lOo. številka
V Ljubljani, dne 18. novembra 1916
III. leto
Belavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2‘60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. IJ®siljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova »lica St. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z eno«tolpninii netit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. -- Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Naloge prehranjevalnega urada.
Končno so vendar ustanovili osrednji urad m prehranjevanje prebivalstva. Ta osrednja oblast bo morala spraviti v red vse mnogobrojne odredbe in naredbe, ki so izšle v teku dveh in pol let po receptu Stttrgkhovem in Hohenburgerjevein. ki jim je zlasti manjkalo enotnosti. Lahka naloga z« novi centralni urad pač to delo, ta ureditev ne bo!
Tudi novi urad ne bo mogel ustrezati povsem potrebam. To uvideva vlada sama, ki pravi v svojem pojasnilu, da ne sme ■ihče podcenjevati naloge, ki jih bo imel movi urad; čeprav bo opravljal svoje delo z vso preciznostjo, se utegnejo vendar tu-patarn pojaviti težkoče v dobavljanju potrebščin. Zakaj tudi v deželah sovražnikov, ki jim je odprto morje, se preskrbovanje z živili vrši često neredno. Razmeram je torej kriva izredno dolga vojna. Ce bodo nastale torej posamezne težkoče v poslovanju, bo pazil urad na to, da jih čimbolj zmanjša.
'Ustanovitev osrednjega urada za prehranjevanje prebivalstva je nekoliko zakasnela. Prav nujno bi bilo, da bi se bil tak urad ustanovil, vsaj pred letošnjo žetvijo, ker bi bii potem utegnil poslovati z večjo sigurnostjo in z mnogo večjim uspehom. Urad bi bil tukaj mogel vso žetev popisati im enakomerno razdeliti, dočim bo sedaj mnogo težavneje ne le glede zalog, marveč tudi glede cen. Naloga novega urada v sedanjem trenutku ni več izvedba celotnega dela po svojem presodku, marveč je le košček dela, s katerim uredi in popravi kolikor še gre, ter je ustanovitev v +em trenutku več moralni nego praktiški uspeh. Če bodo v preživljanju tudi še nedostatki, se vendar še smemo nadejati, da utegne «ovi urad marsikaj popraviti, kar bi sicer ne bil nihče popravil.
Nekdanji ministrski predsednik baron Beck in še nekateri drugi uradniki so zahtevali posebne pravice, če prevzamejo pred-stojništvo tega urada. Sedanji predsednik
■n '	-	..	...	iMMUioja »i
LISTEK.
Skupna kuhinja v zgodovini.
Zgodovina poroča, da se je prvi bavil z ljudskimi kuhinjami grški zakonodajalec Liku g Zapovedal je, da naj se Špartanci oddele v skupine po petnajst oseb, ki jih naj oskrbuje ena kuhinja. Likurg je imei namen navaditi Spartance na preprosto hrano. Naiznameniteja jed je bila takozvana »črna juha*. A ta novost se ni udomačila niti ne v Sparti sami Zatrli so jo običaji in razkošnost. Odkar obstoji svet, se je smatralo mnogo izumiteljev za utopiste. O njih je izpregovoril v petnajstem stoletju Tomaž Moore v knjigi .Utopia*. Moore opisuje bodočo družbo, razdeljeno na skupine po 30 rodovin. Vsaka taka skupina stanuje v svoji posebni palači, ki ima vsaka zase nekakega majordoma (gospodarja), ki hodi ob določenem času na trg, da nabavi življenske
Kokstein, ki najbrže ni zahteval takih garancij, ni poznal, a upajmo, da se bo posvetil svoji novi nalogi. Dela bo imel dovolj. Ne mislimo pri tem le na moko in druga živila, ki jih ni v izobilju. Živil pomnožiti tudi predstojnik tega urada ne more Imamo pa še živila in potrebščine, ki jih je v izobilju. Tako jena primer s sladkorjem! Tovarnarji sladkor zadržujejo in navijajo cene do ode-ruštva. V takih vprašanjih ima novi urad proste roke in lahko z marsikakšnim ukrepom olajša prehranjevanje prebivalstva. Razni karteli in družbe navijajo cene, ne da bi jih kdo tožil zaradi oderuštva.
Prehranjevalni urad imamo. Počakajmo, torej, da vidimo, v koliko se uresničijo vsaj tiste naše nade, ki so uresničljive.
Bethmann-Hollureg o vojni.
