Glasilo Komunistične množico in vojaštvom, NEMIRI NA S R B S K O - B O LG AR SKI MEJI. C. Corr. con la Post« IZHAJA VSAK ČETRTEK BaroAnlna: ITALIJA............ INOZEMSTVO .... Posamezni Izvod 26 cent. Uredništvo ln upravnlitvo: Trat, Via Udlne 33. III. Trst, 12. avgusta 1926. — Leto VII. - štev. 275. SVARILO. št. C82-6542. Prefekt Tržaške pokrajine Upoštevajoč, da slovenski komunistični tednik «Belo», ki se tiska v Trstu.v ti-skarni Spazzal, katerega tednika odgovorni urednik je Mokole Vekoslav, pogo-stoma prinaša lažnjive in tendenciozne vesti, ki lahko razburjajo duhove, z nevarnostjo za javni red, sledi ciljem, ki ne odgovarjajo principom države, ki bi jih -moral javni tisk upoštevati: Ker je imenovani list iz enakih vzrokov zagrešil prestopek in bil zaplenjen že petnajstkrat (in sicer : šestkrat v tem letu); upoštevajoč mnenje komisije 2. člena kraljevega dekreta 15. julija 1923 št, 3288 (spremenjenega v zakon 31. decembra 1925. št. 2309); posvari v smislu in na podlagi členov 2 in 3 kr. dekreta 15. Julija 1923. št. 3288, zakon 31 dec. 1925 št. 2309), odgovornega urednika slovenskega tednika «Delo» Mokoleta Vekoslava, Trst, 17. julija 1926. Za prefekta: ZANCONATO. kritikami nasproti voditeljem, ki so ga napravili, če ne bi pomagali množicam pridobiti z dogotkov pametnih naukov, prepoditi reformiste in si izbrati vrednejše voditelje. Bojazen, da .so Rusi v slučaju, če ostanejo v angleško-ruskem odboru, enako soodgovorni kakor Angleži, je smešna. Če bi komunisi dospeli na vodilna mesta močne delavske organizacije ob strani reformistov, ali bi radi tega dejstva prevzeli odgovornost oportunističnih akcij, impravljenih od drugih ? Te odgovornosti bi nosili, če pristanejo in podpišejo opor tunistične akcije reformistov; nikdar ne če sami napravijo tudi na tem mestu svo- jo revolucionarno dolžnost. Če nam mogoče, ne samo od spodej, ampak od zgoraj bojevati so v dobrobit razrednega boja, ne bi napravili svoje dolžnosti, če ne bi množicam pomagali tudi od zgoraj smeriti se na pravo pot. Če se ima zadeva upoštevali z ozirom na takojšnji dobiček, naj se jo presoja s stališča zgodovinskega procesa in revolucionarne strani. Mi se bojujemo od zdo-' lej in od zgorej v namene in za program Angleško-ruskega odlvora, kateri pome-nja pred vsem solidarnost množic in o-stane pomembna točika za nadaljevanja dela za mednarodno bojno sindikalno združitev. Feliks Dzeriinski I)ze rž inski je umrl. Njegov zadnji! spodbujevalni govor ga je uničil. On, ki ie vrgel po vseh ogenj svoje goreče duše, | je umrl, je izgubljen za vselej. Kako je bil živ, miren, energičen na I tribuni; Njegov govor ni bil govor pač. pa klic razumajn srca, klic neutrudljive volje bolestnega ustvarjanja. Vsaka številka je bila odmev te bolesti. Vsaka be- Delavska Sola Socializacija iene POLITIČNI PREGLED >i8Qii Mm najst nov in voditelji Prihaja torej vest, da se je sestal an-gleško-ruski odbor v Parizu. Ivakor je znano je bil zahteval, da se sestane ta odbor, Centralni sindikalni odbor Zveze S. S. R. R- je razumljivo, da Je I zacijslta blagajna, zahteva naletela, v desnih laburističnih vrstah, na veliko nasprotje. Vzlic temu se je odbor sestal. To je treba šteti kot uspeh pritiska množic in predvsem ru darskih. Je to zmaga ljudstva. To trditev moramo raztolmačiti. Iz nekaterih laz rednih delavskih plasti in tudi s strani stranke se je stavilo vprašanje: Angleški člani angleško-ruskega odbora s vodite Iji apglešHe splošne stavke. Kaj naj počnejo komunisti, voditelji Sovjetske sindikalne centrale s takimi ljudmi ? Kako morajo sedeti komunisti pri eni mizi z lo milci štrajka ? 'J druge s! rani-.■ jptd nekaterih plasteh pravičnih delavcev, ne popolnoma pod u- Francija, amortizacijska zbornica Finančni minister Poincare je v dve-urnem govoru obrazložil svoje nadaljnje tinanCne načrte v ministrskem svetu, ki inu je predsedoval predsednik republike Domergue. Predložil je načrt amortizacijske 'blagajne, ki naj bi se osnovala, kot neodvisen institut za izplačilo notranjih kratkoročnih posojil. Upravniški svet tega instituta bo sestavljen iz dvajsetih članov, ki bi se delili v dva odbora, eden finančni in drugi tehnični. Dohodki tobačne prodaje, na-sledni davki in davek na razprodaji nepremičnin, ui bili prihranki državne blagajne, ki bi dosegli svoto šest mil jard in pol. Jugoslavija. Uzunovičeva vlada bo zopet nekaj dodala k zahtevi po samoupravi in sicer: v notranjem ministrstvu je obstojal oddelek za Slovenijo ki ga nameravajo ukiniti, pod pretvezo varčevanja. Vprašanje varčevanja ni pri tej zadevi na mestu. Več bi se prihranilo, če bi se ukinilo državno podtajništvo v notranjem ministrstvu, ki je v rokah Radičevca Pernar-ja; s tem bi preprečila, da se ne bi Radič in njegova rodbina posluževala posebni!) ministrskih vagonov in avtomobilov za agitacijo. Na zunaj izgieda kot da bi bilo vse mirno v tej državi. Ministri bi se radi v Silno absurden je tudi princip neločljivosti zakona, ki bije v obraz vsem biolo-gičnim iri psihologičnim zakonom narave. Ali je psiha človekova stalna ? Ali se v teku časa nič ne spremeni ? Ali pri seda je segla kot ojstra pušica v možgane I sklepanju zakona ni možna pomota ? Me- sodrugov. Vsi so razumeli, da se nahaja-Isto, da bi se eventuelnim pogreškom pri jo pred človekom, ki se je popolnoma u- sklepanju zakonov ali medsebojni anti-dal stvari revolucije. On ni živel sam za patiji odpomoglo z ločitvijo, se družba se. Ni gledal v zrcalo zgodovine. Izkazal ločitvi odločno upira, ker ji ni mar za se je s svojim delom. Vse to njegovo delo, I srečo posameznika In za zdrav zarod, njegovo trpljenje, /ljegove rane, njegovel Zato vidimo zakone sedanjih dni, ki težkoče nam pretresljivo kličejo, prepri- niso nič druzega nego forma, zunanjost, čujejo, hočejo pomoči, odbijajo, zahteva- videz, brez vsake notranje vsebine in jo... Na lica mu je prišla nekaterikrat vrednosti; za kulisami, v domači intim-psebna rdečica in je takoj izginila. Odsev Inosti lahko opazimo največkrat medse-njegovih oči je bil mrzličen, sveteč se od J bojno sovraštvo,, prezir, zaničevanje a-notranjega ognja, in imel ob enem izrazili kar je najmanj medsebojno hladno trpljenja. Obraz je bil energično strog, re-1 brezbrižnost zakoncev. O lepi duševni volucionarega borca, udanega do smrti: fanatičen obraz bi rekli filistri. glede uspeha, ki ga bi imela ta am-orti- tej vročini kolikor toliko otresli skrbi. O List «Quotidian» poroča zelo skeptično | korupciji se govori malo in je prešla na zadnje mesto, ker za državo ni toliko važna. Največjo skrb napravljajo sedaj vsem občinske volitve v