in streliva izdala naslednjo objavo: «Odkritje velike količine o-rožja, skrbno zapakiranega in pripravljenega za uporabo ter izredne zaloge streliva (138 brzostrelk in 8CQ tisoč nabojev) v skladišču državnih železnic našega mesta je povzročilo globok vtis in veliko vznemirjenost pri vsej javnosti, ki je že itak zaskrbljena zaradi neprestanih pojavov, ki potrjujejo obstoj čločinskih načrtov za motenje miru in reda in katere je Komunistična partija pred par tedni razgalila pred prebivadstvom. Zadnje služajno odkritje tajnega arzenala je resno ne samo zaradi velike količine orožja in zadevnega streliva, temveč tudi zaradi dejstva, da je Po litovskem vzgledu je tudi Demokracija napadla tržaške komuniste, češ da vodijo v tržaškem vprašanju dve politiki, eno za Slovence, drugo za Italijane, da Delo piše na en način, Lavoratore in Unità pa na drug način o nameravanem razkosanju. Ker smo na te «dvome» odgovorili že titovcem, predno smo dobili v roke Demokracijo, naj si njeni uredniki preberejo naš odgovor v 7adnji številki našega lista. K zadnjim izvajanjem naj dodamo samo še to, naj nas Slovence ne skrbi za druge, če in kako branijo svoje narodne interese, temveč glejmo, da jih bomo znali braniti tudi mi sami tako dobro, kot jih znajo braniti drugi narodi; tega pa za slovenske nacionaliste ni mogoče v celoti potrdi- PO DEJANJIH SODITE! rimo, ki so se razgalili kot naj-pristnejši narodni izdajalci u službi tujca. Demokracija bi lahko te davno spravila v ropotarnico zastareli «šlager» o anaclonalnostt komunistov, ker se jim že vsi smejejo. Ni treba nobenega napora, da najde vsakodnevne dokaze, da so prav komunisti tisti, ki najdosledneje branijo neodvisnost, pravice in koristi svojih narodov. Naj navedemo samo nekatere: borba francoskih in italijanskih komunistov proti EUS in proti podrejanju narodne politike in gospodarstva interesom ti, da o titovcih sploh ne govo- ameriških imperialističnih kro- gov, borba nemških komunistov za združeno in neodvisno Nemčijo in, končno, borba tržaških kom.unistov za ustanovitev STU. Tega pa ni mogoče trditi za meščanske nacionaliste ne le v Trstu, marveč tudi drugod po svetu, čeprav imamo tudi lepe izjeme, kot v Franciji v borbi proti EOS, v Indiji proti ameriškim vojnim načrtom, v Egiptu, Tunisu ter zlasti v kolonialnih deželah v borbi za narodno neodvisnost. Nasprotno pa vidimo žalostne primere pravcatih narodnih izdajte, kot so Singman Ri, Cangkajšek, Tito, Franco, Adenauer in številni drugi, ki prodajajo tujcu za načrte. narodno njegove neodvisnost zavojevalne Spričo tega dela Demokracija zelo nespametno, ko odklanja «lekcije» o resničnem patrioti-, zrnu, naj pridejo od kogar koli, tudi od «anacionalnih» komunistov. Kajti nihče ni tako pameten, da se ne bi mogel še česa naučiti; nasprotno, kdor misli, da vse ve, in da mu ni treba naukov, je, po starem ljudskem reku, najbolj nespameten. Komunisti smo na pr. vedno pripravljeni poslušati pametne nasvete kogar koli in se iz njih učiti. In prav v tem je naša moč, da si ne zapiramo oči in ušes pred tujo kritiko in nauki. Prav s tem se vedno bolj izpopolnjujemo. bilo to orožje odposlano po normalnih" prometnih poteh da je del dobave, organizirane po vojaških kriterijih za to čno določene cilje in je bilo končno vskladiščeno v prosto rih, ki so last državne ustanove in kjer so bia izvršena primerna dela, da se je mogel ta kompromitirajoči material namestiti in skriti. Vsi li elementi nedvomno oljašujejo preiskavo in iskanje odgovornosti, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi dejstev in uradnih listin, ki se dajo takoj izslediti. Komunistična partija je že pred časom opozorila naše prebivalstvo na zločinske načrte elementov in skupin, zainteresiranih na ustvarjanju nemirov v Trstu, posebno ob priliki uresničitve nameravanega razkosanja Svobodnega ozemlja, in danes ponavlja svoje opozorilo spričo dogodkov, ki potrjujejo njegovo utemeljenost. Vzpostavljajo se fašistične škvadre, ki imajo za cilj u-stvarjanje neredov, organiziranje nasilnih dejanj proti Slovencem v mestu in na podeželju, proti delavcem v tovarnah, proti antifašistom in demokratom. Da se ustvari napeto stanje in ozračje, v katerem bo mogoče uprizoriti kakršen koli incident, se že razvija zastrahovalno delovanje s pomočjo provokatorskih letakov in grozilnih pisem, naslovljenih na komuniste in voditelje ter aktivne člane drugih strank. Takozvana «spontana manifestacija», organizirana po komemoraciji Nazaria Saura — s tihim pristankom in dobrohotnim dopuščanjem oblasti — je imela biti zače- tek protikomunistične gonje in izhodišče za uresničitev načrta napadov na delavske sedeže ;n zasebna stanovanja. Ce je manifestacija propadla, se je zahvaliti zrelosti meščanov, ki so z zaničevanjem osa mili provokatorje. Komunistična partija prikazuje kot organizatorje, navdi-hovalce in voditelje tega zločinskega načrta iste elemente in skupine, ki so zapleteni v sramotno skrivanje velikih količin orožja, sedaj v prostoru državnih železnic, in v drugih krajih, ki jih policija še ni odkrila, prej pa v sedežih javnih ustanov. Odgovorne je treba iskati, danes kot včeraj, med starimi hierarhi in fašističnimi škvadristi, med kolaboracionisti gauleit.erja Rainerja in vojnimi zločinci, ki si skušajo ponovno pridobiti pozicije premoči v mestnem gospodarskem, političnem in javnem življenju ob podpori dobro znanih klik, vgnezdenih v nekaterih sektorjih rimske vlade in med nekaterimi njenimi predstavniki v Trstu. Oni smatrajo, da mora njihova re-vanša sovpadati z nemarava-nim razkosanjem -Svobodnega ozemlja, katerega so tako vneti zagovorniki, da so postali sredstvo v rokah barantaške diplomacije proti ljudem in strankam, ki so se izrekli proti barantanju ali ki enostavno naprotujejo fašizmu in ki so zato predmet . njihove besne obrekovalne kampanje. Komunistična partija STO kar najodločneje obsoja napadalne načrte starega fašizma in soglasnost najbolj hujskaških in nazadnjaških elementov v vladnih strankah ter i-stočašno obsoja sokrivdo do- ločenih mestnih oblasti in o-nih časomsov, ki so v Italiji in Trstu reagirali na opozorilo komunistov s tem, da so obtožili komuniste kot pov-ročiteije nemirov, dočim so bili navdihnjeni po onih. ki so dobro poznali tako fašistične načrte kot obilne dobave orožja in streliva. Zato Komunistična partija, medtem ko ponovno potrjuje, da bo storila v», kar bo mogoče, da tolmači m brcni težnje po miru in mirnem življenju. ki jih globoko čuti naše prebivalstvo, poziva vse demokratične in protifašistične sile, naj okrepijo svojo enotnost m sodelujejo za zaščito prebivalstva proti vsaki provokaciji fašistov in skupin, povezanih z določenimi tujimi tajnimi službami. Komunisti izjavljajo, da so pripravljeni uresničiti to enotnost in kakor koli sodelovati za sporazum, ki naj omogoči možem in strankam, ki se zavedajo resnosti trenutka, da podvzarnejo kolektivne ukrepe za zagotovitev varnosti in miru našemu prebivalstvu v vsakem primeru. V tem duhu. se Komunistična partija obrača na politične stranke in na meščane ter jih poziva, naj zahtevajo, da oblasti, ki imajo odgovornost upravljanja tega področja, preko svojih pristojnih organov nemudoma zaključijo preiskavo o najnovejši najdbi o-rožja in obvestijo prebivalstvo o uspehih ter naj istočasno z resnostjo, primerno situaciji, poskrbijo za zaščito mesta pred vsakim atentatom na njegovo mirno življenje. KOMUNISTIČNA PARTIJA STO V nedeljo popoldne vsi v Bazovico na komemoracijo za štirimi žrtvami fašizma ! OB 24. OBLETNICI HEROJSKE SMRTI 4 ANTIFAŠISTOV Štirje padli junaki iz Bazovice kažejo pot enotnosti vsem Slovencem Zato se predvsem leta 1928 slovenske razpustil Ko je po kapitulaciji italijanske buržoazije fašizem prevzel v roke vso oblast, mu je bila ena prvih skrbi, kako u-ničiti slovansko narodno manjšino" v Julijski Krajini. Zgodovinska dejstva dokazujejo. da je imel točen načrt, po katerem bi moral slovanski živelj izginiti s te muče-niške zemlje v dobi ene generacije. je vrgel z vso silo na mladi rod. Do je poitalijančil vse in hrvatske šole. vsa prosvetna in športna društva ter druge kulturne ustanove. V šoli, tečajih, vrtcih, posebno pa še v fašističnih organizacijah Balilla, Piccole Italiane, Avanguardia. Giovani Italiane, GIL, GUF in podobnih je brutalno potujčeval slovenske in hrvatske otroke. Fašistični učitelji so jim pod najstrožjimi kaznimi prepovedali govoriti v šoli in celo doma v jeziku njihove matere. Da bi zlomili poslednji odpor tlačenega ljudstva, so mu vzeli iz rok vse gospodarske ustanove ter jih upravljali sami tako, da so jih upropastili. Nadaljeval in zaostreval se je škvadristični teror proti posameznikom in skupinam z grožnjami, ricinovim oljem, napadi, uboji, požigi in razdejanji; k temu pa se je pridružil še oblastni teror z opomini, policijskim nadzorstvom, konfinacijo in zaporom proti vsem, ki se niso hoteli podrediti fašistični sa-mopašnosti. V tem položaju se je izkazala za popolnoma jalovo politika «starih», ki so pridigo-vali brezpogojno podreditev in pokorščino oblastem ter so se zadovoljevali s ponižnimi prošnjami v Rim in kvečjemu še s platoničnimi protesti na Kongres narodnih manjšin, ki pa je bil v resnici le slepo orodje nemškega ekspanzionizma. Ta politika «legalne borbe» je doživela spričo fašističnega brezpravja popoln polom, ljudstvo je ostalo brez vsake zaščite od znotraj in brez vsake pomoči od zunaj. Proti temu so se tedaj dvignili mladi. 