V	nemškem državnem zboru so se vršile v zadnjem zasedanju obširne debate o vojni in o zmožnosti miru. Državni kancler je obljubil govor o položaju, ki ga je pa odložil. Državni zbor je bil odgoden. Vrše se pa seje glavnega odseka državnega zbora in na seji tega odseka je povedal kancler o vojni, kakor poroča korespondenčni urad, med drugim naslednje:
Jedro podrobnih razgovorov v glavnem odseku je bilo končno v^dno vprašanje po napredovanju in končanju vojne. Sovražniki govore samo še o nadaljevanju vojne. Tudi lord Grey je govori! o tem v svoji napitnici pred društvom zastopnikov inozemskega časopisja. Rekel je, da ni mogoče zadosti pogosto priti nazaj na pričetek vojne, saj vpliva ta početek tudi na mirovne pogoje. Če bi bilo resnično, da je bila vojna Nemčiji vsiljena, potem bi bilo le logično, da zahteva Nemčija garancije proti bodočemu napadu. To je vsekakor dragoceno priznanje. Seveda sledi takoj irditev, da je res ravno nasprotno od tega, kar trdi Nemčija. Nem- i čiji ni bila vojna vsiljena, nasprotno je I Nemčija vsilila jEvropi vojno. Pri temeljni |
potrebščine za svojo skupino; pri obedu se nekoliko zabavajo z glasbo, pa tudi slaščice ni privoščijo. Pripravo jedil oskrbujejo žene. Pri obedu sede možaki ob zidu, žene pa na prosti strani mize. Za žene je rezervirana še posebna sobica, da bivajo v njej z otroki, ki še niso dopolnili pet let. Žene opravljajo tudi vse druge domače posle. Odrastli otroci strežejo pri mizi, drugi otroci so pa pri obedu starejših, ter jedo to, kar jim ti dajo, stoje in mirno,
Moorejevo idejo je porabil v osemnajstem stoletju Charles Fourier. V svoji knjigi »Phalanx“ opisuje hišo, ki živi v njej več rodovin skupno, opravljajo skupno obdelovanje polja, rede živino, ribarijo, oskrbujejo življenske potrebščine itd. Delo je deljeno med može in žene, otroci opravljajo le enostavna in lahka dela. Vsi morajo dobro paziti na čistoto, Fnurier daje hrani posebno važnost. In vsa opravila glede dobave hrane potrebujejo največjo paznost.
Nasprotno Baleuf, odločni republikanec* ne pričakuje toliko v svoji osnovi ekonom-
važnosti, ki jo pripisuje Grey iznova temu vprašanju tudi za mirovne pogoje, in ki smo jo vedno pripisovali temu vprašanju, se čutim prisiljenega, da zopet konstatiram dejstva in razpodim megle, s katerimi skušajo naši nasprotniki dejanski stan zakrivati,
Akt, ki je storil vojno neizogibno, je bila ruska generalna mobilizacija, ki je bila odrejena v noči od 30. na 31. julija 1914. Rusija, Anglija, Francoska in ves svet je vedel, da nam je ta korak moral storiti nemogoče vsako nadaljnje čakanje in da je ta korak toliko, kakor vojna napoved. Resnica gre na dan.
Državni kancler je nato podrobno ovrgel Greyevo trditev, da je Rusija mobilizirala šele, ko je v Nemčiji izšlo poročilo, da je Nemčija odredila mobilizacijo.
Nadalje je spomnil državni kancler na dejstvo, da je imela Avstro - Ogrska v trenutku. ko je bila v Rusiji odrejena splošna mobilizacija, mobiliziranih samo 8 armadnih zborov z ozirom na konflikt s Srbijo, Rusija je bila odgovorila na ta korak že 29, julija z mobilizacijo 13 armadnih zborov. Avstro-Ogrska je prešla v splošno mobilizacijo šele ko je bila v Rusiji izvršena splošna mobilizacija.
Po besedilu zavežniške pogodbe z Avstro-Ogrsko, bi bila mogla Nemčija mobilizirati že 29. julija, tega pa ni strorila. Dala je Rusiji še 12 ur časa, da se premisli in še v zadnjem trenutku reši svetovni mir. Tudi zavezniki in prijatelji Rusije so dali Nemčiji še možnost, da vpliva v prilog miru, toda zaman.
Kako more Grey z ozirom na ta dejstva govoriti o manevru, da smo miroljubno Rusijo zavedli v mobilizacijo z debelo prevaro, mi ni razumljivo. Nikdar bi ne bila storila Rusija usodnega sklepa, če bi ji ne bila Anglija dala poguma.
Državni kancler opozarja na instrukcije z dne 30. julija, ki. pa je obenem z angleško posredovalno ponudbo sporočil dunajskemu veleposlaniku, ko je bila Rusija odredila i splošno mobilizacijo. V tej instrukciji je i državni kancler opozoril na grozeči požar. | če Avstro-Ogrska odkloni posredovanje.
skega dekreta blagostanja v enotni hrani, marveč zahteva le primerno hrano.
Oba ta dva utopista sta plačala svoje ideje s smrtjo. Moore je bil lord kancler in umorjen pod Henrikom VIII. Baleui je bil usmrčen po nalogu direktorja, ker je sodeloval v zmoti za socialno enakost (1797).
Bellam^ v svoji knjigi „Leta 2000“ in drugi moderni utopisti so tudi zagovarjali skupne kuhinje. Prvič se je uresničila ta misel pred sto leti ob veliki lakoti in draginji. Zaradi silne draginje, ki so jo povzročile Napoleonove vojne po vsej Evropi, so jeli misliti na skupne kuhinje, kjer bi se’ prirejala na nacionalen način najpotrebnejša hrana za ljudi, ki so gladni in imajo malo denarja.