Srbiji. V Bel-gradu se radikalci kavsajo med seboj, kei bi radi eden pred drugim prišli v ospred- V svoji politični notici poroča : «Poincare ima svoj načrt«. Napravimo račun: dosedaj imamo ih davkov; neznosno je da pade | je. Jasno je namreč, da bi radikali v slučaju cepitve svojih list doživeli popolen poraz. Vrši se vse polno shodov. Demokrati izrabljajo to na shodih ker so namreč napadeni po raznih krajih. Davidovič |je na enem takšnem shodu dejal: «De mokratske poslance ubijajo, pristaše pretepajo, kandidate terorizirajo. Vlada si stematično preganja demokrate, da bi na od teh polovica na indirektne davke. Gotovo pom en j a to bližnje podraženje živ ljenjskih potrebščin. List poživlja Poincare-ja, naj predloži svoj ekonomski načrt, če tega sploh ima Listi so prinesli dnevni red Federacije v Rodanu (Lione) (radikalne socialistične stranke llerriotove), ki se strinja s pro- gramom kartela in ob enem izreka častita način dobila večino pri občinskih novemu prosvetnemu ministru. Prihaja zopet vest, da je Herriot našlo vil na lionski občinski svet pismo, v ka- Ali kaj se dogodi ? Njegove rake se zasučejo k srcu, beseda, ki ima po navadi utis skoraj eksaltirane skupne bolesti, pade, se zgubi v mrmljanje. Male potne kapljice pokrijejo njegovo obličje. Saj je zmiraj enak !» smo si rekli, da se pomirimo. Ali notranji glas naznani: Obsojen, je izgubljen ! Bolest nas napade. V skrbeh radi zlih slutenj sem zapustil dvorano plenuma takoj po končanem govoru Dzer-žinskega. Govorili so, da mu je slabo. In potem — telefonsko poročilo : «Dzeržin-ski je mrtev». in telesni harmoniji nikjer sledu. To dejstvo je jasna priča o bankerotu naše sedanje družabne morale in kulture. Pravo nasprotje tej prisiljeni zakonski monogamiji je prostitucija. — t. j. žena postane last vsakega moža brez razlike — proti plačilu. Prostitucija ima svoje korenine mnogo globje, kot se nam vidi pri površnem opazovanju; ni samo to podlaga prostituciji, da radi ekonomskih ozirov spolno zrel mož ne more poročiti se — najglobji vzrok je pač ta, da je \ možu poligamni nagon močno razvit, na gon, ki stremi po spremembi pri spolnem občevanju. Zdravniki in seksualni etiki povdarjajo, da je prostitucija neobhodno «Mrtev Dzeržinski«? Ali ste ga poznali, I potrebna prav v varstvo zakona in ravno sodrugi in prijatelji ? Mi smo imeli dosti junakov in se dobi j še veliko hrabrih v «železni stoniji«. Ali j Dzeržinski je bil edini junak svojim. Bil je revolucijska glava; ni bila navadna človeška kri, ki je vrela po njegovih žilah. Težko si je predstavljati Dzeržinske-ga, kot spečega. Skoraj ni mogoče pred- lo nam kaže, kako na trhlih nogah stoji dandanašnja morala. — Prostitucija na ščiti zakon — t. j. vsak mož varuje svojo lastno ženo in zlorablja druge — t. j. pro stitutke — to menim je največja karika tura sedanjih razmer — največja ironija sedanje dobe. Treba je prostitutk da osta nejo čednost ne žene in dekleta nedotak- plivom naše stranke, prihajajo pritožibe I t0rem izraža voljo, da se mu dovoli raz-sledeče vsebine: Brez druzega gre komu-1 j0žiti splošen političen položaj in vzroke, nistom čast, da so ustanovili angleško-iu- j ^ gft dovedli, da je stopil v Poincare- jevo ministrstvo. Socialisti, ki imajo ve- VD- litvah. Davidovič je naštel vrsto slučajev nasiVstov., Pravi, 3i piO- IUIwvC«, j• —---------------------■ ,.x, , mulama Iz tega izvira nepreprečljivo na- boj ob vaši strani, z bojnim geslom : «Vsi [nedolžnem v zaporu. In je so išče iSid.U^S.mnoH.n.l.m l*>d pri- ... pomoč angleSklm ,-udori,m „ ». MM.cl.ust izreklo uuov.S * iskom delavskih množic bodo miorali an- Vse naše organizacije 'bodo nadaljeva- [sodbo. gleški reformisiti, ki niso ne boljši in ne le pomožno delo vašega boja. Pomagali Po vsem svetu je ta obsodba med de- slabejši od druzih, ubrati pot od ostalih J vam bomo do končne zmage. Živeli vztraj- lavstvom izvala protest. Svetovno reformistov. Na svojem nadaljnem potu ni angleški rudarji! Živela zmaga nad go- lavstvo je na svojih sestankih odposlalo .... levo bodo množice s podporo in oporo spodarji rudokopov. | resolucije proti nečloveškem postopanju V SIRIJI Francozi imajo veliko opraviti, da bi si podvrgli Sirce in se polastili vse Sirije. Ne gre jim tako lahko, ker se plemena upirajo. Francozi bi naredili veliko bolje, da se bi brigali za svoj dom in ne bi vzdrževali čete po tujih bojiščih. I življenje dveh revolucionarjev Sacco in Na ta način; se gotovo ne izboljša doma- [ Vanzettija odvisi od voljo proletarcev, ča valuta. I pred časom smo že poročali, da sta V MAROKU. bi!a dva italijanska delavca v Ameriki Francija in Španija sta si mislili, da obsojena na smrt (na električnem stolu), z vdajo Abd El Krima bode mir v Maro- Zakrivila nista nič druzega kot to, da ku in se udajo vsa maroška-plemena brez [ sta revolucionarja. Obdolžena sta bila, boja. Plemena pa so si izbrale druzega po- da sta z namenom priti do denarja veljnika, ki z gorskih višini nadaljuje boj [okradla in umorila nekega trgovca. To njegova narava, se telo« je rekel v svojem zadnjem go-oru. Vse njegovo življenje je poteklo na takšen način. Revolucija zahteva svoje žrtve. Dzer-žinskega se je polastila popolnoma. Komaj na svobodi po dolgoletnem zaporu, ves zadovoljen se je vrgel v tok revolucionarnega gibanja 1. 1917. Brezobziren s svojimi sovražniki, zmeraj na svojem mestu, dovrši svojo misijo in s trdno j roko odbija napade. Noči brez spanja. Trajna nemirnost. proti Špancem. AngleSka črna stavka traja 95 dni. Mednarodna eksekutiva rdečih sindikatov je poslala angleškim rudarjem sledeči telegram:: ((Mednarodna eksekutiva Bdečih sindi katov vam pošilja ob priliki trimesečne ga štrajka, iskrene pozdrave. Od prvega se je izkazalo za neresnično, kakor so gotove priče izpovedale, ki so se iiaha-jali tam prisotni. Vse ni nič i>omagalo: ker se je šlo za dva revolucionarca, morata biti obsojena. 2e tedaj se je imela izvršiti smrtna ob sodba nad njima, ali protest svetovnega delavstva je vso zadevo zavlekel,, tako. da ni znala amerikanska vlada, kaj bi - dneva vašega štrajka so M. R. S. vodili napravila. 