2e prej so ustanovili celo vrsto mladinskih in športnih društev, ker v prosvetnih in drugih društvih pod vodstvom starih niso dobili tega, kar je iskal njihov napreden in borbeni duh. Po razpustu vseh društev leta 1927 so bili edino mladinci tisti, ki so se zavedli, da je treba nadaljevati započeto narodno delo — v ilegali. Začeli so snovati ilegalne skupine: trojke, celice, srenje in osrednje, ki so se v kratkem času razmahnile preko vse Primorske. Zaradi svojega odločnega antifašističnega programa in vsestranske narodne dejavnosti je uživala TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), kot se je organizacija imenovala, zaupanje in podporo širokih slojev slovenskega in hrvatskega ljudstva. Njen program. je bil voditi dosledno borbo proti fašizmu, za človečanske in narodne pravice. Imela je tudi redne stike z drugimi antifašističnimi skupinami po Italiji in v inozemstvu, nekateri njeni vidni člani pa so imeli stike- tudi s Komunistično partijo. Potom izletov, sestankov, predavanj, tečajev, petja je vršila med ljudstvom široko narodno in antifašistično propagandno delovanje. Iz Jugoslavija je nosila knjige ter jih delila med ljudstvo, da bi imeli dobrega čtiva v materinem jeziku ter da bi v njem poučevali svoje najmlajše, ki jih je fašizem tako zverinsko skušal potujčiti. S svojim delovanjem je tajna organizacija preprečevala ali vsaj omilje-vala pogubne posledice fašističnega raznarodovanja obenem pa je v ljudstvu krepko vzdrževala narodno zavest in ga kalila v antifašistični borbenosti. Velika njena zasluga je, da se je primorsko ljudstvo tako množično odzvalo NOB. Iz njenih vrst je izšel Tomažič in mnogo drugih revolucionarnih borcev za narodne in socialne pravice slovenskega življa pod Italijo. 'Ti preprosti mladinci, večinoma iz delovnih slojev prebivalstva, kajpak, tedaj še niso vedeli, da je borba proti sovražniku, ki ima v rokah vso oblast, uspešna le, če pritegne večino tlačenega ljudstva in vodi množično in enotno akcijo. Namesto tega so začeli na fašistična nasilstva in grožnje odgovarjati s smelimi akcijami, proti njegovim ustanovam. zlasti proti potujče-valnicam ki so sicer pognale fašistom strah v kosti, a so na drugi strani izzvale še hujše represalije. Vsekakor pa je bilo to gibanje napredno in pozitivno, predvsem ker je vzdrževalo živo narodno zavest med našim ljudstvom, ga usmerjalo v antifašizem, obenem pa opozarjalo svet na fašistična grozodejstva. 10. februarja je skupina tržaških mladincev izvršila a-tentat na prostore fašističnega glasila «Il Popolo di Trieste», ki je bil poleg proslulega «Il Piccolo» najhujši ščuvar proti slovanskemu življu. S pomočjo bednega izdejalca, ki je danes v vodstvu titovske OF, je fašistom uspelo prijeti izvršilce ter uprizoriti strašilen proces Posebnega sodišče, Vedno večja kriza živinoreje v Jugoslaviji Okoli tri četrtine jugoslovanskega prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, velik del jugoslovanskih kmetov živi od živinoreje. Živinoreja je bila v Jugoslaviji zaradi ugodnih prirodnih pogojev sorazmerno zelo razvita. Po srbskih gorah, na-Sar planini, po slovenskih planinah se je paslo tisoče krav in ovac. Poleg tega da je živinoreja zagotavljala sir, mleko, meso, mast in kože za domačo uporabo, so iz Jugoslavije vsako leto izvažali velike količine raznih živinorejskih proizvodov v inozemstvo. Na stanje in razvoj živinoreje so imeli odločilen vpliv trije činitelji: prirodni pogoji, izurjenost kmetov in kot najvažnejše: družbena u-reditev, ekonomsko življenje. Ce vzporejamo današnje stanje s predvojnim, prihajamo do žalostnih podatkov o silni degradaciji živinoreje. Danes je v Jugoslaviji število živine manjše, kot je bilo pred nekaj desetletji. Da bi bilo doseženo število živine iz 1931. L, primanjkuje 1 milijon ovac, pol milijona svinj in 200.000 konjev. Res je, da je vojno pustošenje znatno vplivalo na propadanje živinoreje. Toda po majhnem vzponu po koncu vojne je od 1948. 1. naprej opaziti naglo propadanje celotne živinoreje. Število goveje živine se je od .1949. — 1953. 1. zmanjšalo za preko 440.530 glav. 'Primer neprestanega zmanjševanja živinskega fonda je Slovenija, ki je 1950. 1. posedovala 509.000 glav goveje živine, 1952. 1. pa se je ta številka zmanjšala na 492,000. 1951. 1. je bilo . v Sloveniji 517.000 svinj, 1952. leta -p 452.000, 1953. 1. pa jih je bilo samo 417.000. izguba v dveh letih znaša torej po uradnih statističnih podatkih 100.000 svinj. 1952. 1. je bil živinski fond v Jugoslaviji za 21,6 odst. manjši kot 1939. 1. Kje so vzroki tega katastrofalnega propadanja živinoreje v naši domovini? Eden izmed glavnih vzrokov propadanja živinoreje je vsekakor neusmiljen izvoz živine. Z roparskimi davki, s škarjami cen, z izžemalsko dejavnostjo kapitalističnih podjetij upropašče-ni kmetje so prisiljeni prodajati svojo živino izvoznim podjetjem. ISamo v Grčijo je bilo izvoženo v 6 mesecih lanskega leta 20.000 glav goveje živine in 71.593 glav ostale živine. Veliko število svinj izvažajo v Zahodno Nemčijo in Anglijo. Drug važen vzrok katastrofalnega zmanjšanja živinskega fonda v Jugoslaviji je dejstvo, da sedanje oblasti ne posvečajo nobene skrbi veterinarski službi, zdravljenju živine. Na vasi vlada veliko pomanjkanje zdravil in strokovnega veterinarskega osebja. Vrhu tega pa je zdravljenje živine za delovnega kmeta skoraj nedosegljivo drago. Zaradi tega so pogoste živinske epidemije, ki zavzemajo širok obseg. V zadnjem času je zaradi epidemij poginilo v Jugoslaviji letno povprečno preko milijon 100 tisoč svinj in preko en milijon ovac. Koliko izgubljajo kmetje zaradi stalnega zmanjševanja števila živine, vidimo, če upoštevamo, da zaradi slabe veterinarske službe, zaradi raznih epidemij propada letno živine v vrednosti 30 milijard dinarjev. Propadanje živinoreje težko prizadeva tudi druge panoge jugoslovanskega gospodarstva, razen kmetov pa zaradi njega trpijo tudi drugi sloji prebi- JOCO PETROVIČ agronom (Iz lista «Za ljudsko zmago») (Nadaljevanje na IV. strani) ki se je za to priliko preselil v Trst. To priliko je porabil za odkrite grožnje in izivan-ju proti Jugoslaviji. . Na jugoslovanski meji so mobilizirali več divizij vojaštva, v tržaško pristanišče pa so poslali precej bojnih ladij. Tudi za dan streljanja so izbrali prav ti. september, ko je bila po vsej Jugoslaviji velika slavnost ob priliki izmenjave polkovnih zastav. Sam proces, ki je potekal in se zaključil popolnoma nezakonito celo po veljavnih fašističnih zakonih, je pokazal, da mu je bil glavni namen oplašiti slovensko in hrvatsko ljudstvo ter zlomiti njegov narodni odpor. Toda dosegel je prav nasprotno. Kri bazovskih žrtev je le še bolj podžgala sovraštvo vsega ljudstva do barbarskega faš-zma, obenem pa okrepila njegovo narodno zavest in hrepenenje po svobodi. Pred vsem svetom pa se je fašizem tedaj razgalil kot najhujši zatiralec tujih narodov in kot najbesnejši zanikovalec osnovnih svoboščin človeka. Ogromen val protestov iz vseh evropskih držav je dokazoval, da je s tržaškim procesom doživel fašizem svoj prvi velik poraz. Združeno v nemem odporu je slovensko in hrvatsko ljudstvo dočakalo dan, ko se je brezdušni fašizem zrušil pod težo svojih zločinov. Prijelo je za puške in pognalo vsiljivega tujca s svoje zemlje. Tržaški Slovenci, ki ob 24. o-bletnici Bazovice preživljamo težke dni, ko se odloča brez nas o naši usodi, ko potolčeni fašizem s pomočjo tujcev in celo ob podpori titovskih izdajalcev ponovno dviga svojo ostudno glavo in grozi z oboroženim terorjem, se bomo najdostojneje oddolžili spominu štirih antifašističnih borcev, Bidovca, .Marušiča, Miloša in Valenčiča s tem, da se bomo odločno uprli vsakemu poskusu obnove fašizma in da bomo odločno branili svoje narodne pravice, ki so že danes zatirane a ki bi bile z morebitnim razkosanjem STO u-sodno ogrožene. Po totialističnem sveto V ZSSR ZGRADILI PRVI ELEKTRIČNI KOMBAJN Delovni ljudje sovjetske strojegradnje so dosegli še en pomemben uspeh. Izdelali so in poslali na polja prvi električni kombajn. Produktivnost tega kombajna je mnogo večja od navadnega kombajna.,Širina njegovega noža znaša pet metrov, za en meter je večja od navadne. Velika prednost električnega kombajna je v tem, da avtomatično določa višino Vezanja, neodvisno od tega, ali je žito poleglo ali ne, s čemer se znatno olajšuje delo kombajnerja. ZNIŽANJE CEN KINA V ZSSR Od 1. julija 1954 so v vseh sovjetskih kinih uvedli nove. znižane cene vstopnicam. V mestih znaša znižanje 18 odst., na deželi pa 20 odst. 