Pozneje je sodrug Avgust Bebel v knjigi „Zena in socializem“ odločno grajal zasebne kuhinje, češ, da treba dati ženam priliko, da pojdejo po opravkih. Ta misel je zadela na odpor, a ne zaradi sebe, marveč zato, ker jo je izprožil socialist. „Za milijone žena je zasebna kuhinja najtežji posel, ki
Državni kancler je govoril nato o di- ' plomatični predzgodovini vojne ter zlasti opozoril na posredovalno delovanje nemške diplomacije, ki je pregovorila avstro-ogrsko vlado, da se je bližala Greyevemu predlogu, posredovati med Avstro - Ogrsko in Srbijo, pod pogojem, da pregovori Anglija rusko vlado ustaviti rusko mobilizacijo.
Državni kancler se je bavil nato z izvajanji Gre^a glede ustanovitve mednarodne zveze za ohranitev miru ter izjavil:
Nikdar si nismo prikrivali, ali bi se mogel z mednarodnimi organizacijami in razsodišči mir trajno zasigurati. Nemčija se bo pošteno soposvetovala o vsakem poskusu, najti praktično rešitev, da se prepreči ponovitev tako velikanske katastrofe, kakršna je sedanja, če bo rodila vojna, kakor sigurno pričakujemo, politične konstelacije, ki bodo vpoštevale svobodni razvoj vseh narodov, tako malih, kakor velikih. Nasilna politika, kakor jo ima Grey v mislih, pa seveda ne more biti podlaga uspešni mednarodni mirovni zvezi. Prvi predpogoj za razvoj mednarodnih odnošajev na potu razsodišča, je, da se ne ustvarijo več nikakršne agresivne koalicije, Nemčija je vsak čas pripravljena, pristopiti zvezi narodov, ali pa držati kalilce miru v redu. Nasproti agresivnemu značaju entente je bila trozveza vedno v defenzivi. Svet ni živel pred vojno v senci pruskega militarizma, marveč v senci obkrožilne politike, ki naj bi bila potlačila Nemčijo. Nemški narod se bojuje v tej vojni v svojo obrambo in v varstvo svojega narodnega obstoja in svojega ljudskega razvoja.
Karkoli bo Anglija še postavila v boj, — tudi sila Anglije ima svoje meje. — je obsojeno, da se razbije ob naši živ-ljenski volji. Ta volja se ne da premagati. Kdaj bodo naši sovražniki to spoznali . . . Na to čakamo z zaupanjem, ker mora priti.
Wiison izvoljen.
Volitev predsednika Zedinjenih držav se vrši vsaka tri leta. Kakor je ustava Ze- < dinjenih držav svobodna, pa volitev ni direktna. Pri sedanji volitvi so volile tudi žene. Volitev predsednika velja ogromne vsote in agitacija je velika kakor nikjer drugje. Leta 1912 je zmagal Wilson zato, ker so imeli v republikanski stranki razpor (Taaftovci in Roosv.eltovci). Pri tej volitvi sta bila v boju za^, predsedništvo Hughes (Hjus) in Wilson. Časopisje je prenagljeno poročalo, da je izvoljen Hughes. Ob tej priliki so peli slavo »novemu predsedniku14 Hughesu, dasi ni verojetno, da bi se bila ameriška politika znatno spremenila napram Evropi. Toda volilni rezultat je pokazal, da je zopet zmagal Wilson s precejšnjo večino.
potrati mnogo časa in denarja. Zasebna kuhinja je vsakdanja skrb mnogoštevilnih rodovin, in zlasti onih, ki nimajo dovolj sredstev. Odprava zasebne kuhinje bi osvobodila mnogo žena hude muke. Zasebna kuhinja je prav tako zastarela kakor delavnice malih obrtov. To in ono označuje le velik ekonomski riezmisel, potrata časa, dela, kuriva, živeža itd.
To misel je zagovarjala kasneje nedavno umrla Lilly Braun. Bila je v Parizu pri otvoritvi delavske gostilne, osnovane na temelju konsorcija. Kons. rcij je hotel odpraviti izkoriščanje siromašnih delavcev po gostilničarjih, in jih oskrbovati z dobro in ceno hrano. Braun priporoča, naj delavci po vseh večjih mestih in krajih osnujejo skupne kuhinje. Obenem je priporočala, naj se osnujejo v delavskih domovih otroška zavetišča.
Tudi Braunova ni našla milosti. Obsojali so jo, češ, da se s tem uniči rodovinsko življenje. V Ameriki pa so deloma že uresničili to misel.
In pri nas, sedaj ob vojni, so nastale velike vojne kuhinje, in že prav mnogo jih je.
Kakšno stališče je zavzemal Wilson v svetovni vojni, nam je znano. Interesi Amerike so pa odvračali, da bi posegel vmes s svojim vplivom; s svojim ravnanjem je podpiral le ameriško industrijo in kupčijo, ' čeprav je govoril tudi o bodočem svetovnem miru. ki se bo zanj zavzela zlasti Amerika.
Wilson je 60 let star, Izvoljen je drugič v tretje pa bi njegova izvolitev v zmislu Ustave ne biia več dopustna. S sedanjo zmago je Wilson pridobil moralni vpliv, vrhutega pa svoje, politike ne bo treba toliko uravnavati po razpoloženju volilcev, ker v tretje ne more biti več izvoljen. V novi poslovni dobi bo utegnil Wilson z večjo energijo gojiti politiko po svojega osebnega prepričanja. Vprašanje je le, kako bo Wiison presojal aktualna vprašanja, in če ne bo podrejal svoje volje velikemn kapitalu ameriškemu. Gotovo je le to, da je Wiison odločen nasprotnik vsem strujam, ki niso odločno za amerikanizem.