2e štiri leta se nahajata po I. O. M. R. S.» Angleška l>uržmazija skuša .s podvojeno silo premagati strajk rudarjev. V reformističnih voditeljih je dobila zaveznike. Ostrejši je boj kot nikdar poprej. Mednarodni proletarci morajo napraviti vse mogoče, da se doseže končna zmaga štrajkujočih, Vse delavstvo se mora odzvati pozivu Propinterne. Zahteva se popoloa iazoio2itev Ansliiie Iz Pariza prihajajo vesti, da je posla-niška konferenca objavila noto, da se je v pogajanjih med konferenco in avstrij-vso komunistično taktiko skupne bojne I sko vlado dosegel sporazum, po katerem črte, z vso taktiko boja revolucionarnega [ se mora v Avstriji uničiti vojni material razreda za dosego mednarodne sindikalne | i,n vsi stroji za izdelovanje municije in enote. To ne odvisi popolnoma nič na o-1 orožja, v Avstriji se morajo razpustiti vse cenjevanju osebnosti, ki plovejo na po-1 tajne vojaške organizacije, vršini gibanja minožic. | Konferenca je avstrijski vladi še pose- Torej, ostajajoč zvesti programu in na-[hej naročila, da mora razpust tajnih or-menom! se na ta način v resnici obvaruje ganizacij izpeljati takoj. Avstrijska Angleško-ruski odbor. Izgieda torej, da I da bo nosila odgovornost, če bodo tajne, bi bili mi oportunisti, če bi radi formal-1 nezakonite organizacije še nadalje obsto-nostnega upoštevanja rekli, da je splošno I jale. Drugače bo vojaška komisija še na fetrajkolomatvo delikt; če bi popustili sl dalje imela pod nadzorstvom Avstrijo. revolucionarnih elementov postavili na vodstvo voditelje, ki bodo zmiraj bolj odgovarjali njih zahtevam. Ta primer bo go tovo priprečljivo sledil tudi v druzih državah. Ta je končna .smer, ki je vodila in vo di še zmeraj komuniste. Ona ne sledi na osebnem ocenjevanju gotovega števila vor dlteljev, pač pa na objektivnem ocenjevanju razmer, v katerih se razvija gibanje delavskega razreda posebno angleškega Radi teh množic, ki se orientirajo na levo, vsled naraščanja je bil sestavljen angleško-ruski odbor, Tukaj so vidni neposredni odnošaji z amerikanske vlade. Upanje, da ne ostanejo ti protesti brezupešni in, da' se ta revolucionarca povrneta zopet v svoje vrste. Verski boji v Mehiki Kapitalisti in feudalci si delajo Špan sko steno iz «verske svobode«. Iz Mehike prihajajo poročila, da je vse delovanje rimske cerkve ustavljeno. Vši duhovniki so zapustili svoja mesta, in nove naredbe so stopile v veljavo. Cerkve so v rokah ljudskih odborov, organiziranih s strani civilnih oblasti. Na raznih krajih je oblast zasedla cer Prišlo je do hudih spopadov med Meščanska družba sloni gospodarsko rta kapitalistični produkciji blaga. Čimbolj se ta kapilalistična produkcija raz-ija, tem večja je armada delavcev — proletarcev, ki pa največkrat niso v stanu prevzeti odgovornosti za oskrbo matere in otroka — in to tembolj, čimbolj raste pri njih omika, ker v istem razmec-u rastejo človekove zahteve do življenja in tembolj čuti odgovornost očetovstva, vzgoje in oskrbe otrok. Zato je umljivo, da raste procent neporočencev, zato se sklepajo razmerja, ki možu ne nalagajo nikakih obveznosti, zato raste število nezakonskih otrok, medtem ko pada število rojstev v legalnih zakonih. Seksualna morala bije tu obstoječemu družabnemu redu v obraz, ker onemogoča ojstva ali pa oskrbo zaroda. Pa še v drugem oziru pride zakon v protislovje z interesi družbe in sicer glede ohranitve plemena. Za ohranitev plemena — t. j. za potomstvo — je treba biolo-gične združitve. Samo krepki, telesno in duševno harmonično razviti individui bi smeli ali morali skrbeti za potomstvo, medtem ko bi se duševno in telesno šibkim, nerazvitim ljudem moralo zabrani-ti potomstvo. Samo Mologično spolna združitev rodi krepke, zdrave potomce. Narava je modro uredila tako, da se duševni in telesno najbolj privlačujejo oni; ki se v zunanjosti in notranjosti svoji najbolj izpopolnjujejo in zlivajo v harmonično enoto. In to srečno občutje dveh bitij, ki sta se našli in se zlivata v eno samo harmonično bitje, imenujemo ljubezen. Ljubezen je torej najboljša svetovalka k srečnemu zakonu in tudi najzane- i-" sljivejši prorok za zdrav zarod. Sedanji meščanski zakon pa je gospodarska in ne biologična uredba, tu ne odločuje ljubezen — t. j. biologični moment, temveč denar, t. j. ekonomični moment. . Dva, ki se biologično privlačujeta in i- I mata torej vsa pogoje za srečno sožitje v zakonu in zdrav zarod, najvočknat radi moterielnih težkoč ne moreta skleniti zakona. medtem ko premožen mo* vsake izven zakona mu je zabranjeno; vsa vzgo ja, pouk, čtivo itd. stremi za tem ciljem, Če torej mož neče podpisati zakonske po godbe, se mu spolni užitek zabrani — ker noče plačati — t. j. prevzeti odgovorno sti za eventuelne posledice. In tedaj stoji mož na razpotju; ali se poroči, ali gre k prostitutki, ki mu tudi nudi ljubezen proti plačilu. Zakon je prodaja žene za vse življenje proti enkratni obvezi — prostitutko pa se plačuje sproti In vendar kaka razlika med obema po mnenju sedanje družbe ! Zakon je nam Nepretrgana aktivnost. Skrajna pazlji-1 reg ge(janjemu družabnemu obstoju neob vost, odgovornost ogromna. [ hodno potreben, ker zasigura mater in o Niti sence počitka. Nikdar ni predstav-1 {rojca> Zato mu družba — t. j. cerkev in ljal del Dantona ali Marata. Preprost to-1 ^r^ava priznajo vse privilegije in pravi liko, kolikor je mogoče biti. Stranka mu|ce. pri prost,itutki pa mož ne prevzame je bila dražja od vseh stvari na svetu. Za j ni^ajje odgovornosti za eventuelne posle stranko je živel in umrl. Tako ostane dice _ Mto jo je družba ^v^a. Dzeržim&ki plemič brez madeža in brez prj prostitutki mož ne išče pravega, fl-straha, plemič komunizma, ki ne bode I nega jn čistega ljubavnega užitka, tem-■nikdar pozabljen. [ veg h0fe radostiti samo svojim najprimi- Od Čeke k železnicam v ekonomskem [ tivnejšim naravnim nagonom. Skoro isto delu, pri Centralnem odboru, med množi-1 je tudi v sedanjih zakonih, ki se ne skleco; povsod je bil poznan kot nepodkup- [ nej,0 biologičnim potom — t. j. iz lju-ljiv; ognjen, neizprosen, čist kot kristal j t>ezni. Mož s spolnim občevanjem izvrši in natančen. Govoril je zmeraj resnico, I samo svojo dolžnost in zadosti obenem strog proti sam sebi kakor nasproti dru-1 samemu sebi, neglede na to, ali žena u-gim, kadar je bila potreba. Več kot ne- j živa ali ne. Na ta način pa sposobnost e-katerikrat je povedal resnico, ki se ne bi I ,-otič.nega občutja pri spolnem občevanju nobeden upal povedati. To pravico si je I se pri ženi bolj in bolj stopi in v obeh zaslužil z vsem življenjem revolucionar-1 slučajih to neobčutje s strani žene neu-nega borca, za kogar je bila revolucija [godno vpliva na moža in povzroča reduk-vse : zrak, svetloba, toplota, ljubezen : I cjj0 spolnega (življenja) občevanja, oziro-življenje samo. |ma ljubavnega življenja na najprimltiv- Kar ga je oživljalo, je bila brezkrajna J nejšo zadostitev nagonov brez vsake ek vera vstvarjajoče sile proletarskih mno-Jstaze in finese — povzroča posurovelost žic. Napravljen iz enega kosa, je hodil [v spolnem življenju. Dzeržinski po svoji poti z izredno prepro- Med legalni