'Na dnevne predstave v mestih pa je vstopnina znižana, razen za nedelje in praznike, celo za 30 odst. Za otroške predstave znaša vstopnina en rubelj v mestih in 50 kopejk na deželi. Naroči se na “Delo“ in preskrbi naročnike V kampanji za demokratičen tisk je razen širjenja naših listov, nabiranja prispevkov in organiziranja krajevnih praznikov tiska važna naloga tudi pridobivanje novih naročnikov za «DELO«. Postali stalen naročnik «DELA» — to naj bo osnovna naloga vsakega slovenskega tovariša in simpatizerja. Vsak tovariš naj si v tej kampanji našega tiska stalno prizadeva in potrudi, da pridobi vsaj po enega naročnika za «DELO». S tem bo prispeval za finančno utrditev našega lista. Ne smemo pozabiti, da je naročnina poleg prostovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralca, ki omogoča redno izhajanje «DELA». Naročnina za «DELO» znaša: MESEČNA 80 lir, TRIMESEČNA 260 lir, ŠESTMESEČNA 520 lir, LETNA 1.000 lir. Naročite se lahko kadar koli! PRIJATELJI, TOVARIŠI! ČE ŽELITE PREJEMATI «DELO» NA DOM, POSTANITE NAROČNIKI! VESTI IZ JUGOSLAVIJI rl «REPI» ZA MLEKO Trgovsko podjetje «Mleko» Ljubljana je s svojo okrožnico št. 16 z dne 9. avgusta obvestilo preko pristojnih mlekarn svoje potrošnike, da je po sklepu upravnega odbora prevoz mleka in prevzem embalaže prevzela Zadružna mlekarna, ki bo dostavljala mleko vsak dan najkasneje do 5.30 ure zjutraj. Potrošniki iz okolice Kole-zija (Trnovo) pa ugotavljajo, da pripeljejo mleko šele med 8. in pol deseto uro dopoldne. Zaradi tega se stranke, ki že od ti. ure zjutraj v dolgem repu čakajo na mleko, zlasti matere z otroki, ki uživajo mleko v steklenicah, upravičeno pritožujejo. Neredko je v repu pred mlekarnami tudi do 150 ljudi. («Ljubljanski dnevnik» 24.8.54) ZARADI ŽELEZNIŠKIH ZAMUD PRIMANJKUJE ZELENJAVE Že v četrtek so v Mariboru naložili. vagon paprik skupno s pošiljko jabolk. Ker so vagon poslali brzovozno, bi moral priti v Ljubljano s potniškim vlakom že v petek, prispel pa je šele v soboto zjutraj. Za iztovor ga je železnica.dostavila šele ob 11. uri in je tako pošiljka prispela v skladišče «Sadje-zelenjava» šele ob 12. uri, ko je bilo že prepozno, da bi jo dali na trg. Zato so paprike začeli prodajati šele v ponedeljek... Podobno kakor paprike je železnica mnogo prepočasi pripeljala tudi vagon lubenic. IZJAVE BIVŠEGA ŠEFA OBVEŠČEVALNE SLUŽBE V ZAPADNI NEMČIJI Tajni dodatki k pogodbi o Evropski obrambni skupnosti Tiskovna konferenca dr. Otto Johna v DR Nemčiji - Visoke pokojnine za Hitlerjeve generale - EOS sredstvo za ustvaritev močnih nemških oboroženih sil Tudi demokristjanski poslanec Franz Schmidt Wittmack zbežal v DR Nemčijo Ta vagon so po prejeti!! formacijah naložili v Sol ru že v sredo in bi mora] Ljubljani najkasneje iri boto, pa je prispel šele v nedeijek. Podjetje se proti mu ne more pritožiti, ker železnica odobrene zelo ( prevozne roke, mnogo pr1 ge za prevoz tako hitro kvarljivega blaga, kot stž djè in zelenjava. («Ljubljanski dnevnik» 2i\ ZDRUŽITEV LJUBLJANS Mnogo VISOKIH SOL e še d, Izvršni svet LR Sloveni iih skorc imenoval širšo komisijo «e dik kateri so zastopniki viS|esjavnei šol in drugi javni delav(Van ki bo pripravila združite ^ ^ ki niverze, tehnične visoke , . medicinske visoke šole jie lasistic mostojne agronomsko-goiu neusir sko-veterinarske fakultet1» proti Ljubljani v enotno univ'aistvu ii Pričakujejo, da bodo ljub (roti njit ske visoke šole združen iedrilnin septembru. li/ariiarr («Slovenski poročevalec» 2»- 1 DRAGO SADJE Zarati slabe sadne leti] Slovenci okolici Celja je mestni Mj, ski trg zelo prizadet, 1. 1 1 vsem zaradi visokih cef: ezik so ! zgodnjih jutranjih urah j ^hče jih mogoče kupiti izbrano s5e bil n» ki ga pa kmalu zmanjka bri Sv. kar preveč drago. Tako siri Sv. 4 kilogram breskev kar Kot je že znano,' je predsednik zahodnonemške vohunske službe Otto John zapustil v noči od 20. na 21. julij Zah. Nemčijo, se zatekel v demokratičen del Berlina in zaprosil za zatočišče vlado DR Nemčije. Vest o tem senzacionalnem begu je povzročila v zahodnem svetu veliko vznemirjenje, ker so ameriški in zahodnonemški krogi vedeli, da pozna John vse metode in tajne načrte vojnonetilskih sil. 11. avgusta je Otto John imel v Berlinu tiskovno konferenco. kateri je prisostvovalo pre- podpredsednik kitajske vlade Kuo Mo žo govori na svečanem sprejemu delegacije angleških laburističnih voditeljev, ki so obiskali L.K. Kitajsko O državno-monopolističnem kapitalu v Jugoslaviji (Drugo nadaljevanje) Lenin pravi: «Ce se govori o kolonialni politiki v dobi kapitalističnega imperializma, je treba pripomniti, da ustvarjata finančni kapital in njemu odgovarjajoča mednarodna politika, ki se opira borbo velikih držav za gospodarsko in politično delitev sveta, celo vrsto prehodnih oblik državne odvisnosti. Značilnost te dobe nista le dve osnovni skupini dežel: tiste, ki vladajo nad kolonijami, in kolonije, marveč tudi raznolike oblike odvisnih dežel, po litično formalno neodvisne, dejansko pa zapletene v mrežo finančne in diplomatske od visnosti.»' Obstaja cela vrsta, prehod' nih oblik in načinov, s katerimi ameriški državno-munopo Ustióni kapitalizem podreja svoji oblasti druge kapitalistične dežele. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, katerega je nakazal že junija 1948 v enem svojem članku v teoretskem glasilu («Politicai Af-fairs» predsednik KjF ZDA tov. William Foster. Državno-mo-nopolistični kapitalizem Z-DA — za razliko od svojih predhodnikov v borbi za svetovno nadvlado —- skuša nuditi podrejenim vladam odvisnih dežel določene možnosti zato, da prikažejo hlapčevanje interesom ameriških monopolov m politiko narodnega izdajstva kot višji interes vsega ljud- stva. Zato pa stopnja gospodarskega razvoja dežele, kulturna raven ljudstva, njegovi običaji, narodne tradicije in svobodoljubne težnje predstavljajo bistvene elemente, ki označujejo in določajo raznolikost oblik odvisnosti posameznih kapitalističnih dežel od ZDA. Ti elementi so igrali in igrajo važno vlogo tudi pri formiranju oblik odvisnosti naši' dežele od državno-monopoli-stičnega kapitalizma ZDAl, prav posebno velik pa je njihov vpliv na demagogijo, pod katere okriljem uresničuje jugoslovanska vlada ameriško politiko tako v notranjosti kol izven dežele. y Ne sme se pozabiti, da so šli jugoslovanski delovni ljudje, naslanjajoč se na velike zgodovinske tradicije našega ljudstva, pod vodstvom delavskega razreda skozi ogenj borbe proti nacionalnemu in socialnemu suženjstvu in se prekalili v slavni narodnoosvobodilni borbi. Ne sme se prav tako pozabiti tisti nadčloveški. elan in navdušenje, s katerim je naše ljudstvo začelo po vojni obnavljati našo v vojni opustošeno deželo in graditi temelje socializma. Pri vsem tem pa je bila in je neomajna zvestoba in ljubezen do Sovjetske zveze' eden od najvažnejših činiteljev, ki je po&tal nerazdružljiv in sestavni del naših najlepših narodnih tradicij. Zato je prvotno toliko lažnivih priseg samodržcev o zvestobi Sovjetski zvezi in socializmu spremljalo prehod jugoslovanske vlade pod okrilje a-meriškega državno-monopoli-stičnega kapitalizma. Pod pritiskom revolucionarnih množic je morala jugoslovanska vlada uresničiti 1946 nacionalizacijo osnovnih gospodarskih panog. V prvi polovici 1948 je jugoslovanska vlada dobesedno preko noči izvršila