Dosedanji predsedniki ameriških Zedinjenih držav so bili:
1789—1797 George Washington.
1797—1801 John Adams.
1801—1809 Thomes Jefferson.
1809—1817 James Madison.
1817—1825 James Monroe.
1825—1829 John Quinch Adams.
1829—1837 Andrew Jackson.
1837—1891 Martin van Buren.
1841	Willant Henry Harrison.
1841—1845 John Tyler.
1845—1849 James Knox Polk.
1849—1850 Zachary Taylor.
1850—1853 Milliard Fillmore.
1853—1857 Franklin Pierce (dem.). 1857—1861 James Buchanau (dem.).
1861 —1865 Abraham Lincoln (rep.).
1865 — 1869 Andrew Johnson (rep).
1869—1877 Ulysses Simpson Grant (rep.,). 1877—1881 Ruthefort Richard Hayes (rep.). 1881	James Abram Garfield (rep.).
1881 —1885 Chester Allan Arthur (rep.). 1885—1889 Stephen Grover Cleveland (dem.) 1889 — 1893 Benjamin Harrison (rep.)
1893—1897 Stephen Giover Cleveland (dem.) 1897—1901 William Mac Kinley (rep.)
1901 — 1909 Theodore Roosevelt (rep.)
1909—1913 William Howard Taft (rep.) 1913—1917 Woodrow Wilson (dem.)
1916 dne 7. novembra je bil zopet izvoljen Woodrow Wilson (dem.) za dobo 1917— 1919.
Nadejamo se, da bo Wilson kmalu povedal svoj program za bodočo triletno dobo svojega poslovanja.
V	zbornico reprezentantov je bilo izvo-ljenik pri teh volitvah 215 demokratov in 213 republikancev; v senat pa 53 demokratov in 42 republikancev. V zbornici reprezentantov je izvoljena tudi ena žena.
Svetovna voina.
Siloviti boji so se vršili zadnje dni le na Francoskem. Nikakor pa ni potekel čas brez bojev na drugih bojiščih, marveč povsod so se vršili boji in priprave za nove ofenzive.
Italijani se pripravljajo na novo ofenzivo. Opravičujejo odmor s tem, da je treba izpopolniti vojsko in dobaviti vojni material. To bo deseta bitka na šoški fronti. Kakor poročajo švicarski listi po Milanskih poročilih, bo to poostrena ofenziva. Enako poročajo italijanski listi,' da so imeli Italijani v deveti bitki toliko izgub, da še v nobeni ne toliko. Italijani so žrtvovali 50.000 mož, pa pridobili le par sto metrov zemlje pri Lokvici. Izgube so take, da bi štiri kilometre pred Trstom že izgubili vso vojsko, če bi morali prodirati ob takih izgubah.
Na Tirolskem bojišču, kjer je zapadel sneg, ni večjih bojev.
Rusko bojišče je v severnem delu mirno do malih izjem. Nadaljevali so se pa boji Ob Narajovki in Skrobi ter v severnem delu Sedmograške, kjer so morali Rusi popustiti več važnih postojank. V teh bojih so iuieli Rusi do 10000 mož izgub.
Velika ofenziva ki jo Rusi napovedujejo, se vsaj sedaj ne bo uresničila, ali kvečjemu v južni Rumuniji, kar Da zveni tudi le kot bajka.
Naravnost velik napredek pa imajo zabeležiti čete centralnih držav ob sedtnograško-rumunski meji. Enako napredujejo v dolini reke Alute, pri Predealni in Oršovi. Boji se torej vrše že deloma na rumunskih tleh v severni Valahiji.
Z rumunsko-bolgarske fronte ni nič posebnega, zlasti ne iz Dobrudže, kjer se Mackensen pripravlja na nove operacije.
Dunav stražijo v Rumuniji$Rusi, in vojaški poročevalci menijo, da nameravajo tudi tam pričeti svoje nove že toliko časa napovedovane operacije. Mackensen je dobil nove turške čete; Konstanco utrjujejo nemški pionirji.
Sarrailova ofenziva v Macedoniji traja že nad dva meseca. Hude bitke se vrše zlasti za Bitolj in prav sedaj je v teku ljuta bitka, v kateri so hoteli priti francoski oddelki bolgarskim in nemškim četam za hrbet. Če Sarrail ne dobi dovolj ojačenj, bo moral končno opustiti to ofenzivo, kjer je obrambna črta centralnih držav trdna. V Solun pride'francoski vojni minister. Kaj je v zvezi s tem pohodom, ni gotovo: ali bo minister sam vodil operacije ali pa sploh opuste macedonsko bojišče, kakor so opustili ono na Gallipolju pri Dardanelah.
Na Grškem je položaj še vedno enak. Ententa nadaljuje svoje nasilje. Sedaj si hoče prilastiti grško mnnicijo in vojni material. Častniki pa še vedno prestopajo v tabor Venizelistov.