zakon in prostitucijo se je stostjo. Od tod njegov vpliv, njegova pri- zato vrinila neka tretja vrsta sožitja, ta-vlačna osebnost, udanost. Preizkušena [ koimenovano razmerje. Je to nekako na pravičnost za stvar se je družila ž njim, domestilo za zakon, ki nastane, ako mož ki je bil posebno bogat človeškega razu- J in žena hočeta sicer skupno živeti, a jima rna ta strogi voditelj čeke je bil v resni- manjka ali volja ali kak drug pogoj za ci prepričevalna osebnost, izvrsten sodrug J sklenitev legalnega zakona. Družba te vr-za one, ki so hodili isto revolucionarno I ste sožitja ne prizna, ga sicer trpi, dokler pot. j ' ; i [ostane brez posledic in ga koj prizna če Pred kratkem si je vzel mesečni do- se spremeni v legalni zakon. Toda tudi pust. Ta dopust je obstojal v temu, da je v razmerju se mož in žena redkokda, študiral dan in noč položaj kovinarskih povzpela do resničnega, plemenitega in delavcev juga Vrnil se je z dopusta bolj popolnega erotičnega užitka; mnenje in bolan. Za vsak neuspeh, tudi najmanjši, [zbadanje družbe, bojazen medsebojne mu je bilo težko. Kadar se je spravil na delo, kakoršno si bodi, je pozabil na vse, tudi na samega sebe. Gorel je, enak bak-lji. ki razsvetljuje pot veliki človečanski bodočnosti oruatva .m™ energično nasto- piti proti Bolgarski, radi obmejnih sporov. Za našo stranko, za enotnost, za diktaturo našega razreda, je živel in umrl ta človek. Kar smo za njim podedovali, je enotnost, skupno delo, ustvarjajoča akcija in boj. Pozdravljen brat 1 Naš dragi borec, pozdravljen. Nikola) Buharin. zgube, boj za obstanek itd. so faktorji, ki motijo mirno ln sigurno erotično življe nje v razmerju. Današnja seksualna morala stremi za enim samim ciljem — da preskrbi mater in otroke. To je namreč za obstoj sedanjega družabnega reda neobhodno potrebno in zato je družba ravno na tem polju neizprosno stroga. Toda ravno radi te svoje strogosti onemogoči pretežni večini svojih članov spolno življenje. Na stanejo kaosi, nasprotja, ki se razvijajo približno takole ; starosti, naj bo še f?fco*izžit, še tak telesen ali duševen slabič, ali tudi obojen, ? lahko stopi v zakon z mladim, neizkušenim dekletom — in kakšno je življenje v teh zakonih, kljub izobilju — sl lahko, mislimo. Telesno in duševno harmonično se izpopolnjujoče dvojico pa trpe, ker nimajo sredstev, da bi si ustanovile lastno ognjišče — nimajo pač denarja. Onemu, ki ga ima, pa je vse na uslugo, vse na razpolago. V zakon se vežejo ljudje, ki jih veže vse drugo kot ljubezen in kakšni so potomci, če jih sploh imajo, nam kaže življenje. Veda in vzgoja sta v tem oziru mnogo zakrivili — oni sta največ krivi lamu sicialnemu zlu. A dandanes že dviga ponosno svojo glavo iz sredine človeštva i spoznanje, da nobeno izmed obstoječih .sožitij: ne legalni zakon, ne razmerje, ne prostitucija ne ustreza ne svoji genera-tivni ne svoji etični nalogi. Vse vodijo k degeneraciji, k fizični in psihični dekadenci človeštva in potomcev, k konfuzi-jam in katastrofam, ki ogrožajo obstoječi družabni red. Prepozno sklepanje zakonov, prisilna spolna zdržmost v času naj-ečje plodovitosti, pomanjkanje ljubezni v zakonu, kar je tako važen moment za zarod, zapostavljenje nezakonskih mater vse to glasno priča o nevzdrinoni sedanje seksualne morale. Ko je enkrat ta zavest prodrla, so s* začeli tudi poizkusi reformiranja, ki pa so seveda zaenkrat le na papirju. ; Ženska emancipacija je videla rešitev iz te zagate v popolni enakopravnosti o-beh spolov. Nastala so društva v zaščito nezakonskih mater in varstvo dojenčkov, vstali so razni sociologi z ružličak mi boljšimi ali slabšimi predlogi, od ko-ih naj navedem samo onega od enega najtemeljitejših sociologov sedanjega časa — t. j. ]V}ueller-Lyer, ki predlaga . Vsako sožitje -— legalno ali ilegalno,— mora imeti za podlago, za predpogoj mo ževo obveznost, da preskrbi mater in <>-troka v slučaju posledic spolnega obče vanja. če se mož odtegne tej dolžnosti, naj žena dobi alimentacije neposredno od države, ki naj se s svoje strani tozadevno zopet obrne do moža, Toda s t^n se jo Mueller-Lyer zopet povrnil k viru vsega zla — k ekonomičnemu momentu, ki vedno zadržujeta moža in ženo pri sklepanju zakona —■ njegov predlag nikakor ne vodi izmed sedanjih dni, ker odpove tam, kjer je korenina vsega, sedanjega socialnega zla — t. j. pri gospodarskem momentu. Treba bo torej Iskati novih poti in sredstev. Prisilna monogamija sedanje meščan- .. ske družbe in sedanja seksualna morala se prevrže, se izpremenl le tedaj, če sa socializira tudi žena. Socializacija 4en» pa ni nič druzega nego uporaba aociaL nega principa kot na produktivnem, tako na generativnem in seksualnem polja. Pot do tja pelje skozi revolucijo. Proletarski tisk je eno izmed naših orožij. Kdor ne prispeva za to orožje, je dezerter iz naših vrst. stranke Italije 2 «D ELO« Narodne maniine Jugoslavije «Mi smo vrlo pogrešili, što 1918. nismo za uvek obračunali s lim narodnim manjinama». PASIC. llekao u decembru 1925. na mi-nistarskoj sjednici, a u javnost, iznio Stjepan Radič u «I)omu» od 16. juna 1926. I. Uvod. Opči pregled. Po svonie stanovništva Jugoslavija je rnnogonarodna država, a po svonie reži mu ona je jednonarodna-srpska, veliko-srpska. Statistike Jugoslavije nisu naj pouzdanije, ali se kritičkim usporedje njem može doči do približno tačnih ei fara. Jugoslavija broji okruglo 13 milio-na stanovnišitva. Od loga su (okruglo) : Srbi Hrvati Slovenci Črnogorci Bosanski muslimani Makedonci Albanci Nijemci Madžari Rumunji i Kucovlasi Turci i ostali 4.900.000 3.100.000 950.000 400.000 700.000 600.000 450.000 600.000 500.000 350.000 450.000 IJkupno 13,000.000 1z ovog se pregleda vidi, da vladajoča nacija, srpska, sačinjava tek nešto više od *jn stanovništva (4.9 mil. od 13=37.9%). Treba naročito podvuči, da su u Jugoslaviji zarobljence i ugnjetene ne samo manjine pojedinih nacija (Madžara, Ni-jemnca, Albanaca...), nego i cijeli narodi (hrvafski i črnogorski), kao i večine naroda slovenskog i makedonskog. Kad se uzme još u obzir, da Srbi ne naselja-vaju centar države, nego samo istočnu polovipu — a i tu ne kompaktno —, i da u ekonomskom i kulturnom razvitku stoje iza Slovenaca, Hrvata, Nijemaca i Madžara, onda je nesrazmjernost i brutalnost vladajočih odnosa još nepodoošlji-vija. Na srpskoj strani nema ni brojčane, ni ekonomske ni kulturne prevage. Hegemonija se drži jedino na bajunetama. Nije onda čudo. da se državna zgrada Jugoslavije trese od njenoga postanka. Od 8 pokrajina Jugoslavije, Srbi sači-njavaju apsolutnu večinu samo u jednoj (90%, u Srbiji) i relativnu večinu tako-djer u jednoj (40%, u Bosni). V Vojvodini, Hrvatskoj-Slavoniji, Dalmaciji i Makedoniji ostaju Srbi daleko u manjini (5—20%). Kod parlamentarnih izbora dobivaju medjutim srpske partije večinu poslanika. Od 315 poslanika otpada na srpske partije oko 205 (Srba ima 5 miliona) a na nesrpske partije 110 (i ako Nesrba ima 8 miliona). Do toga dolazi: 1. što srptfke oblasti birajti više poslanika nego im prema broju stanovništva pripada; 2. što se u Makedoniji, Crnoj Oori, Vojvodini i Bosno-Hercegovini sprovodi neču-veni teror i otvoreno falziflciranje izbornih rezultata u korist srpskih stranaka. Dosadašnji izbori u Jugoslaviji dali su slijedeče rezultate : Partije : Radikali : (1920. i sa albansko-tur- skim poslanicima iz kedonije................99 Demokrati s JJ Pribičeviča...............g •s 87 Davidoviča................ (1920. zajedno) £ Radič........................549 Hrv. zajednica . . . . g 11 (1923. i 1925. zajedno) o Korošec (Slovenija) . .2 23 » (hr. pokrajine). S 4 Spaho........................§26 Džemijet (Alb. i Turci) . S Črnogorski federalisti . * Nijemci.....................S Srpski zemljoradnici . . £‘29 Slovenski kmetijci . . . S10 Komunisti..................\4 69 Socijaldemokrati ... 10 Razni.........................12 1107 51 « 70 21 18 'g 14 2 8 11 1 2 10 141 21 37 67 19 13 3 Ukupno . . . 419 315 315 Za centralistički Vidovdanski Ustav (ilasovalo je (29. juna 1921.) od 419 poslanika 223, dakle jed na prosta večna od 14 glasova. Ali je i ta, nekvalificirana, večina dobijena samo tako da je vlada Uašič-Pribičevič-Draškovič kupila s jed-ae, strane bosanske mislimane i slovenske kmetjice, a s druge strane albansko-tnrske poslanike iz Makedonije. To je bila ne samo negacija morala, več je stajalo i u izričitoj suprotnosti sa slo-vom Krfske Deklaracije, potpisane (juna 1917.) od Pašiča u ime srpske vlade i od Trumbiča u ime «Jugoslovenskog Odbora«, i koja je odredjivala: da se ustav ima donijeti «večLnom Srba, Hrvata i Slovenaca«. Od 93 poslanika Hrvata, 83 su bojkotirali Konstituantu, a samo je 10 (i to izabranih na listi srpske demokratske stranke) glasovalo za ustav. Od 34 poslanika Slovenca Konstituantu su napustili 23, a 11 je glasovalo za Ustav (i to 3 iz uvjerenja, u 8 kupljenih), Nijemci 1 Madžari (1.1 milion stanovništvi) nisu za Konstituantu imali pravo glasa, a Makedonci (600.000) nisu ni tada ni poslije smjeli postaviti kandidatske listine. Godine 1925., kada jo izbore vršila fu-šistička vlada Pašič-Pribičevič, ona je dobila, uz teror i falziflciranje, 162 poslaniku naprama 153 opozicije, ali je po broju dobivenih glasova (1,040.000) dobila manje od opozicije (1360.000). Intere-ftaiitaii je pregled izbora po pokrajina- ma. Rezultati za velikosrpski režim naj- povoljnijih izbora, iz g. 1925., izgledaju po pokrajinama ovako : Pokrajina: Vlada Ilrvatska-Slavonja 2: Bosna-IIercegovina 2 Dalmacija Slovenija Vojvodina Srbija Makedonija Crna Gora 6 24 57 Opozicija: 46 27 10 23 10 20 11 Ukupno 68 48 16 26 34 77 39 7 Ukupno 162 153 315 I kad odbijemo mandate srpske opozicije (Davidoviča i zemljorodnike) od mandrtta cjelokupne opozicije, ostaje i-pak, da u Hrvatskoj-Slavoniji, Bosni-lfercegovini, Dalmaciji i Sloveniji imadu nesrpske opozicione stranke večinu. Srpske stranke dobile su, pored Srbije, večinu u Vojvodini i Makedoniji i' to isključivo zbog obespravljenja tamošnjih nacionalnih manjina. Za karakterisanje razlika u razvitku naroda i pokrajina da spomenemo samo tri primjera. Od 13 gradova Jugoslavije, koji broje više od 25.000 Stanovnika, samo 3 imaju večinu srpskog stanovništva. Od 10 največih banaka Jugoslavije samo 2 imadu sjedište u Beogradu (sa 110 mil. din. akcion. kapitala), 1 u Ljubljani (sa 37% m. d. akc. kap.), a 7 u Zagrebu (sa 513 m. d. akc. kapitala). Nepismenost iznosi u jugoistofinim oblastima do 20% više nego u sjeverozapadnim. Ali se za to visoke škole u Zagrebu i Ljubljani zanemaruju i upopraščuju, a u Beogradu forsiraju. Kulturna društva srpska podupiru se sakom i kapom, a nesrpska se upravo proganjaju. Novac koji vlada ubide iz cijele države, daje se preko Narodne i Državne Hipotekarne Banke skoro isključivo srpskoj industriji, trgovini i bankama pa i pojedinim «u-plivnim« beogradskim porodicama i to uz kamate od 6%, dok inače kamatna stopa iznosi 15-25%. Mnogi tipovi sa beo-gradske čarsije živili su kroz godine od toga, da su pozajmljivali kod Narodne Banke uz 6%, pa onda davali dalje Nesr-bima — a i Srbima u pokrajinama — uz 20 i 25% ! Srpski gradovi dobivaju od vlade subvencije i kredite, nesrpski nista ili skoro ništa. Princip državne politike glasi : ne-srpski krajevi plačaju, a srpski troše. Da-bome da troše u prvom redu ministri i njihova svojta, pa beogradska čaršija, viši oficirski kor i viša birokracija, a srp-skom narodu ostaje vrlo malo; upravo: seljaštvu malo, a radništvu ni malo. Poreži su u Srbiji mnogo niži. Dva primjera. Jedno poduzeče (radnja), za koje e procijenjeno da donosi 1000 dinar.i plača poreza u Srbiji.................12^.20 Dinara u Hrvatskoj i Vojvodini . 435 oO >- Na 20 jutara zemlje plača seljak poreza u Srbiji.................816.74 Dinara u Hrvatskoj................. 4826 36 » Ali se i propisani več poreži vrlo ne-jednako ubiru, a još neravnomjernije troše. Slovenija, Hrvatska i Vojvodina pla-čaju relativno 150% više poreza od Srbije. Puteve i željeznice grade se medjutim samo prema specifličnim interesima po-jačanja srpskog imperializma. Beogradska vlada traži u tom istom cilju dapače i prenos teške željezne kao i kemijske industrije iz Slovenije i Hrvatske u Srbiju. Pa kako ipak uspijevaju vladajuči kru-govi srpskog naroda, koji poput polipa isisavaju cijelu zemlju, da se održe na vlasti, i ako se mogu opirati samo na brojčano manji ako i ekonomski i kulturno nerazvijeniji dio zemlje ? Samo po-moču organizovanog nasilja! Ianutra: po-moču vojske i ostalog državnog aparata: izvana: potporom zapadnoevropskog im-perijalizma. Generalski štab, oficirski kor, diplomacija, visoka birokracija — potpuno su srpski. Od 106 aktivnih generala 105 su Srbi, 1 Črnogorac, Hrvat i Slovenec — nijedan, a o drugim narodima da i ne govorimo. Od poslanika u stranim državama imade 1 Hrvat, a ostalosu sve Srbi. Od ministarstava Srbi trajno drže najvažnija, predsjedništvo, unutarnje po-slone i vojno, a vanjske posl one i flnan-sije samo je kratko vrijeme držao jedan Hrvat, odnosno bosanski musliman. U Vojvodini i Bosni za svih 8 godina postojanja Jugoslavije nije bilo opčiaskih izbora ,a u Dalmaciji bili prvi put u maju one godine. Državni aparat sile i nasilja iznosi : 200.000 