tudi nacionalizacijo najmanjših prodajaln in proda-jalnic, da bi na ta način s tem «ultralevičarskim» ukrepom u-spavala budnost delavskega razreda in delovnih ljudi na splošno. Sedaj pa stopa z vedno odkritejšim podrejanjem naše dežele ZDA v ospredje nova demagogija jugoslovanske vlade. "Ona baje nadalje «gradi socializem», toda na svoj, specifičen način. A specifičnost tega načina se nanaša na že omenjeno izjavo predsednika Laburistične stranke Morgana Phillipsa, češ ameriška «pomoč» na podlagi zakona o «vzajemni varnosti» ni nič drugega kot... «socializem v praksi», Z drugimi besedami povedano, «pomoč» ameriških grabežljivcev, teh zakletih sovražnikov delavskega razreda in socializma postaja specifič- nost Titove «gradnje socializma» v Jugoslaviji. Taka je z.unanja oblika oblasti ameriškega monopolističnega kapitalizma v Jugoslaviji. A v čem je pravzaprav bistvo zasužnjevanja naše dežele s strani imperialistov? Bistvo je v tem. da je postala jugoslovanska vlada, v besedah baje samostojna in neodvisna, dejansko pa zapletena v mrežo finančne, politične in vojaške odvisnosti, orodje v rokah ameriške vlade, orodje v rokah državno-monopolistič-nega kapitala. To dejstvo je vtisnilo svoj pečat tudi značaju jugoslovanskega državnega ustroja. Demagogija, pa naj bo le bučna, izgublja svojo moč, če se primerja z delovanjem vlade. Zato je demagogija tesno povezana s policijskim terorjem proti delavskemu razredu in delovnim ljudem, proti vsemu, kar je domoljubnega in naprednega. Ogromni voja-ško-policijski ustroj, posebna kasta privilegirancev, za katere je obstoj režima postalo vprašanje zagotovitve lastnega udobnega življenja, se brigata za uresničenje želja wall-streetskih gospodarjev. Obnova kapitalizma v naši deželi je morala privesti in je privedla do obnove in oživitve buržoazije kot razreda. (Nadaljuje se) (Iz «Nove Borbe») D. NIKOLIČ ko 300 novinarjev iz vsega sveta. V začetku je Otto John razložil. zakaj je zapustil Zvezno republiko in se zatekel v DR Nemčijo. Pri tem je zlasti poudaril, da se je odločil na ta korak, ker ne bi bil mogel najti ne v Zah. Nemčiji ne v drugih deželah Zahoda svobodne tribune, s katere bi bil lahko nadajeval svojo borbo proti nacizmu in nemškemu militarizmu. Nato je Otto John povedal, da se Amerikanci v svojih načrtih predvsem naslanjajo na naciste, ki jih leto 1945 ni spametovalo in še vedno gojijo svojo željo po zasužnjitvi Evrope. John je dejal, da so vsi vladni organi 'Zah. Nemčije natrpani z nacisti, ki ne skrivajo svoje preteklosti in še najmanj pa svojih sedanjih idej. Tako je n. pr. minister v bonnski vladi tisti Oberlaen-der, ki je izvajal na Poljskem potujčevalno delo in zakrivil nešteto zločinov. Prav tako je eden izmed vodilnih elementov tisti dr. Leverkuehn, ki je bil eden izmed prvih nacistov in ie za časa nacizma izdal knjigo «Stražar na večnem mestu», s katero je poveličeval nacistični puč 1923 leta. Vojni zločinec feldmarša! Mannstein je bil izpuščen iz zapora Werl in Adenauer mu je priredil svečan sprejem. Vsi generali, ki so pahnili nemško ljudstvo v nesrečo in so bili izvrševalci Hitlerjevih blodenj, so na svobodi in prejemajo zavidanja vredne pokojnine. Eden izmed vodilnih elementov nacistične vojske gen. Ramcke, ki je poveljeval vsem padalskim enotam, dobiva pokojnino, ki je višja od plače ministrskega direktorja. Ramcke pa v svojih govorih nemoteno .hujska proti demokraciji, proti sosednim deželam in narodom, zlasti pa proti Franciji. Vojni zločine: ICes- selring zbira okrog sebe vse nacistične oficirje, jih ščiti in jih skuša namestiti na važna in odgovorna mesta Bivši general Manteuffel, ki je bil celo izvoljen v bonnski parlament, je še danes po izpovedi enega njegovih najbližjih prijateljev «stoodstotni nacist». Urad Blanka, ki se bavi z organizacijo kadrov za bodočo nemško vojsko, ter organizacija Gehlen, ki vodi vohunsko delo v deželah Vzhoda, s.ta prepolni bivših voditeljev in oficirjev. SA in SS. Otto John je nato dejal, da se je v času svojega obiska v ZDA, kjer se je sestal in raz-govarjal z vodjo ameriških obveščevalnih služb Allanom Dulles, bratom ameriškega zunanjega ministra prepričal, da hočejo ameriški voditelji spremeniti nemški narod v orodje za vojno proti komunizmu. Adenauer in njegovi hočejo na vsak način ustanoviti evropsko obrambno vojsko, ker s’ tem .mislijo ponovno spraviti na noge nemški vojaški ustroj, s katerim bi lahko pogoltnili vse tiste dežele, ki bi se jim upirale. Adenauer in njegovi mislijo zasesti na podlagi pogodbe o evropski skupnosti vse obrobne zahodne dežele tako, da bi jih lahko «legalno» zasedli, izkoristili njihov potencial in začeli svoj pohod po svetu. -Da bi lahko to izvedli na lagodnej-ši način so vstavili s pomočjo Amerikancev v pogodbo o ev- di člen, ki prepoveduje vsem državam članicam graditev o-brambnih črt na mejah. V zaključku svoje izjave le. Poleg tega bi morala ta vojska imeti 30 atomskih topov, ki so jih Amerikanci pred kratkim pripeljali v Evropo. ; S "''SIS: M dr. Otto John John pravi, da mora Ade-nauerjeva vlada pov.edati nemškemu ljudstvu, kakšni so tajni členi pogodbe o evropski obrambni skupnosti. John je poudaril, da ve za te določbe in da zato poziva dr. Adenauerja, naj o teh tajnih členih spregovori. Po lem udarcu so nemški revanšistični krogi in ameriški imperialisti dobili nov u-darec. V soboto 21. avgusta je zaprosil za politično zatočišče vlado DR Nemčije demokristjanski poslanec v bonn-skem parlamentu Fr. Schmidt-Wittmaek, predsednik demo-kristjanske stranke v Hamburgu, član parlamentarne komisije za evropska vprašanja in za nemška vprašanja. Na tiskovni konferenci, ki je bila v četrtek 26. avgusta v Berlinu in ki se je je udeležilo preko 250 dopisnikov iz vsega sveta, je poslanec Schmidt-Wittmack dejal, da je njemu kot članu obeh parlamentarnih komisij znano, da so se junija in julija vodila v Bad Godesberg med poveljnikom vojaških sil Atlantske zveze gen. Gruentherjem in nemškima predstavnikoma Heusingerjem ter Cruewellom pogajanja za obnovitev nemške vojske izven evropske o-brambne skupnosti. Nemška vojska bi morala šteti 24 linijskih in 24 rezervnih divizij, številno in moderno letalstvo ropski obrambni skupnosti tu-ter odgovarjajoče pomorske si- 8. OKTOBER 1953 AVGUST 1954 Ta pogajanja bi se morala zaključiti 1. novembra t. 1. Večji del materiala za opremo 48 nemških divizij je že vskla-diščen v Kaiserslautern in v drugih mestih Porenja-Palati-nata ter Porenja-Westfalije. Odkritja Johna in Schmidt-Wittmacka so potrdila, da A-merikanci pripravljajo obnovo nemškega militarizma in da se nemški militaristi ponovno pripravljajo: na napad proti Evropi, zahodni in vzhodni. Zato je naloga vsakega poštenega in miroljubnega Evropejca, da se tem načrtom upre in da prepreči novo pretečo nevarnost, ki prihaja iz osrčja Evrope. 80 dinarjev, jabolka 35-50,, . grozdje 80 din, hruške . • din. različne slive .34-60 . limone 320 din. poma’’ »°« kl 5 500-550 din. Zelenjava: 1’19. pir 12-14 din. paradižnik V letit din. kumare 16 din. kumal (ulturna vlaganje 70 din, fižol v toclalneg čiu 25-50 din, luščen fiž, - —™ našo partijo, kar je Pre° v> brest za uspešno nadaljevani6 bodočih bitk. ( Tek' .^emčij Utterer ‘ek na < «j $12 ‘1-SOO m ?43”8/ j ^uts (,; k Zruši Mira 13 ,) 1 Z ovil H”4. Si, Yv ~_____________________________ vencev na splošno tudi delavske organizacije. Njihov cilj je bi! dobiti v pest voditelje in prestrašiti množice, da bi zapustile svoje organizacije. Pri njihovih akcijah so jim krili hrbet karabinjerji, pripravljeni streljati na vsakogar, ki bi se upal braniti pred napadalci. Neke noči v avgustu 1921 je neka škvadra približno 30 tolovajev prišla v bližino krožka «Luxemburg». Nekaj napadalcev je preplezalo zid in je vrglo v pritlične prostore krožka več steklenic bencina, da je nastal velik požar. 'Takoj po tem «junaškem» dejanju se je zločinska tolpa izgubila v noč. Požar je napravil tako na opremi kot na poslopju znatno škodo, ki je bila ocenjena na 10.000 lir tedanje vrednosti. Lastnik hiše je takoj naslednji dan najavil takojšnjo odpoved prostorov, ker se je bal, da se bodo razbojniki zopet vrnili in zažgali vso hišo,. Navzlic temu pa je krožek nadaljeval svoje delovanje. Sestanke in seje je imel pri stanovanjih članov vodstva. Organiziral pa je tudi neprestane kulturne prireditve v dvorani bližnjega Narodnega doma, ki ga je uprava vedno rada dala v ta namen na razpolago. 