Na Francoskem bojišču ob Sommi se vrše dalje 1 juti boji zlasti ob reki Ancre. O bojih na Francoskem piše ameriški vojni poročevalec, da je nemška klub ljutim in dolgotrajnim bojem vedno enako močna. Ententina poročila pravijo, da gre tam za odločitev, a dosedanji uspehi entente ne kažejo tega.
Silno živahne so bile tudi operacije podmorskih čolnov, ki se pojavljajo po vseh vojnih morjih.
Tudi letalski boji in poleti so pogoste-ji. Na Italijansko so poleteli te dni dvakrat letalci. Nemško vojno poročilo pa poroča o nspehih letalskih bojev meseca oktobra. Po tem poročilu so meseca oktobra delovale nemške letalske čete z velikim uspehom na zapadnem bojišču. Zlasti gre opazovalnim letalcem artiljerije in infanterije priznanje. Uspešno so branili bojni letalci, ki so tudi svojo posebno nalogo izborno izvršili, ki jo je zajamčil ogenj naših obrambnih topov Izgubiii so Nemci 17 letal. Naprotniki na zapadu, izhodu in na Balkanu so utrpeli 104 letala, od tega v zračnem boju 83. sestreljenih 15. neprostovoljno pristalih za našo črto 6. V naši posesti se nahaja 60 sovražnih letal. Onstran črte smo videli 44 letal pasti.
Na turških bojiščih drugod ni važnejših dogodkov. Vrše se le manjši boji,
Ruski zunanji urad je baje obveščen, da se je Arabija proglasila za neodvisno.
Domači pregled.
Avstrijski cesar je lahno obolel na kataru, a zdravje se mu boljša.
Aprovizacija Ljubljane. Silna gneča pred prodajalnicami kruha se je z novo uredbo nekoliko odpravila. Kruh se prodaja vsak dan sproti na listke, ki jih dobe stranke v prodajalnah kruha oddavši krušne karte. Konsumenti so odkazani na določene prodajalne. — Občina uredi tudi posredovalnico, oziroma aprovizacijo z mlekom. Ta ustanova bo težje izvedljiva povoijrio. Mleka je premalo, izvaža se in prav mnogo ga porabijo ljudje, ki so preskrbljeni z drugimi živili.
V	prvi vrsti treba oskrbeti seveda otroke z
mlekom, vrhutega pa imamo celo vrsto siromašnih in delovnih ljudi, ki ne dobe tako hrano, ki bi nadomestila mleko. Za delavce, zlasti v večjih rodovinah, je malo krušnih in močnih živil in na stotine oseb je, ki se preživljajo le s kavo. Poraba mleka naj bi se omejila tam, kjer smemo pričakovati, ali pa vemo, da imajo primerna nadomestila, to je živila, ki zadoščajo in zadoščajo tudi denarni pomočki za nabavo takih živil. Omejiti se pa mora najprej izvoz, ki je nadnormalen, čeprav trdijo nekateri drugače, da pride mleko v prid onim slojem, ki si ne morejo nabavljati drugačne zadostne hrane. To vprašanje ni samo vprašanje otrok, marveč je bolj vobče socialno vprašanje. — Občina se je preskrbela tudi s premogom in drvmi ne le zase, marveč tudi za konsu-mente. Dovažanje drv je pa silno težavno, ker ni vozil. Vožnjo bo morala oskrbeti občina sama, da ne bodo cene preveč narasle. In tako delo gre le počasi izpod rok. — V Ljubljani se nahaja še vedno mnogo pre-kupcev, ki barantajo in prekupčujejo na drobno in debelo. Blago, ki je namenjeno za aprovizacijo, pokupijo, pa ga potem oddajajo strankam doma in zunaj.