stajače vojske, 100.000 žandarme-rije i 270.000 činovnika. Jugoslavija je tamnica naroda, kao što je nekada bila Austro-Ugarska Monarhija. Dvije trečine njeoog stanovništva iz-vrgnuto je nacijonalnom ugnjettovanju. Mnoge pokrajine pretvorene su u živi pa-kao. U najniži krug velikosrpskog pakla ba-čeni su Makedonci. Oni nemaju apsolut-no nikukovih političnih ni kulturnih prava. Njihov je jezik za branjen i imena mo-raju srbiztrati. Bujni kulturni život koji se je razvio od 1900—1912, potpuno je razoren. Albanci smiju govoriti svojim jez/kom, ali škola na materinjem jeziku nemaju ni oni; a od trojih izbora oni su smjeli kandidirati samo kod dvojih. Madžari stoje tek malo ladje od Albanaca. Velikosrpski režim trajno onemogučava 500.000 Madžara da dobiju svoga zastopnika u parlamentu. Crna Gora je izbrisana, preimenovano u »zetsku oblast«, njezina se istorija falziflcira, a črnogorsko ime pregoni #e. Parlamentarni za stupnicl Nijemci, Rumunji i Turci pokle- kli su pred nasiljem, ali za to njihovi narodi ne drtbiše ravnopravnosti. Prema bosanskim muslimanimn provodi velikosrp-ski režim politiku biča i zobi. Hrvati i Slovenci, po nazivu države vladajoča nacija, nalaze se faktično u položaju «po-korenih i pripojenih plemena«. I to kako u političkom, tako i u ekonomskom i u kulturnom pogledu. Naša daljnja, posebna, razmatranja, mi četno i početi od Hrvata i Slovenšca. B. Delič. Duševna lenoba ali duSevni nered V letošnji julijski številki »Ženskega sveta« je Time Debeljak objavil nekaj spominov in svojih misli o prerano umrlem pesniku Srečku Kosovelu. V svojem kratkem spisu pove o rajnemu tudi sledeče: »Boril se je za novo preureditev družbe na delu in čloifeški ljubezni in skušal zagovarjati nujnost proletarske umetnosti. Kljub vsemu temu resnemu in nervoznemu delu zadnjih mesecev, sem prepričan, da bi bila to le prehodna doba kajti — da bi se Srečko opredelil in se zavzel za razredni boj kot svojo živ« ljensko nalogo, ne morem verjeti. Bil je preveč umetnik, morda zgolj umetnik in kot tak seveda večen socialist, ki se bo boril na strani ponižanih in razžaljenih a ohranil bo svojo svobodo vsekdar«. Knjige in revije gredo v svet in ljudje jih čitajo. Ako so knjige in revije slabo pisane, so čitatelji po njih slabo informirani. Popravki so torej potrebni. Zadnjič je bil F. P. ki je v «F.dinosti» trdil, da razprave o razmerju med delom in kapitalom ne spadajo v gospodarstvo marveč na znanstveno polje etike in morale. Sedaj imamo gospoda Debeljaka, ki je prepričan, da se umetnik ne more «zavzeti» za razredni boj, da je pa kljub temu večen socialist. Obstoji torej tudi socializem, ki ne ve za razredni boj. To je pač malomeščanski nestvor. Tak socializem je z veseljem sprejet in celo povabljen na čajne večere in damske žur-fikse. Zato ker ni nikomur škodljiv, nikomur koristen. Tak je socializem mnogih ljudi, ki so dobrega srca, nosijo dolge lase in pišejo verze o lačnih otrokili in skorjici kruha v materinem žepu. Resničen u-motnik je borec in od nekdaj velja, da ima vsak lvoiec tudi idejo za katero se bori. Tine Debeljak spada med take, ki so prepričani, da je umetnost in da suu-metniki nepristranski in prosti vseh duševnih spon. Tine Debeljak ni čital Danteja, ki je bil menda tudi umetnik, zato ne ve kako je pesnik Komedije obsodil take, ki niso imeli poguma, da bi se izrekli ne za boga ne za hudiča. Takemu umetniku bi se reklo po domače, da ni ne krop ne voda. Kar pozna zgodovina velikih umetnikov, so bili vsi nad vse pristranski, subjektivni in najbolj zagrizeni borci. Saj so bili bakljenosci novih idej. Kaj je pesem brez ideje ? Posoda prazna. Kaj je umetnik brez ideala, brez velikega socialnega ideala ? Ali je pa sploh mogoč umotvor brez življenja, ki je izraženo po ideji v pesmi, sliki, glazbi ali kipu.? Naposled dela gospod Debeljak Srečku Kosovelu veliko krivico. Mladi kraški pesnik si je izbral dve gesli. Prvo se glasi: Ne pritožujmo se nad dobo v kateri živimo, da je slaba. Če je slaba, smo zato tu, da jo zboljšamo. (Carlyle). Drugo se glasi: Življenje ni špekulacija ampak zakrament. Njegov ideal je ljubezen, njegovo čiščenje žrtvovanje (Wilde). Taka gesla si izbirajo samo borci, ki vedo kaj hočejo; Umetniki, ki ne pesnikujejo radi špekulacije marveč zato, da izvršijo svojo življenjsko nalogo, svoj zakrament. Da na tak način pomagajo ideji, ki so si ji darovali. Seveda: Srečko Kosovel se ni »zavzemal za razredni boj. Ampak, gospod Debeljak, zakaj pišete o rečeh, ki so vam tuje. Kdo se pa zavzema zarazredni boj. Razredni boj je tu. Družba, ki v njej živimo povzroča razredni boj, zato ker je sestavljena iz dveh razredov, ki sta prisiljena eden proti drugemu se boriti. Priznati ta razredni boj pomeni priznati Marksovo teorijo o zgodovinskem materializmu, pomeni priznati pravico proletariata ne do koščka boljšega kruha marveč do boja, do velikega boja, ki gre za tem, da sprejme proletariat državno in socialne vajeti v svoje roke, da stop-njevaje ustvari socializem in tako odpravi razrede in razredni boj. To seveda se tuje. Kdo se pa zavzema za razredni boj. ampak je ideal, ki gre za tem, da z u-dejstitvijo socializma odpravi razredni boj, da odpravi gospodarsko in moralno pravico in možnost do izkoriščanja posameznika po posamezniku, naroda po narodu in da zagotovi pošteno življenje vsem,- ki hočejo delati. Tak ideal je pač vreden, da si ga u-metnik osvoji in ni trelm, da bi ga bilo zato sram. Srečko Kosovel ni bil sam, ki se je zasanjal v tako lepo bodočnost in njegova ideja o nujnosti proletarske u-metnosti priča, da je fant imel dobro marksistično podlago in da ni bil umetnik analfabet. Vsaka ideja je imela svoje umetnike, svoje glasnike. Proletarska ni brez njih. Ako tudi spregledamo tiste, ki so bili le dobrančni, humanitarni, imamo že lepo število umetnikov socialističnih in komunističnih borcev. In skoro vsi spadajo mod največje pisatelje, pesnike, slikarje in tudi glazbenike. Slovenci i* mamo Cankarja, ki se ga povsem zaman skuša pretvoriti v nacionalista. Ampak, moj namen ni, da bi zagovar- govarja sam s svojo literarno zapušči no. Imel sem samo namen opozoriti naše čitatel je na način po katerem se še vedno govori o komunizmu, socializmu, razrednemu boju itd. Ni verjetno. Vse polno je še ljudi, ki si mislijo, da socializem je le dobrosrčnost in da je razredni boj sovražna iznajdba «delavskih hujskačev. Socializem je družabni in gospodarski sistem. Socializem ni vse kar bi kdo hotel. Marveč je nauk, ki uči nujnost proletarskega postanka in postanek nove višje družbe v kateri ne bo več razredov. Socialist je tisti, ki