'Toda še istega leta je tudi Narodni dom zadela ista usoda. 12. decembra so ga fašistične tolpe zažgale in povzročile nad 100.000 lir škode, kar je predstavljalo polovico njegove tedanje vrednosti. Vodstvo je poslopje obnovilo in preuredilo skoro izključno v same stanovanjske prostore. Z zasebniki se je začeto tudi pogajati za prodajo zgradbe in je že imelo ponudbo v višini 200.000 Ur. To pa so zvedeli fašisti, ki so takoj zasedli hišo ter surovo pretepli vse, ki so se tedaj nahajali v njej. Sele čez 12 let, to je leta 1934, so fašisti blagovolili obvestiti lastnike zgradbe, da so pripravljeni kupiti jo za nepreklicno ceno 21.000 lir ter proti prevzemu hipoteke «Tržaške posojilnice» v višini 100 tisoč lir. Predstavniki lastnikov so pod silo razmer pristali in podpisali pogodbo. Fašisti so plačali ostanek kupnine, Posojilnici pa so plačali 85.000 lir, dočim je ostalih 35 tisoč lir tedanje vodstvo Posojilnice — na svojo sramoto — darovalo fašistom z motiva- cijo, vnešeno v pogodbo, ker «se strinjajo z vzvišenimi cilji fašizma». Od tedaj dalje si nepretrgoma slede fašistični strahovalni pohodi, predvsem proti javnim lokalom. Tako so napadli in opustošili gostilno Suban ter pretepli goste, ker so govorili med seboj slovenski. Posebno se je ta fašistični banditizem zaostril leta 1942, ko je po znani krizi v fašistični stranki Scorza prevzel tajništvo. V tej dobi so vdrli v gostilno De Maute na ulici Giulia, ker so gostje govorili slovenski; škvadristi so pretepli goste in napravili večjo škodo. Iz istega razloga je bila tedaj zopet napadena gostilna Suban, kjer so napravili veliko škodo iz izvajali nasilstva nad gosti. V lem času je bil ubit tudi antifašist Bruno Luttman. To je samo kratek povzetek vseh fašističnih nasilstev, prizadetih Sv. Ivanu in njegovim prebivalcem. Nemogoče je tudi danes ugotoviti vso gmotno škodo, ki so jo povzročili razbojniki v črnih srajcah med dvema vojnama. Vsekakor pa sem prepričan, da ne bo več treba čakati 25 let, da bodo za vedno izginili še oni preostali redki, ki jih v njihovi zločinski duši še mika nadaljevati «epična dejanja» neslavnega spomina. PAVLO DEBEVEC Širite in čitajte “Delo", list, ki se vztrajno in dosledno bori za STO Narodni dom, kulturno središče Slovencev pri Sv. Ivanu, ,e bil glavni cilj škvadrbtič nih uničevalnih pohodov V ENEM TEDNU JE NAD POLOVICO DELAVCEV PODPISALO ZAHTEVO Delavci SELA D se borijo za plačo po delovni pogodbi Spremeniti je treba ukaz ZVU št. 197 - Važna vloga slovenskih delavcev v borbi za boljše mezdne pogoje - Vprašanje prodajalne v podjetju Namerno popuščanje Zahoda je opogumilo Hitlerja k napadu Članek iz glasila ruskega Slovanskega odbora “Slavjanje" tiorba delavcev zaposlenih pri SKLAD za izboljšanje mezdnih pogojev, ki se odvija pod vodstvom Delavske zveze STO, je stopila te dni v odločilno fazo. Strokovna zveza gradbenih delavcev Delavske zveze STO je namreč te dni zahtevala od višjega ravnatelja za civilne zadeve pri VV spremembo ukaza št. 197, ki določa plačo delavcev pri SELAD na 150 lir na uro. U-kaz naj bi se spremenil v smislu, da se za delavce pri SELAD uvede kolektivna delovna pogodba gradbene stroke. V podporo tej tehtni in upravičeni zahtevi, je Strokovna zveza gradbenih delavcev v sporazumu s tovarniškim odborom SELAD '(struja Delavske zveze) začela s širokopotezno akcijo nabiranja podpisov med. delavci, ki so zaposleni pri tej ustanovi. Zahteva za uvedbo delovne pogodbe gradbene stroke je seveda takoj naletela na plebiscitarno odobravanje delavcev. V pičlem Sovjetski atleti dosegli IJl16 prvenstvenih naslovov ita* & . i Zaključek tekmovanja za V. lahkoatletsko prvenstvo Evrope Kuts in Krivonosov sta postavila nova svetovna rekorda fr» V nedeljo se je zaključilo na > 1 •adionu Neufeld v Bernu 'Švica) V. evropsko lahkoatletsko prvenstvo, na katetri P3 l'eai je odnesla (Sovjetska zvejo» 'a pravi levji delež. Sovjetski i, S1 «tleti in atletinje so odnesli o*! ttornov kar Iti prvenstvenih v.1 ttaslovov. Največja senzacija šii' na tekmah pa sta bila nedvu-Vj tino sovjetski mornar Kuts, sin' tl je v teku na 5000 m docela K Nepričakovano prekosil «ekipi1' Veško lokomotivo», svetovno ti | klanega prvaka Emila Zatopil» 'a in postavil nov svetovni od' 'ekord v lej disciplini, dočim Itd1' Je sovjetski atlet Krivonosov i B dostavil nov svetovni rekord metu kladiva. Ce je bil Za-',JPek poražen na 5000 m, si je !)a po drugi strani ohranil ne-B‘ dosegljivost v disciplini na z»' !|Jbl)0 m, dočim je njegova želj9 lla Dana odnesla prvo mesto v ra* !|)etu kopja. V teku na 10.000 ije ti je zasedel Jugoslovan Mi-:Kl,l ‘‘iiiič peto mesto s časom nH '-i‘> t \V tii' a V1 t>K' J‘< e* a e»! e1 ^';>0”tii. V metu diska je šla '■tiluga Italijanoma Consoliniju 't Tosiju, ki sta zasedla prvo ‘0 drugo mesto. , Boedim prvenstveni naslovi I8'1 bili takole dodeljeni: MOŠKI Tek' na 100 m: Futterer l;N,emčija) 10”5. Tek na 200 m: j' jUtterer (Nemčija) 2C9/10. ek na 400 m: Ignatjev (ZSSR) , Tek na 800 m: Szentgali •j Madžarska) 1’47’T. Tek na 'j ,;5°0 m; Bannister (Anglija) d9 '*43”8/10. Tek na 5.000 , uts (ZSSR) 13’56”6. S ,6 Zrušil prejšnji svetovni re-,'Td 13’57”4, ki ga je bil po-j tvil Zatopek. Drugi je pri-,e| na cilj Chataway (Anglija) Tjl , 14’8”8, tretji pa Zatopek 1 1 Csp' - 14T0”2. Tek na 110 p»1 in: tem -SR) * ovirami: Bulančik (ZSSR) i»j tek Yulin H”4. Tek na 400 m z ovira- (iZSSR) 50”5/10. na 3.000 m z ovirami: ^sznoi (Madžarska3) 8'49’’6. fileta 4 x 100 m: Madžarska grandi, Varasdi, Csanyi, ^tildovanyi) 40”6/10. Štafeta tli; 4 6 \i jj* 100 m: Francija (Haarhoff, pi» ‘Marti, Du Gard, Gou- J JdU) 3’8”7/10. Tek na 10.000 §(1: Zatopek (CSR) 28’58”. Dru-v mesto si je priboril Mad-t^r Kovacs v 29’25”8. Marami tek: Karvonen (Finska) 2.24’51”. Po krivdi organizatorjev je sovjetski tekač Filin, ki so mu med tekom pokazali zgrešeno pot, zgubil pr.vo mesto. Hoja 10 km: Duležal (CSR) 45T”8. Hoja 50 km: Ukhov (ZSSR) 4.22’11”2. Skok v daljino: Foldessy (Madžarska) m. 7,51. Skok v višino: Nilsson (Švedska) m. 2,02. TrosKok: Sčerbakov m 15.90. Skok s palico: Land strnem m 4,40. Di uk: iConsolini (Ilitalija), m 53,44. Kopje: Silo (Poljska) m 7*6,935. Kladivo: Krivonosov (ZSSR) m «3,34. S tem je podrl svetovni rekord, ki ga je postavil Norvežan Strandli z 62.36 m. Krogla: Skobla (CSR) m 17,20. Deseteroboj: Kužne cov (ZSSR) ‘6752 točk. ŽENSKE Tek na 100 m: Turova (ZSSR) 11”8. Tek na 200 m: Itkina (ZSSR) 24”3/10. Tek na 80 m z ovirami: Golubnič- naja OZSSR) 11". Tek na 800 m: Oktalenko (ZSSR) 2’8”8. Štafeta 4 x 100 m: ZSSR (Kret-kina, Ulitkina, Jekina, Turova) 45”8. Skok v daljno: Desforges (Anglija) m. 6,04; Skok v višino: Hopkins ( Anglija) m 1,67. Disk: Ponomareva (ZSSR) m 48,02. Kopje: Zatopkova (CSR) m 52,91. Krogla: Zybina m 15,65. Peteroboj: Cudina (ZiSiSR) 452« točk. Sovjetska zveza je odnesla 16 prvenstvenih naslovov (8 moški in 8 ženske). Sledita Češkoslovaška in Madžarska, vsaka s 4 prvenstvi, nadalje Anglija 3, Finska Z, Nemčija 2, Italija 1, Francija 1, Poljska 1 in Švedska 1. Na podlagi klasifikacije z dodelitvijo 10 točk za prvo mesto, 5 za drugo, 4 za tretje in dalje, je Sovjetska zveza na prvem mestu z 269 točkami, druga je Anglija, ki pa ima komaj 101,5 točk. Sledijo Češkoslovaška 90, Madžarska 81, Nemčija 78, Finska 59,9, Švedska 51. Poljska 34, Francija 26, Italija 24, Norveška 13, Belgija in Jugoslavija 10, Nizozemska, Romunija in Švica 6, Danska 5, Irska 2, Luksemburg, ‘Grčija in Bolgarija 1. Brez točke so ostale: Avstrija, Islanda, Lichtenstein, Saar, Španija, Turčija in Portugalska. Miniaturni računski stroj Na ameriški trg je prišel miniaturni računski stroj, ki ga izdelujejo v zahodni Nemčiji. Stroj je tako majhen, da ga lahko držimo v roki in seveda nima tipk. Številke se seštevajo, odštevajo in množijo s pomočjo jeklenega svinčnika. tednu dni je že polovica delavcev zaposlenih pri SELAD podpisala zadevno resolucijo, v kateri je iznešena gornja zahteva. Gotovo so vsem dobro znane težke razmere te delovne kategorije,. ki je dala velik doprinos pri izvršitvi velikega števila javnih del v Trstu in vsej coni. Z izvedbo teh del v ekonomiji, to je potom SELAD, je vlada prihranila velike vsote, ki bi šle drugače v dobiček privatnim podjetjem. V tej borbi za dzlovr.o pogodbo im.ajo slovenski delavci, ki so zaposleni pri tej ustanovi v velikem številu, brez dvoma važno vlogo. Tako so Slovenci zaposleni pri tlakovanju trga v bližini