Kričeč primer iz stanovanjskega vprašanja v Ljubljani. Med vojno se stanovanja v Ljubljani jako draže. Gospodarji odpovedujejo stanovanja zlasti rodovinam z otroki, in sicer v prvi vrsti manjša stanovanja, da 'tako na lepši način podraže svoje „luknje“. Te dni pa je hotela usoda, da je imela .odpoved dramatične posledice in o teh posledicah so priobčili naknadno ljubljanski listi naslednje poročilo: „0 samomoru Albine Murnove v Rožni ulici smo minuli teden poročali, da je bil hišni gospodar tako trdosrčen, da je ti družini odpovedal sedaj, v najhujšem času stanovanje ter, da je Murnova izvršila samomor, ker bi i-mela biti postavljena na ulico in pa zaradi bede. Sedaj se nam poroča, da to ne odgovarja resnici ter, da hišnega gospodarja, ki je tudi naš someščan, ne zadene pri celi zadevi nobena krivda, marveč le Murnovo lastno mater, duševno nekoliko abnormalno Cebinov. Murnovi niso živeli v bedi, ker sta si mož in žena, ki sta se dobro razumela zaslužila mesečno okrog 300 K. Pač pa je tašča mrzela svojega zeta in to je dalo najbrž povod, da je stanovanje pod roko in ne da bi hčeri ali zetu povedala oddala drugi stranki. Ko je prišel selitveni termin je sicer Murnova res intervenirala pri hišnem gospodarju, toda ta ji pri najboljši volji ni mogel pomagati, ker ga je Cebinka svoječasno obvestila, da je oddala stanovanje drugemu, s čimur je bil gospodar, ne vedoč da se je vse to zgodilo brez vednosti Murnovih, zadovoljen. — Kritičnega dne, je ležal fotograf Murn še v postelj), ko je njegova žena poslala lOletno hčerko po kruh, sama pa pila med tem ciankali, katerega je vzela menda že pred 4. leti svoje, mu možu. Rekla je tudi že par dni pred svojo smrto, da bode zadnji dan selitve že vse dobro ali tako nekako, iz česar se sklepa: da se je že takrat odločila k usodnemu dejanju. Njeno truplo so odpeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu, vse štiri otročiče so oddali pa v zavetišče „Angelorum“ v Sp. Šiški. Toliko resnici na ljubo, da se ne bode nikomur delalo krivice." Meščan, je opran na račun nesrečne rodovine. Ali je spisal ta popravek zdravnik? Ali objektiven sodnik? Kdo odpoveduje in oddaja stanovanja? Ali ne gospodar? O tem nam notica ne poroča. Tega ne bomo preiskavah Res je pa, da se stanovanja v Ljubljani draže, da so bila zlasti novembra podražena stanovanja brez vzroka marsikje. Beguncem oddajajo nekateri za dvakratno najemnino svoja stanovanja. Občina bi v tem pogledu lahko kaj ukrenila. Če je mogoče v drugih mestih temu oderuštvu napraviti konec, bi šlo to tudi v Ljubljani. Najmanj kar bi morala občina napraviti, bi bila stanovanjska posredovalna komisija, ki bi v stano-
vanjskih vprašanjih posredovala, oziroma bi si izposlovala eventualno tudi eksekutivno oblast v varstvo stanovanjskih najemnikov.
Mesečni shod podružnice kovinarjev na Jesenicah. V nedeljo dne 12. novembra dopoldne se je vršil tu, dobro obiskan mesečni shod. Posebno razveseljivo je dejstvo, da se je vnema za organizacijo zanesla tudi med delavke in mladostne delavce, ki se jih je prav lepo število zbralo na shoda, Predsednik sodrug Gabriel je ob otvoiitvi shoda povdarjal potrebo okrepitve organizacije, zlasti sedaj, ko nam skoraj vsaki dan stavi nova vprašanja, katerih rešitev je mogoča samo v skupnem in smotrenem delu. Nedavno uvedena agitacija za pridobitev novih članov je pokazala uspeh, vendar pa še nikakor ne moremo ostati zadovoljni Pospešiti in razširiti bo treba naše delo tako, da bo vsakemu delavcu in delavki dana prilika, da pristopi k naši organizaciji.
V	ta namen se določijo potrebni zaupniki, ki bodo imeli nalogo pridobivati nove člane, Ker le na ta način je mogoče, da pridemo do rednega dela. Govornik je dalje še razmotrival na to odredbo, s katero tovarna določa delavcem draginske doklade. Po tej naj bi dobil vsak delavec, ki zasluži
do 100 kron mesečno po 15 kron
„	150	„	„	„	12	„
„	200	„	„	,	9	„
.	225	„	„	,	6	t
250 n	„	3	„
Za vsakega otroka, ki še ni dosegel 14. leto. Kakor na eni strani vsak pozdravlja ta ukrep, imamo vendar nekatere pomisleke glede na razdelitev doklade. Nadalje poroča govornik o življenskih razmerah na Jesenicah. To vprašanje najbolj kriči po preureditvi. Organizacija je storila že korake pri podjetju in obratih, pa je dobila negativen odgovor. Treba bq storiti še nove korake. Govornik poziva končno na krepko sodelovanje za okrepitev organizacije. Sodrug Zore je isto-tako poudarjal potrebo krepkejše organizacije, Ko je sodrug Zugvvitz poročal še o uspehu deputacije pri rudarskem uradu v Celovcu, in ko se je izvolilo potrebno število zaupnikov, je sodrug Gabriel zaljučil lepo uspeli shod.
Novi zakon o bolezenskem zavarovanju, ki smo o njem zadnjič poročali, se odgodi za etio leto. Socialna potreba ni narekovala tega odloga.
Zunanji minister Burlan je potoval v Berlin.
Državnozborski mandati avstrijskih poslancev ugasnejo leta 1917. Vlada namerava predlagati podaljšanje veljavnosti mandatov do konca vojne.
Nabrežinsko občinsko zastopstvo je razpuščeno.
Zajtrk za šolarje so uvedli na Dunaju deloma že, a ga uvedo po vseh šolah v prvi vrsti za otroke, ki doma sploh ne dobivajo zajtrka. Računajo, da bo treba do 10.000 porcij.
Tantjeme upravnega sveta orožarne v Steyru. Kakor poroča dunajski „Abend“ so prejeli upravni svetniki za leto 1915/16 jako lepe nagrade. Dobili so, če je poročilo resnično: Dr. Rudolf Sieghart 443.104 K 91 h, Sigmunt Bachrach 137.272 K 4 h, Robert baron Buddenbruch 305.732 K .85 h, Jurij Giinther 287.103 K 87 h, Herman Gussenbauer 118 534 K 5 h, dr. Karl Taussig 81. 085 K 9 h, Aleksander Weiner 6838 K 55 h, dr. Maks Wilhelm 147.272 K 3 h, skupaj 1,527.043 K 39 h. Razentega dobivajo ti svetniki še šest odstotkov od čistega dobička poleg dividend za trud.