socialistične nauke in socialistično teorijo sprejme v celoti. Ni dovolj, da se kdo bori na strani ponižanih in razžaljenih. Treba je tudi, da ve kaj hoče potom svojega boja doseči. In ako hoče doseči odpravo današnje družbe, današnjega gospodarskega sistema in pomaga da se iz te družbe porodi edino to, kar se porodit i more, socializem, tedaj šele sme dotičnik reči, da jo socialist. Ni ravno težavno to reč razumeti, vendar je potrebno, da se je človek oprime resno, da si jo osvoji, da jo asimilira zato, da bo sposoben jo drugim podajati v razumljivi obliki. Drugače vsiljuje človek drugim svoj duševni nered ali svojo intelektualno nesposobnost. No, Srečko Kosovel je proletarsko gibanje dobro proučil in ga doumel. Vedel je, da je vsak človek sad razmer v katerih živi in da so prazne fraze o umetnika svobodi udejstvovanja. Od tod njegova rečena glo-lx>ko zamišljena vizija: «Iz belih vasi bele poli in vse te poti skozi moje srce«. Vizija, ki se ni porodila na križišču kjer postajajo duševni lenobe in dvomljivci marveč v vrtincu l>ojnega viharja kamor ga je pahnila želja po zmagi ideala kateremu se bo žrtvoval. L. Z. jal mladega pokojnega pesnika, ki Zanimivosti MORSKI SVETILNIKI. Že Homer omenja svetilni ogenj in eno sedmih čutov sveta starega sveta je bil svetilnik na otoku Pha ros pri Aleksandriji. Od rimskih svetilnikov je ostal še Herkulev stolp v la Coruna v Španiji. Obmorske države izdajajo vsako leto miljene in miljene za vzdrževanje svetilnikov. Kanal La Manche med Anglijo in Francijo ima nad 250 svetilnikov, ob severnem morju jih ima Nemčija približno ravnoto-iiko. V splošnem morajo biti vsi vhodi v pristanišča razsvetljeni. Potem istotako morske ožine, izlivi rek, pečine in peščeni nasipi. Seveda niso to vedno impozantni stolpi, kakor so n. pr. Corduan ob izlivu Gironde, Kddystone pred angleškim pristaniščem Pljmouth, BellrocU na vzhodni obali Škotske, llelgoland v severnem morju. Ilotersand ob izlivu We-sere, 1 hrust holm pri Skagerraku, Diin-kirchen, Calais, Gries-Nez in še mnogo drugih. Vsi ti ,so prava čudesa stavbene umetnosti. Postavljanje svetilnikov je mnogokrat združeno s silnimi težkočami, posebno konstrukcije temeija. Dostikrat ni na dotičnem mestu solidne podlage, postaviti ga morajo pesek in prigodi se, da morski valovi v eni viharni noči razrušijo, kar je stalo leta trudapolnega dela. Kddystone je bil dvakrat porušen, po valovih in streli. L. 1881 je .morje odneslo svetilnik Rotersand, ko še ni bil popolnoma gotov. Kot čuvaji svetilnikov pridejo v poštev samo zanesljivi in neustrašeni možje. Dogodi se, da se svetilnik ob hudem viharju pretrese. Čuvaj je odrezan od suhe zemlje in ob svetilniku je mogoče pristati le, kadar je morje mirno. Velika je njih odgovornost in majhna zanikernost je ladjam s stotinami potnikov lahko u-sodna. Nikdar ne sme biti brez luči, noč in dan mora čuvaj imeti odprte oči. Silno težka služba je to. Najvažnejši del svetilnika je seveda svetilka z lečami, zrcali in kar še spada sem. Ne ve se natančno, s čim so v starih časih svetili. Pozneje so prižigali premog, ki je bil naložen v železnih košarah, toda ta luč ni bila daleč vidna. Dandanes uporabljajo električno luč, potem olje, petrolej in parafin. Toda ti viri luči bi ne zadostovali, ako bi ne bilo priprav za ojačenje svetlobe. To se vrši potom vzbočenih zrcal in leč. Posebnega pomena je iznajdba francoske fizika Presnela, namreč žaromet, sestavljen ne iz ene leče, katera je predraga in težka, pač pa iz majhnih delov nabrušenega stekla. Druga važna naprava v svetilniku je ona, ki luč suče in vrti, tako da jo more mornar tako razločiti od drugih stoječih luči ali zvezd. Mornar navadno že preje ugleda v o-b lak ih odsev luči svetilnika, kot pa luč samo ini se že pravočasno po tem ravna. Ako se nahaja luč svetilnika recimo 15 metrov nud morsko gladino, opazovalčevo oko pa 4 in pol metra, potom bo v ugodnih okoliščinah ugledal luč svetilnika na 23 km daljave. Tudi ameriški nebotičniki v nekaterih mestih služijo kot svetilniki. Stolp 250 m visokega VVoolmorlh-builddnga v New-yorku ponoči zablesti v morju luči. Mornarji opazijo to svotlobo na 200 km daljave. Bankovci ix usnja Kitajska je bila prva država, ki je misel kovani denar nadomestiti z bankovci uresničila. Prvi kitajski bankovci so bili iz usnja in še dandanes se v nekaterih krajih velike države plačuje z usnjem kot polnovrednim denarjem. Ti usnjati bankovci imajo svojo zgodovino postanka. Cesar U-ti je bil nekoč v denarni stiski, zato je silil v Bvojega zakladnika, ,i el Izmisli kako eredstvo proti #uši blagajne. Takrat je veljal predpis za vse kneze, dvorjane in druge, da so si s kosom usnja pokrili obraz, kadar so stopili v katero cesarjevih soban. Zviti zakladnik jo jo kmalu pogruntal. Izdal je ukaz, da se sme za sprejem uporabljati samo usnje jelenov iz cesarskih lovskih revi- rjev. Takoj je nastalo silno povpraševanje po tem usnju, cena se je dvigala v neznanske višine, blagajna cesarjevega dvora se je pa polnila. Usnje cesarskih jelenov je polagoma zadobilo stalen kurz, povsod se je jemalo kot plačilno sredstvo in tako so nastali prvi bankovci. Glasovi Gornja Pivka , Po dolgem času so zopet oglašam. Pri nas so razmere delavcev in kmetov z vsakim dnevom slabše. Vedno večji davki, razne doklade in še povrh vsega tega vremenske nezgode; vse to tlači že tako dovolj izmozganega proletarca. Zaslužek no odgovarja, današnjim razmeram, ker je vse drago. Pri nas so edini zaslužki v gozdu z lesom in prevažanjem lega. Gozdni delavci in vozniki, vse to u-boga in gara, se trudi in peha za svoj borni obstanek. Prevažanje lesa je združeno z veliko zgubo časa. Voznik gre z doma ob 10 uri zvečer in pride na mesto ob 5. uri zjutraj; se vrne v slučaju, da mu gre vse po sreči, ob 7. uri zvečer. Potem mora drugi nadaljevati to pot do parne žage v Št. Peter, prva last tvrdke Mankoč, druga N. Domiclja. Zasluži se po daljavi od 70 do 200 lir. Gozdni delavci, sekači in tesarji zaslužijo od 20 do 30 L. in to na akord, od zore do mraka. Živijo ob samih koruznih žgancih in kalni vodi. Ena glavnih napak naših gozdarjev je, da gredo ena skupina pred drugo, za vsak denar na delo. Največkrat gredo pod ceno in potem javkajo in tarnajo, da malo zaslužijo. Lastniki se seveda na tihem smejejo. Delavci in kmetje, podajmo si roke, združimo svoje moči, potem bo bolje ! Pri nas je potrebna močna organizacija ali pa zar druga, druge rešitve ni, zapomnite si. Sloga jači, nesloga tlači ! Zelo bi bi lo potrebno, da se naš list «Delo» razširi, ker je prepotreben našemu delavcu in kmetu. Kapitalistična