glavne bolnice, ulice dell’Eremo in drugih mestnih ulic, imamo nadalje slovenske kamnoseke, ki so dali svoj doprinos pri gradnji otroškega igrišča v ul. S. Michele, nadalje v kamnolomih Petroviča, na Repentabru, Kontovelu. ki dobavljajo ves potrebni gradbeni material za najrazličnejša dela v okviru SELAD, med katerimi tudi tlakovanje trga Garibaldi itd. Ob vsaki priliki so ti delavci, ki morajo pod silo razmer iskati zaslužka pri tej. ustanovi, pokazali svoje strokovne sposobnosti in vestnost pri delu. Ce pogledamo, kakšni so delovni pogoji pri SELAD, je treba priznati, da je zahteva Delavske zveze docela utemeljena in vredna vsestranske podpore s strani vseh delavcev, ki so zaposleni pri tej ustanovi. Poglejmo, kakšna je dejansko razlika med sedanjo placo m postavljenimi zahtevami za spremembo ukaza 197. Na podlagi gornjega ukaza dobivajo sedaj vsi delavci pri SELAD 150 Ur na uro, razen zidarjev, ki so plačani na podlagi delovne pogodbe. Po drugi strani pa imamo delovno pogodbo gradbene stroke, ki določa za navadnega delavca 169.85 lir na uro, kvalificiranega 197 in specializiranega 219 Ur na uro. Razen gornjega vprašanja oa je odprt še drug problem za katerega se zavzema tovarniški odbor, struje Delavske zveze. Gre namreč za vsoto, ki Jo pridržijo pri pokojninah INPS, katere presegajo mesečnih 5000 lir. SELAD namreč povsem protizakonito pridrži gotovo vsoto tudi za dneve, v katerih delavci ne delajo, ter za dneve, ki jih prejmejo plačane jz dopolnitvene blagajne, kar se pa ne dogaja za kategorije, ki so plačane na podlagi delovne pogodbe gradbene stroke. Zadeva se sedaj preučuje pri merodajnih oblasteh, ker je tovarniški odbor že interveniral pri vodstvu SELAD, departmanu za javna dela in zavodu za socialno skrbstvo INPS. Pred osmimi meseci so delavci SELAD razpravljali o stanju in razmerah, ki vladajo v prodajalni podjetja, kjer so uvedli pretirano visoke cene. Delavci so zahtevali naj sindikat napravi potrebne korake za dosego kontrole nad upravljanjem proda- jalne, predvsem pa, kar se tiče določanja cen. Tajništvo sindikata gradbene stroke je sicer takoj interveniralo pri vseh oblasteh, toda povsod so odgovorili, da nimajo in ne morejo imeti nikakega opravka z upravljanjem in cenami navedene prodajalne. Sindikat gradbene stroke je nato posredoval pri dr. Caffare-liju s prošnjo, naj bi se uvedla preiskava, da se razčistijo gotova vprašanja. Dr. Caffareli je takrat obljubil, da bo preiskava u-vedena, vendar do danes ni&o prejeli delavci še nobenega oo-jasnila. Delavci SELAD pa nikakor nc nameravajo odstopiti od svojega stališča glede preiskave o prodajalni podjetja ter zahtevajo, da se zadeva čimprej razčisti, ker nočejo, da bi se z denarjem, ki je bil namenjen za lajšanje brezposelnosti okoriščali nekateri grabežljivci in koritarji. Preteklo je komaj 20 let po končani prvi svetovni vojni, ko se je človeštvo znašlo pred ponovno, drugo svetovno vojno. Razdejanja in beda povzročena v drugi svetovni vojni so prekosila vse grozote, kar jih je do tedaj poznala zgodovina: desetine milijonov žrtev in neštevilne nesreče je narodom prinesla nova vojna. Takrat se je nemški militarizem pokazal povzročiteljem in organizatorjem vojne. Temu so doprinesli tudi koristoljubni računi imperialističnih skupin Z'D‘A, Anglije in Francije, ki niso hotele uničenja političnih in ekonomskih temeljev nemškega militarizma in njegove napadalnosti, računajoč uporabiti ga v protisovjetske cilje, kakor tudi v cilje medsebojnih nasprotij. Nemška ekonomija se je s pomočjo ameriških in tujih monopolov kar hitro okrepila in v kratkem času je v svojem razvoju prekosila druge kapitalistične dežele. Nemški imperialisti so v začetku postopoma, a pozneje vedno bolj odkrito • pripravljali novo vojno. V kratkem času je s pomočjo ameriških kreditov in posojil Nemčija hitro ustanovila vojno-industrijski potencial. Orožje, neobhodno potrebno za napad, je bito dano v roke hitlerjevski Nemčiji. S postavitvijo svetovne reakcije na oblast v Nemčiji so hitlerjevci pričeli s širjenjem vojne in ustanavljanjem svojega svetovnega gospostva. Na tem poprišču pripravljanja zavojevan) so se kaj kmalu sporazumeli s fašistično Italijo in imperialistično Japonsko. Ponovno So pričele vznikati vojaško-politične skupine napadalnih oblasti. Znova je vznikla fašistična os «Berlin-Rim» in pozneje tkzv. «proti-kominternski pakt» Nemčije, Italije in Japonske. Z likvidacijo še poslednjih ostankov buržoazno-demokra-tičnih svoboščin, in z ustanovitvijo režima fašistično-tero-ristične diktature so si drža-ve-napadalke postavile vzporedno z vojnim ciljem tudi razširitev fašističnega gospod-stva po vsem svetu. ?ri naraščajočih osvajalskih apetitih napadalnih držav so v vseh oblikah in načinih sodelovale ZDA, Anglija in druge zaholne države, v upanju, da bi napadalnost usmerile v svojo korist. Ob očitnem popuščanju zapadnih držav je Japonska napadla Kitajsko, I-talija Abesinijo, Nemčija in Italija Špansko republiko. Zatem je Nemčija pogoltnila Avstrijo in Češkoslovaško. Razširitev druge svetovne vojne je bito za napadalce mnogo težje izvesti, kot jim je to bilo za prvo. Stvar je bila v tem, da je razširitev vojne in njeno podžiganje ovirala naraščajoča in krepeča se socialistična oblast — Sovjetska zveza, ki se je neutrudno borila ne samo za svoj, temveč tudi za mir po vsem svetu. Sovjetska zveza je stalno vodila politiko zaščite miru, nasprotno načrtom napadalcev. V odgovor vojnemu ogra-žanju po fašističnih napadalcih je sovjetska vlada sprožila idejo kolektivne varnosti, kolektivnega obrzdanja napadalcev in prinesla pomoč narodom, ki so postali žrtve napadalcev boreč se za neodvisnost svojih dežel. Ne po krivdi Sovjetske zveze niso našli njeni pravilni predlogi podpore vlad ZDA, Anglije in Francije, ki so vodile politiko poostritve fašističnega pokolja v upanju, da bodo s pomočjo sramotne «pomiritve» nemških in njihovih militaristov povzročile napad na vzhod proti Sovjetski zvezi one pa nastopile v vlogi «tretjega veselečega se». Sovjetska vlada je razgalila in strgala krinko voditeljem take kratkovidne, tkzv. «mun. chenske» politike, opozarjajoč na veliko nevarnost za vse-obči mir. Kot je bilo pričakovati, se je vojna pričela na zahodu med kapitalističnimi državami, t. j. tam, kjer je bilo najlažje in kjer so napadalci računali na hitro zmago. Druga svetovna vojna, ki je zajela večino držav, stala človeštvo desetine milijonov življenj in neverjetnih razdejanj, je postavila vprašanje usode vsega človeštva. Napad hitlerjevcev na Sovjetsko zvezo je bil usoden za njihova predvidevanja in napovedal neizbežen poraz napadalcev. Sovjetsko ljudstvo, ki je vstalo kot en sam mož na poziv domovinske Komunistične partije in svoje vlade na odpor proti osvajalcem, se ni samo postavilo proti najo-gromnejšemu vojaškemu stroju v zgodovini, temveč je tudi častno izpolnilo svoje veliko osvobodilno poslanstvo, odigralo odločilno vlogo v izvo-jevani zmagi nad fašističnimi osvajalci. Vzporedno z vojno, je sovjetska ideja kolektivne varnosti držav zadobila svoje utelešenje v sporazumni antifašistični zvezi držav — Sovjetske zveze. Velike Britanije, Z»DA. Vzajemna prizadevanja omenjenih držav so povzročila brezupni položaj fašističnega bloka. Z ustanovitvijo te zveze je ponovno potrjena, kljub velikim preroštvom zahoda, pravilnost sovjetske i-deje o možnosti obstoja zveze držav z različnimi družbenimi ureditvami zedinjenega v občem stremljenju miru proti fašistični tiraniji. (Iz revije «Slavjanje» št. 7) Nogometni četi Sv. Križa (v ospredju) nedeljo finalno tekmo za pokal «Dela» in Doline (stoječa v drugi vrsti) sta odigrali v , Zmagala je Dolina z 2:1 in si tako osvojila pokal. ZA MASE KMETE priporoča Kmetijska zadruga Koledar za mesec september Na polju Kmetje v tem mesecu nimajo na polju veliko dela. Lahko posadimo še v začetku tega meseca zadnje zeljnate rastline, in prav posebno brokle. Paziti moramo komaj se pojavijo gosenice na zeljnatih rastlinah,; da takoj nastopimo proti tem škodljivcem. Uspešno bomo upičili "gosenice, ki lahko povzročijo ogromno škodo posebno na glavnatem zelju in na o-hrovtu (vrzotah), s škropljenjem s preparati, ki vsebujejo DDT, z «gammesano» ali «Giordano» itd. V prodajalnah Kmetijske. zadruge bomo našli različne preparate, ki nam služijo v ta namen. Važno je, da pravočasno um-, čimo gosenice, in ne smemo čakati, da nam skoro -uničijo nasade, ker gosenice