Nlkljasti novci po 20 vinarjev ostanejo v prometu le do 31. decembra 1916. Vsi, ki jih še imajo, naj ; jih zamenjajo o pravem času, da ne bodo imeli škode.
Ureditev prometa s čevlji. Posveti med zastopniki trgovinskega ministrstva
in čevljarske industrije so končani in bo v kratkem izšla tozadevna vladna odredba, ki bo natančno predpisala cene velikim in malim trgovcem s čevlji. Ker je usnja za podplate premalo, si bodo pomagali z lesenimi podplati.
Obravnave pred vojaškim sodiščem.
V	pondeljek je pričela obravnava pred najvišjim vojaškim sodnim dvorom glede ničnostne pritožbe, ki sta jo vložila poslanca dr. Kramar, dr. Rašin in soobtoženci proti obsodbi na smrt. Obravnava bo trajala več dni. — Isti dan se je pričela tudi obravnava pred dezelnobrambnim sodiščem proti Ha-jellu, uredniku Praškega „Časa“, dalje proti češkemu poslancu sodrugu dr. Soukupu. ki so vsi obtoženi veleizdaje po § 60 U, drugi odstavek, in dvorni svetnik Praškega policijskega ravnateljstva Olič zaradi podpiranja. Obravnava bo trajala do šest tednov. Poslanec Soukup je na prostem.
Svetovni pregled.
Civilna službena dolžnost v Nemčiji.
V	Nemčiji mislijo uvesti civilno dolžnost za vse nezaposlene in za oba spola od 16 do 65. leta starosti. Osebe, ki so zaposlene bi ostale sicer na mestu, druge bi pa pošiljali iz kraja v kraj, da opravijo dela, ki so potrebna, in če ne bi šlo drugače, bi se u-vedlo prisilno delo Izvedbo te uredbe bo vršil novi vojni urad. ki so ga nedavno u-stanovili. Vso Nemčijo urediti kot velikanski obrat, ki ima nalogo samoobrambe, ter pritegniti vse panoge gospodarstva.
Mirovna govora? Nemški državni kancler in angleški ministrski predsednik sta govorila. Navadili smo se že, da znakov bližnjega miru ne smatramo več resno, ker so nas že tolikokrat razočarati navidezni znaki. Kljub temu pa se smemo nadejati in verovati izvajanjem obeh državnikov, da je položaj ugodnejši, če že ne za takojšen konec grozovite vojne, pa vsaj tiče v izvajanjih kali,	iz	katerih se	utegne razviti
sporazumljenje.	Oba	govora	sicer vsebujeta
očitke, kar	pa	ima	očiten	namen, da se
pojasni stališče, odpravi ovire za sporazu-mlenje ter	dožene	jasnost	in podlago za
zbližanje. Interesna sfera mora biti jasna, in če je ta jasna ter' se hoče opustiti spočetka vojne napovedovana nasilstva, potem tudi sporazum med vojujočimi državami ne more biti več daleč.
Socialno - demokratična prizadevanja za mir. „Berliner Tageblatt" javlja iz Haaga: Socijalnodemokratični poslanec Scheideman je dobil od nizozemske „Zveze proti vojni" pismen poziv, kake dokaze ima za svojo trditev, izrečeno v govoru dne 11. oktobra, da Francija in Belgija že sedaj brez prelivanja krvi in brez izgube na ozemlju lahko dosežeta, da zapusti nemška armada njih zemljo. To vprašanje je prišlo poslancu Scheidemannu šele dne 30. oktobra v roke. Scheidemann je odgovoril, da je devet desetink vseh Nemcev njegovega mnenja. Pa tudi molka državnega kanclerja, ki je bil v tisti seji navzočen, ni mogoče drugače tolmačiti. Državni kancler bi bil moral Schei-demannovi trdrtvi ugovarjati, če bi ne soglašal ž njo. Tako je sodil skoro ves državni zbor. Tudi piše Scheidemann. da mu je iz osebnih razgovorov znano, da obžaluje nemški državni kancier prav vojno s Francijo.
Papirni trust v Nemčiji je tarnal, da primanjkuje papirja. Papir se je nato silno podražil. Da ne bi zmanjkalo papirja, je vlada odredila, da morajo časniki znatuo zmanjšati svoj obseg. Odredba bi občutno zadela, če bi se bila izvedla, tvornice papirja. In glej, trust papirnih tovaren je napravil peticijo, v kateri omenja, da imajo tovarne še toliko papirja v zalogeh, da ga ne bo zmanjkalo, če izhaja še več časopisov.