družba dela na to, da list bi ne prišel med naše revne ljudi, da ne bi razsvetlil našega proletarca, ker na ta način ga lažje izmozga in tepta. Osvoboditev delavcev in kmetov je delo njih samih. Gorenji Pivčan. Senožeče. precejšnji množini selilo za kruhom v tuje kraje. Mnogo jih je seveda tudi ostalo, ker ne dobe dola. Ti poslednji so čez poletje že še preživljajo ker so zaposleni kot dninarji pri kmetih. Pozimi bo šlo pa mnogo težje, ker takrat nimajo kmetje dosti dela in torej tudi ne rabijo razen lastnih domačih, še drugih delavcev. Naj omenim še da me je zadnjič zanesla pot po opravku preko Potoč v Do-lenjovas. Vozil sem se s kolesom po občinski poti, kakor pravijo da je, a ne dolgo, zakaj stanje omenjene poti me je kmalu prisililo, da sem potoval peš. Čeravno znaša njena dolžina samo 3 km, je skoro gotovo, da bodo pretekla še tri leta predno se bodo naši gospodje odločili, da jo spravijo v red. Za reči, ki so brez pomena za našega kmeta se brigajo, a dabi pomagali kaki prepotrebni stvari, tega ne. Senožečan. Sv. Križ pri Trstu Pri nas se je v zadnjem času marsikaj predrugačilo; predvsem velja to glede odprave pivovarne «Adria». Najobčutneje je zadela ta izguba delavski in mali kmetijski živelj, kateri prvi je bil odvisen popolnoma,. drugi pa deloma, od pičlega zaslužka v tovarni. Delavstvo, se je sedaj v Dolgo časa ni nobene vesti iz naše vasi. Gotovo si mislite, da smo zatajili naše razredno mišljenje. Ali ni tako ! Med nami tli iskra. Prenašamo vse z veliko lahkoto, ker vemo, da kar je na pesku zidanega, se prav lahko podere. Tudi pri nas je dosti zanikarnosti ; napravilo bi se lahko kaj več kot se je napravilo do sedaj. Nekateri imajo trdno voljo, da vse, kar so si začrtali, tudi izpeljejo. Sedaj je potrebno, da se združimo, kmet in delavec, ker edino v skupnem nastopu bomo kaj dosegli. Kmet se ša ne zaveda, da je tudi on proletarec, ali bo prišel do spoznanja, ker delo, ki ga opravlja, da izhaja in da ne zaide v dolgove, ni nikdar poplačano s tem, kar izkupi pri prodaji svojih pridelkov. Potom tarnajo: ne moremo izhajati, bomo pustili vse in bomo šli raje v mesto. Ne pomislijo pa,, zakaj vse to, in odkod izvira. — Kmet no sme pričakovati od družili, ker nobeden ne ve, kaj mora prestati, da osta.ne na tistem malem posestvu, da se preživlja. Delavci, kmetje, edino v skupnem na stopu vam bo mogoče kaj doseči ! ' Mladinec. Domače vesti Zaplemba. St. 082-6875. Kr. Prefektura tržaške pokrajine. Po pregledu slovenskega komunističnega tednika «Delo» št. 275, z datunom 30. augusta 1926.; upoštevajoč, da vsebuje članek »Zveza slovanskih učiteljskih društev razpuščena« lažnjive in tendenziozne vesti glede postopanja oblasti, ki bi mogle razburiti duhove, z nevarnostjo za javni red; oziraje se na obstoječe postave glede tiska 3. člana občinske in deželne postave 4. februarja 1915. ŠL 148., odreja: zapleni se komunistični tednik «Delo» št. 275., z datumom 30. augusta 1926. radi članka «Zveza učiteljskih društev razpuščena«. Izvršitev te odredbe je poverjena kr. kvesturi v Trstu. Trst, 6. augusta 1926. Prefekt: GASTI. Korispondenca : GORICA : Savin, to kar ti poprašuješ bilo je objavljeno 24. julija, št. 274. Delavske zadruge v Trstu Kje je vzrok, da Delavske zadruge ne odgovarjajo več svojemu prvotnemu namenu? Že dolgo časa sem imel namen, da opišem delovanje Delavskih zadrug v Trstu. Velike let so poslužujem v magazinu, ki se nahaja v via Roma št. 30. Kakor je večini članov znano, se tega magazina poslužuje malomeščanski razred in le v malem številu proletarci. Kje tiči pa vzrok za to? Nas reveže podcenjujejo, to vsuk delavec takoj opazi. Dokler so dobili delavci tisto postrežbo, ki bi jo morali dobiti pri svoji ustanovi, je bilo vse drugače. V slučaju, da se kdo pritoži rudi krivic, se mu še posmehujejo, ko da bi milosti prosil. Jaz se poslužujem tega magazinu že šest let in tuko sem imel priliko videti na lastne oči razliko, ki sedela v postrežbi nam delavcem in pa gospodi. Včasi pride delavec ali delavska žena Ker pa ti velikokrat nimajo časa, pošljejo svojega otroka, V slučaju, da ni že notri gospode, so mu postreže takoj; veči noma pa ga puste čakali. Ob sobotah, ko imajo dosti odjemalcev, po večini go spodo, pustijo čakati reveže in posebno otroke po četrt in tudi pol ure. Ta dan je na vrsti šunka za dame in gospode, kdo se bo ogreval za pol kila pašte, riža, za olje itd. Imel sem priliko opazovati ta cirkus, če je prišla fina dama s klobukom in posebej parflmirana; uslužbenci so bili takoj po koncu in se klanjali z vsemi manirami, kar jih ima na razpolago današnja družba. Pri nakupovanju se damam vse razklada in pokaže, ali jim mogoče ugaja to ali ono blago. In končno, ko so damo postregli, ji vse lepo povijejo in povežejo, če slučajno gospa sama odnese seboj. Po večini si pustijo na dom prinesti. Revežem se pa da malo papirja, da se mora dobro paziti, da se po poti kaj ne zgubi; in to so Delavske zadruge ? Jaz se temu ne čudim, ker poznam duševnost uslužbencev in vodstva p&se-bej. Že zdavnaj smo poročali, da ne odgovarjajo več svojemu namenu, ker pri vodstvu ni razredne zavednosti in pri u-službencih povečini tudi ne. Če bi Delavske zadruge imele še prvotno lice, bi se jih delavstvo ne izogibalo, ker pa več tega nimajo, se delavstvo. vedno bolj oddaljuje, ker v današnjih zadrugah ne vidi kot, botego. Star član. Prijateljem „Dela“ Iz naših krajev se nam vrača list; ne vemo kje je vzrok, da se to dogaja. Dokler ni list od oblasti ustavljen ima vsak pravico tudi nanj biti naročen. Ali vemo tudi mi, da se vse to od strani gotovih činiteljev ne upošteva. Nekateri, ne vedoč, kako bi izreli svojo jezo nad našim listom, ga kar enostavno uničijo predno pride naročnikom v roke. Na vse to smo privajeni že. Nimamo kje protestirati in tudi nam ne pade v glavo, da bi to delali. Nadaljni obstanek našega lista odvisi od somišljenikov samih. V eni številki smo povdarjali potrebo nabiranja prispevkov za naše glasilo, nekateri so se odzvali in napravili svojo dolžnost, drugi so popolnoma na to pozabili. Posebno na Goriškem se nič ne zbira. Če hočemo, da bo list izhajal in se vzdržal, moramo sistematično nabirati prispevke. To je dolžnost vsakega našega somišljenika; le na ta način se lahko prišteva k razrednim borcem za boljšo bodočnost. Tiskovni sklad Nabrežina: Delavci pri Favettiju duri jejo za beli sindikat L. 15.- Dva delavca iz proste luke Sv. Andreja Prešorje pri Komnu » St Peter na Krasn : Zaupajoč v boljšo bodočnost L. Skopaj L. 5.- 3,- svoj 10.- 33.- Odgovorni urednik; Vekoslav Mokole. Stab. Tip, Silvio Spazzal - Trieite,