so zelo požrešne in v par dneh nam lahko popolnoma uničijo nasade zeljnatih rastlih. Da ne bi, škodovali krmski pesi, ne smemo predčasno odtrgati listov, ker je lepo zaraščeno in razvito, lištje pri pesi predpogoj za pravilen razvoj pese in. obilen pridelek. S poskusi se je dokazalo, da je bi! pridelek in redilnost pese, kateri so -odtrgali listje, znatno manjši negO' pri pesi. ki je niso nič obtrgavali. V hlevu .'H Ker govedo še vedno dobiva zeleno krmo, ali na paši ali v hlevu, kjer krmimo govedu zeleno turščico ali pit-nik, moramo pokladati poleg pitnika tudi močna krmila. Prav posebno moramo nuditi močna krmila mlečnim kravam in vprežni živini, ko opravlja težka dela. Tudi kokoši v tem času, ko menjavajo perje, zahtevajo dobro hrano. Menjavanje perja traja navadno *6 do 8 tednov. V kleti Brat je nedvomno vedel, kaj se dogaja z Micko, toda ni se mogel odločiti, da bi govoril z njo, bil je še redkobesednejši kot prej, govoril je samo najpotrebnejše stvari, celo srečanj z njo se je izogibal. Čutil je vso težo nevarnosti, ki grozi Micki, čuti se je sokrivega, ni pa vedel pomagati. Materi je materinski občutek povedal, da se v hčerki dogaja nekaj težkega, nekaj nevarnega, toda ni mogla zbrati poguma, da bi se vmešala. Sama pri. sebi je vzdihovala in z naraščajočim strahom opazovala Mickino obnašanje. O Emilu ni Micka govorila z nikomer. Niti s prijateljico Ančko. Ančko je presenečala s svojo raztresenostjo, z resnostjo, s katero je sprejemala njene še tako smešne novice iz trškega življenja. Opazila je. da se Micka sedaj zelo redko smeje. In še takrat ne s srcem, ampak samo z ustnicami. Sama pri sebi je sklenila, da je Micka muhasta in jo skoraj prenehala obiskovati. Micka si ni belila glave zaradi tega, ker so se ljudje s katerimi je živela, izogibali razgovorov z njo. To odtujevanje ji je bito dobrodošlo, mogla se je popolnoma prepuščati svoji ljubezni. Stalno je bila v mislih z njim, pripovedovala mu je svoje najskrivnejše želje in misli, govorila o vseh novicah, o svojih vsakdanjih vtisih. Domišljija ji je stkala njegove odgovore. Ti razgovori so bili za njo največja sreča. V teh razgovorih ni bilo neizrečenih besed, neizpovedanih želja, ne žgoče Emilove surovosti. Ti razgovori, so ji postali stalna potreba. Ljudje, dogodki, svet ki jo je obkrožal, je bil :za njo zanimiv le kot predmet teh raz.gov/orov v njeni domišljiji. * * j* Zgodba bi imela verjjetno običajen konec: Emil bi se končno naveličal Micke, Micka bi najbrž našla v, sebii dovolj moči, da bi to prebolela — če ne bi vanjo posegli drugi dogodki. . Franček Majcen = zane skl motiiv-i - 19. Mamica -pr- e i„s vedute - 20.15 Operni dueti, L. ceti in kvarteti - 21.15 Vic -«man termos: Koncert št. 5. etski z TOREK: 13. Glasba po želji 17. Čajkovski: Koncert za kil.,., in orkester št. 1. - 18.40 K ‘ikacijt ce.rt tenorista Dušana PertoOo, ki t 21. Radijski oder - Niccodc j.,- H POSTRŽEK. veseloigra v 3 i, m . SREDA: 19. Zdravniški ved- e laz 20.05 Slovenski oktet - 2.1.15 Fr1 led svi Lebar: VESELA VDOVA, oP«»,5 . ta v 3 dejanjih - 22.15 Knji! . pa nost in umetnost. fašisti ČETRTEK: 14. Jugoslovan ttijigg, motivi - 19. Mamičina povesi n 7.,m - 20.5 Vokalni tercet - 21. D, suae matizirana zgodba. '• bi s< PETEK: 1,3. Glasba po žel!lelavcex 21. Tržaški kulturni razgle 21.20 Koncert tenorista Jat n ih -dvoran. Nove pobude - Tudi podeželske sekcije naj se uveljavijo Uspeh praznikov tiska - Seznam denarnih prispevkov Tudi prosvetna društva morajo zlasti v tem času izvršiti svojo dolžnost s tem, da poskrbe zato, da bodo vsi -Slovenci njihovega delokroga vpisali svoje otroke v slovenske šole. In na to jih opozarja tudi Ljudska prosveta. M, K, Samo še dva tedna nas ločita od osrednjega festivala tiska, ki bo — kot smo že javili — od 17. do 19. t. m. na vrtu gostilne «Ex Brocchetta» v Bošketu. Iz podrobnega sporeda, ki smo ga objavili v zadnji številki vidimo, da bo osrednja manifestacija za naš tisk letos še lepša in bogatejša na pobudah. Vto bodo nedvomno veliko pripomogle poedine sekcije in celice, ki imajo že sedaj polne roke dela s pripravami. Sekcija Curiel ima n. pr. v načrtu kiosk s knjigami in še kaj povrhu, kar pa držijo organizatorji v največji tajno. sti. Obeta se torej presenečenje. Sekcija Sv. Vida se bo tudi letos predstavila s karakterističnim kioskom cvrtih rib, Zveza partizanov z razstavo o osvobodilni borbi, uredniki naših listov pa s kioskom o tisku itd. -Prepričani smo, da bo letos dobro zastopano tudi podeželje in to še posebno, ker bo festival prav v času trgatve. Zato naj se tovariši s podeželja pripravijo, da se bodo, kar se tiče iniciativnosti lahko kosali z mestnimi, sekcijami in ni dvoma, da se bodo znali dobro uveljaviti. znam dostavljenih prispevkov; cel. Tome - Pončana 1420, cel. obč. nameščencev: Classi 850, Cergolj 1980, Troccheri 100, Possidel 1100, N.N. 950, Pompai 650, Sibeiia 600, Nadàrak 810, cel. Pentich: Forčič 520, ■cel prevoz.: Vidoni 2100, Stegu 7020, Coretti 800, Martinuzzi 1050; Acegat - Broletto 2950; Acegat - Bellini 3040; cel. «3 junaki» - Kolonkovec 3325; cel. Prosek 5350; cel. Plavje 1310; ženske celice iz Milj 2600; cel. Aquila 1600; cel. Caharija 1000; cel. Martinuzzi 150; cel. Buttoraz 2950; cel. Felzsegy 850; cel. Barisoni 550; cel. Cere] 550; tovariši Fontanot iz Francije 5000, cel. Škabar 9700, tov. Peteani 2240, Morel Rita 1000, G. R. 1450, Pastrovicchio 42-5, Koblar 1050, Ressani 850, izkupiček veselice pri Sv. Vidu 4095, sekc. Tomažič: cel. Valdemarin 1715, cel. Tedeschi 500, cel. Facchini 2150; sekc. sv. Vid 880, Pončana: cel. Zol - Ceccarini 5485, cel. -Zetkin 3-250, cel. Verucchi 2450, cel. Tome 1,230. Ladjedelnica Sv. Marka 26.-650. Begi iz Jugoslavije V petih dneh, in sicer oa 27. pa do 31. avgusta, je pribežalo iz Jugoslavije na naše področje skupno 19 beguncev, ki so se prijavili na raznih policijskih poveljstvih. Med u-bežniki so 4 mladinci, 14 moških in 1 ženska. Iz cone B pa se je izselilo v avgustu zaradi nevzdržnih razmer 494 beguncev, ki so v pretežni večini italijanske narodnosti. V primeri z julijem je prejšnji mesec dotok beguncev iz cone B znatno poraste!. V juliju se je namreč izselilo 368 beguncev. Naraščanje stevi’a beguncev iz cone B je pač neizbežna posledica vedno večjega raznarodovalnega pritiska s strani Titovega režima. PREDNOSTNE LESTVICE Višja šolska uprava v Trstu obvešča, da so potrjene in ob-_ javljene z 31. avgustom 1954, j prednostne lestvice za podelitev začasnih in nadomestnih učiteljskih mest na slovenskih osnovnih šolah tržaškega o-zemlja cone A za šolsko leto 1954-55. Ples pri Magdaleni Na novo urejenem plesišču pred Ljudskim domom pri -Magdaleni je vsako soboto in nedeljo ples od 20.30 ure dalje. Svira izbran plesni orkester. Nogometna četa Doline, ki je v finalu s Sv. Križem zmagala z 2:1 in si tako nu borila pokal «Dela» Prednostne lestvice so na vpogled na slovenski osnovni šoli pri sv Jakobu, via delia Scuola Nuova št. 14 in pri vseh didaktičnih ravnateljstvih in občinah tržaškega o-zemlja cone A. Tudi prejšnjo soboto in nedeljo beležimo na vseh praznikih tiska, ki so bili v mestu in na podeželju dober u-speh, tako v Nabrežini v soboto ter v Dugolinu, v nedeljo pa pri Magdaleni in na Oppi-nati. Se posebne omembe je vredna pobuda tovarišev iz Mačkovelj, ki so prvi organizirali v nedeljo praznik «Dela». Skoda le, da se zaradi dežja ni mogel izvesti ves program. Danes in jutri re bodo vrstili še drugi prazniki tjska in sicer: pri Sv. Ani, v Podlonjer-iu, Rocolu, na Greti, v Nabrežini in na Pončani. V okviru akcije nabiranja denarnih prispevkov je te dni sekcija sv. Jakoba dosegla postavljeni cilj. Imamo pa več sekcij, ki se naglo bUžajo cilju, nekatere so že dosegle 70 do 80 odst. Milje so n. pr, položile do sedaj 145.875 lir. Prihodnji teden bomo objavili lestvico vseh sekcij. Zato naj poskrbijo tovariši, da bodo pravočasno dostavili do sedaj nabrane vsote in naj obenem pohitijo — v kolikor so ponekod v zamudi —; z nabiranjem prispevkov, da bo njihova sekcija med prvimi na lestvici. Objavljamo nadaljnji Liinuščka - 21.40 Čajkovski: b Najbo stač - 22. Književnost in uh 'resoin nost j- 22.15 Iz angleških kond neriški "•snikos H« B —T l6ka5 V! K I SI O .svojo Mejo t OPČINE rialega Sobota, 4. sept.: «Tri deklet» tov v; en kaplar» (Tre ragazze č ' ., caporale). m°tnih Nedelja, 5. sept.: «Gola ostr® lllišim (Lo sperone nudo). M. G ta« film. iC- Ponedeljek, 6. sept.: se ponov1 m Torek, 7. sept.: «San Francis®‘'Valstv MGM film. kromni Sreda, 8. sept.: se ponovi. 