Angleški delavci proti oderuštvu z živili. Na Angleškem silno narašča draginja,
k
ker vlada ničesar ne ukrene proti njej. Tona krompirja je veljala pred vojno 3‘10 do 4 funte šterlingov (1 funt je 24 kron), a sedaj stane že 12 do 14 funtov. Tudi druga živila so vedno dražja. Izkoriščajo agrarci pa pione dražbe. Plovne družbe so zaslužile 1. 1913 20 milijonov funtov, sedaj pa zaslužijo na leto 230 milijonov funtov, vrhutega so slroški poravnani z dvema vožnjama. Škotska in Valeška organizacija rudarjev sta imeli konference dne 30. oktobra, na katerili sta sklenili, pozvati strokovne organizacije, da protestirajo proti neznosnemu oderuštvu. Skliče se v ta namen konferenca vseh angleških strokovnih in konsuinnih organizacij, ki bodo zavzele napram razmeram primerno stališče. Vprizoriti nameravajo tudi dne 27. novembra enodnevno protestno stavko.
Razširitev ljudskih pravic na Angleškem. Na Angleškem se že dalje časa posvetujejo o razširjenju volilne pravice. Gre v prvi vrsti za žensko volilno pravico in za propocionalni volilni sistem. Obljuba je vsaj deloma vaba za vojno razpoloženje, vendar se je pa nadejati, da prodre žensko volilno pravo kakor tudi propocionalni sistem, ker se tudi Asquith in Grey ne upirata več s tako odločnostjo načrtu, češ, da so žene v vojni storile svojo dolžnost in da tudi ni povsem pravično, če manjšine niso zastopane v spodnji zbornici.
Amerika in podmGrska vojna. ,Mor-
»ingpost* poroča iz Washingtona; V političnih krogih prisojajo seji kabineta in vo diteljev strank kongresa, ki je sklican« za prihodnji teden, velik političen, za dobo vojne mogoče odločilen pomen. Clan vlade je izjavil: Naše roke so bile pred meseci radi volilnih priprav vezane. Sedaj imamo zopet proste roke in bomo neovirano nastopali. Posvetovanje prihodnjega tedna bo določilo politično stališče ameriške viade za najbližjo hodočnost. Vlada meni, da so na-sprotstva z Nemčijo bistveno resnejša kot z Angleško. Predsednik in njegovi svetovalci »videvajo, da od Nemčije ni pričakovati poboljšan ja glede na oster nastop podmorske vojske. Najbrže se bodo prekinili diploma-tični odnošaji z Nemčijo, mogoče pride še do resnejših posledic. Odločeni smo, da se izognemo vsakemu sporu z Angleško, vendar pa bo Amerika tudi Angleško resno posvarila. Tudi »Times" poroča iz Washingtona, da bo predsednik Wi!son v vprašanju podmorskih čolnov sedaj odločnejše nastopi!.
Japonci sodelujejo v ruski vojni naseljujejo se na Francoskem kot delavci, zadnje čase so se jeli naseljevati tudi v Braziliji v Ameriki.
Podporni sklad.
XXVII. izkaz.
Dva neimenovana K 500-—; Jože Bu-kovik iz Tržiča K 5'—; skupaj K 505, prej izkazanih K 2246 39, skupaj torej K 2751 39.
Prispevke sprejema sodružica Alojzija. Štebijeva, Ljubljana, Franca Jožefa cesta 5.
Za tiskovni sklad „Delavca“ je daroval sodr. Jože Bukovnik v Tržiču 4 krone. Srčna hvala!
Upravništvo.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
■ Sil ki ne potrebuje SLADKORJA, ako se pri-dene čaju „SIda-mec8eni praSek“ ali pa ,,Sida->l!imonadnl praSek“ dve do tri kavne žlice Sida praška na skodelico čaja. 1 zavojček ,medeni‘ stane 35 vin. in „limouadni‘- pa 40 vin. Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo, za vojake, izletnike in za domačo rabo. Naroča se pri JOS. BERDAJS, LJUBLJANA 5. Zeljarska ulica.
Za prekupce in trgovce pri večjem naročilu popust
Za jesensko sezono
priporoča tvrdka
, r Gričar & Mejač
K LjUBgflMB, Prešernova ulka 9. W
~ svojo bogato zalogo
™,	,	iiootovljmiilL.
JI I I nhlolr m
za gospode in dečke g$
ter mične novosti
[etiki zastonj in fiankn.
lil HI BIH V Mili 0» Sl
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11.* ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V s 11 okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr r/islnger, v predilnici v cu pri Litiji	do 9. ure	Za či. predilnice v G .; , Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatičr	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blag':ne. da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkazi	v^si ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-
zdravniku izkazati z nakaznico, iz . i Ijeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da čijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj riti v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
UU1, FniiHa ul in e.
registrovana zadruga z omejeno zaveso.
Tiskovine za šole, županstva urad®. Najmodernejše; pOakate in vabila za shod® m veseiiie®.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-sur, muzikalij itd.
Stereotipna. Litografija
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: TnrjaSki trg Stov. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
j Zdravnik blagajne	Ordinira dopol.|popol.		Stanov «
Or. Menina Pite? splošno zdravljenje	i/2ll—ii/al		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Mm Viktor	1.—3. pop.		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. M Emil očesne in ušesne bol.	10—12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Br. Kraiglur Alojzij	1.—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako sobolo, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan JaKiisii,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih stroji
in stroje za pletenje za radio in oliit.
' j
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
PSSS