1l . Četrtek, 9. sep:.: sovjetski f jjdno «Veliki koncert» (II gra* ■Jo kc 'tebival concerto). Petek, 10. sept.: se ponovi. -p V tednu se začnejo nredst1, toda ob 18, zadnja cb 22. Ob nedel isk ne in praznikih začetek ob 16, z' rajn., , n ja ob 22. ;"jno c NABREŽINA Soboto, 4. sept. o.b 20.30: «Pol; t . „ jie. ddktor Schweitzer» . ze mezzanotte dottor Sohw n ep zer). E NI C film. „ s resni Nedelja, 5. sept. ob 16 in 20.3® „ CMU ponovi. ., t'esni< ebremi )v. Sreda, 8. sept. ob 20.30: ei>r pr: Waterloo ju» (Ponte itn , Waterloo). MGM film . PROSEK kega Šobo,ta, 4. sept. ob 20: «Ver" "o „ me boš ubil» (So che mi eliderai'). RKO film. Nedelja. 5. sept. ob 18: se po F t 'LULlJci, U. OCjJL. UU iO. JC Vv U ‘VI Sreda, 8. sept. ob 18. «Pusto1! hln:- ' ščina v New Orleansu» Ijj . ventura a New Orleans), l oc tanus film. Jjmu fe S o/s k e vesti nscjijk°11 li 1® I,. !en je Prejšnji petek je padel v morje na barkoivljanskem nabrežju 11 -letni Claudio Rup ini s Skoljeta 335. Deček je radovedno opazoval delavce pri delu. Ker so ga pozvali naj se odstrani, se je deček res umaknil nazaj in padel v vodo. Prisotni so ga iaikoj rešili. Prepeljan je bil v bolnico, kjer so. zdravniki ugotovili par lažjih prask po rokah in nogah. *** V soboto zjutraj j.e neka mimoidoča ženska zagledala pod senikom v bližini hiše št. 38 na Proseku nezavestnega moškega, ki je bil težko ranjen, pibivestila je takoj RK, ki ga je prepeljal v bolnico, kjer so ga indentiti errali za 58-let.nega Franca. Čehovina. Ponesrečenec Je nekaj ur po sprejemu v bolnico, podlegel težkim poškodbam, *** v nedeljo ponoči so neznani zlikovci okradli zlatarno na Largo Barriera 16, ki je last dr. Čaja .Squadrarti. Med drugim so odnesli 80 ur, dragulje in drugo zlatnino v skupni vrednosti 3 milijonov lir. *** v bližini Bazovice sta se v nedeljo ponesrečila z motorjem 36-lelni Silvio Ceulont iz Vrdele Timinjan 1605 in 26-1 et ni Giuseppe Cermelli z Lonjers-ke ceste 193. Na ovinku je Ceuloni, ki je vozil motor, n e,n adorna zgubil se- oblast nad krmilom, 'in zavozil v MILJE Obsežen načrt javnih dei Za mesec september ima občinska uprava v načrtu več javnih del, ki bodo izvršena v mestu in vaseh. Tako pridejo v poštev razna popravila cest, kanalizacije, 'ureditve šolskih stavb itd. Prav te dni je šlo na dražbo delo za gradnjo kanalizacije v Škofijah, ki bo stala približno 31 milijonov lir. Ze iz predvidenega stroška lahko vidimo, da gre za veliko in važno realizacijo v korist te slovenske vasi v občini. Druga dela, predvidena v 14. gospodarskem načrtu se nanašajo na instalacijo centralne kurjave v strokovni šoli v Miljah, kar bo stalo približno 5 milijonov lir. Zgradili bodo nadalje v Miljah podzemsko stranišče, za katero je predviden strošek 2 milijonov lir, dodatna dela v javnem kopa- lišču za poldrugi milijon lir ter ureditev cest, v predvidenem znesku 7 milijonov lir. V načrtu je tudi gradnja velike javne pralnice v Miljah, ki bo stala 3 milijone lir. NABREŽINA Grobe pomanjkljivosti pri obnovitvenih delih v Cerovljah Zadnjič smo omenili, da se vaščani pritožujejo zaradi vidnih pomanjkljivosti pri delih za obnovo, oz. popravila požganih stavb. Te dni pa je prišla na občino delegacija vaščanov, ki je zaprosila naj bi si funkcionarji obč. tehničnega urada ogledali izvršena dela ter intervenirali pri merodajnih oblasteh, da vsa dela končajo v redu. Načelnik tehničnega urada in obč. inženir sta natančno pregledala kakih 24 poslopij in prišla tudi do zaključka, da so protesti^ vaščanov povsem upravičeni. Res so bile nekatere stavbe v celoti dograjene, dočjm so druge le deloma, in več stavb ni vzelo gradbeno podjetje sploh v poštev. Podjetje se je verjetno ravnalo po cenitvah, ki so jih svojčas izvršili geometri Civilnega tehničnega u-rada. In te so bile precej površne, tudi zaradi tega, ker so bile ponekod izvršene celo v odsotnosti stanovalcev. Po ogledu obnovljenih in popravljenih stavb, je sestavil tehnični urad obširen zapisnik, ki ga bo poslal te dni merodajnim forumom. Oblasti so vendar dolžne, da poskrbijo prizadetim vaščanom dostojne ih v redu zgrajene hiše, brez površnosti, ki se pri takih de- lih prepogosto pojavljajo, bo. disi zaradi pomanjkanja troie s strani Civilnega tehničnega urada, kakor tudi zaradi pretirane štednje z gradbenim materialom s strani podjetja. obcestni jarek. Ponesrečena motorista so prepeljali v bolnico, kjer sta bila sprejeta s prognozo okrevanja, kar se tiče Germe llija v 20 dneh, dočim je stanje Ceuloniia precej resno. *** V zaporu Coroneo je v torek podlegla srčni kapi 72-letna Maria Cioppi por. Odorico.' Okrog 7. ure zjutraj jo je našel paznik mrtvo na postelji. Pridržana je bila v zagoru zaradi prosjačenja. *** Zavezniško vojaško sodišče je v torek obsodilo skupino devetih mladincev iz Loga in Ricmanj, ki so lahkomisleno prekupčevali z orožjem na zelo stroge kazni. Na dve leti zapora vsak, so bili obsojeni: 21-1 etni Guide Bralni, 20-letni Innocente Trenta, 24-letni Eugenio Giuliani, 18-letni Giordano Kuret. Na dve leti in šest mesecev pa je bil obsojen Arturo Pi:tarello, na 18 mesecev 21-leitni Ferruccio Ghengani in na isto kazen 20-letni Mario Blažič, na 1 leto pogojno pa 53-letni Arturo Lisca. Sodišče je odbilo zahtevo obrambe, da bi -obtožence izpustili na svobodo do priziva, kot se je to zgodilo s skupino dijakov, ki so bili sojeni maja letos. Radovedni smo ali bo sodišče tudi. tako strogo, če bi prišli na zatožno . kloip tisti, ki so skrivali 39 zabojev orožja in munkije? *** Se druga stroga kazen je bila te dni izrečena proti 40-1 et-nemu Remigiju Piščanc, ki se je polasti! dveh pištol in jih nato proda!. Obsojen je bil na 2 leti zapora. *** V počitniški koloniji v Ri-golatu se je pripetila v torek smrtna, nesreča. Ko je hotela 13-letna Luisa Fogar z Oreha utrgati na neki skali planinko, je nenadoma zdrsnila in padla v globino, kjer. je o ežala mrtva-. DRŽAVNO UČITELJI h,# -s» na slovenskem državnem ^. 0lsga teljišču v Trstu se začnejVPehov ponedeljek dne 6. septeh1® ‘‘edneg 1954 ob 8.30. , tapre Natančen razpored je 1 avino javljen na oglasni deski ' voda. i jju . Vpisovanje se začne ^ septembra. Trajalo bo do1 lru_p * 'rventi septembra 1954. Podrobnejša pojasnila tajništvo zavoda. VIŠJA REALNA GIMNA# V POnl Na Državni višji realni F, Wetsk naziji s slovenskim učnim j11 j>iocj zikom v Trstu, ki ima V°, !9fodi razredov z realnim učnim,; 0roJ Črtom tudi popolne razred lj _ klasičnim učnim načrtom. u c; vrši vpisovanje za šolsko , ij,_ 'la: to 1954-55 od 1. septembri^ nT1 ves od 10. do I-1,, ..'_l obo: o “listič * * '* V dneh od 26. avgusta do septembra se je v tržaški občin, rodilo 47 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 30 oseb, iporok je bito 41. Ije vsak dan re v tajništvu zavoda v 1‘ -tičnir Lazzaretto vecchio 9, IL 7 stropje. Navodila glede vP^'i| j vanja so razvidna na zaV° . vi razglasni deski. , 11 Začetek pismenih popral ,, 1 n< izpitov — razen zrelostnil’j 5 ,ri<'r; bo v ponedeljek 6. septedL._ “i sv točno ob 8.30 uri. Natad1’ ‘'leno spored vseh popravnih izpl Oanes je razviden na zavodovi 'hje " ni deski. *druž Podrobna navodila glede ■ oitov in vpisovanja daje em' ništvo vsak dan od 10. A° | . 1 ure. Sn'l Tn„ j INDUSTRIJSKI STROK'0'|htlokr TEČAJ NA. OPCINAtf'k.y1,, . Ravnateljstvo državneg3 dustrijskega strokovnega f čaja na Opčinah s prikU, >ja se bodo vršili popravni nim III. h i/Udi razredom objavU®.-) k1 1 i nrvnmtzn i 1.1 i. SV v jesenskem roku 1954 P° dečem redu: a» Za nižji tečajni izpit d7l !,Jtr>vo septembra ob 8.30 uri. J .“''•delit in II. razred dne 6. septed od 8.30 uri. Vpisovanje v K I, IL razred od I. do 25. sepie"1,, vsak dan od 10. do 12. u’-: ■ !j ]>kt, V t a,j Razporedi in podrob""^ ara vod’la so razvidna n« oglasni deski. Vsa natanč°L 7 pojasnila šole. dobe v taj"1' Odgovorni urednik o RUDOLF BLAŽIČ (Bl3“ Založništvo «DELA» ,g Tiska tip. RIVA. Torrebia" AIS Dovoljenje ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše d1' Pavle se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala pevske zboru, darovalcem vencev in cvetja ter vsem. * spremili našo nepozabno na njeni zadnji poti. Boljunec. 30. avgusta 1954. Družine PAROVED-vjI SLAVEC IN TOFFOLL*/ Pet de >e *0 b :-i,,isk r,'žač 1 'n bi t K bre :>ik /Mii Ma Svnt h “vci ™ i, „ ^šii Na, N? K11: ."ijy . 1 “vn