Leto XIII. Štev. 89 ELEFON, UREDNIŠTVA 25.67 UPRAVE 28 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 19. aprila 1939 NAROČNINA NA MESEC, Prejeman » opravi ali po poiti 10.— din. doMavljen na dom 12.— din. tojioa 25. - din Cena din 1*— V pričakovanju nadaljnjega razvoja Opozorilo „Daily Expressa“ — V Londonu poaušča optimizem — Napeti dnevi do Hitler evega govora v državnem zboru - Naglo nadaljevan e varnostnih ukrepov — Zadn a pogaian a za izgradn o obrambnega bloka LONDON, 19. aprila. »Daily Express« piše, da obstajajo zadostni razlogi za domnevo, da hočejo neki evropski krogi širiti te dni neko vznemirljivo govorico. Namen te alarmantne govorice pa bo v resnici le ta, da se prikrijejo pravi načrti in cilji nekih držav. Zaradi tega se priporoča, da se sprejmejo te govorice z največjo previdnostjo. To vest »Daily Expressa« potrjujejo tudi na angleškem uradnem mestu. OBRAMBNA FRONTA NIC VEč LAHKOVERNOSTI. LONDON, 19. aprila. Upajoče In optimistično razpoloženje, ki je zajelo London In AngUjo po Rooseveltovi poslanici Hitlerju In Mussoliniju, je zaradi sprejema, ki ga je bila deležna v nemškem In posebno v Italijanskem tisku, že popolnoma izginilo Kakor stoje sedaj stvari, ne preostaja angleški vladi nič drugega, kakor da skupaj s svojimi zavezniki nadaljuje ukrepe za primer eventualnega presenečenja. To velja zlasti tudi glede Španije, ker London kljub Izjavam, da bodo italijanske čete takoj po paradi v Madridu 18. maja odpoklicane, ne veruje popolnoma v iskrenost namer. Res je sicer, da je nekaj sto Italijanov bilo Iz Španije že odposlanih, toda medtem je po zanesljivih informacijah prišlo tja še mnogo več novih, iz Nemčije pa prihajajo ogromne pošlljatve orožja In drugega bojnega materiala. Prav tako skrbi Anglijo gibanje čet osi v španskem Maroku ln v Italijanski Libiji. VOJAŠKE PRIPRAVE. >Daily Herald« meni, da je mogoče računati do Hitlerjevega govora pred nemškim državnim zborom v petek 28. t. m. z razmeroma mirnim položajem v mednarodni politiki, toda ta mir bo le navidezen ln tudi presenečenja nikakor niso izključena. Zaradi tega se morajo nadaljevati nujni vojaški ukrepi. Zaradi tega je prispel v Gibraltar tudi del francoskega bojnega brodovja ln prvi bataljon angleških gardistov. List pravi, da ne Izdaja nobenih tajnosti, ako pove, da bo angleška domovinska mornarica v prihodnjih dneh stražila v Severnem morju in Ro(iavskem prelivu, dočim bo prevzela stražo na Sredozemeljskem morju v prvi vrsti francoska mornarica. Ostala angleška mornarica bo pa križarila po vzhodnem delu Sredozemeljskega morja. Po drugih Informacijah se pričakuje Istočasno koncentracija angleške In francoske sredozemeljske mornarice v egipt-sklh vodah. Skupaj se zbere tam okoli 50 bojnih ladij. Po tem se deli angleško-Irancoska bolna mornarica na štiri dele: na skupine pri Angliji, Gibraltarju, Malti In Aleksandriji. Ta razporeditev je deloma tudi odgovor na prihod dela nemške mornarice v španske vode, kamor je že odplula lz pristanišč na Hefgolandu. NE SAMO MEJE IN POGODBE Za razpoloženje v Angliji je dallt značilen članek v »Evening Standardu«, ki se bavl z Rooseveltovo poslanico ln njenim pomenom. List pravi: »Z enim samim udarcem je prezident Roosevelt čisto spremenil Ilce političnega položaja v Evropi. Po celoletnem umikanju so prešli bataljoni miru v energično ofenzivo. Poslej morajo vodilni državniki sveta vedeti, da nimajo opravka samo z mejam! In pogodbami, ki se lahko raztrgajo, ampak z živim mesom In krvjo, z odločnostjo In uparjem ogromnih človeških množic. Krko trdna ln upravičena je ta vera V čtovc*r-s*vo se v!d! naJbo,fe lz odgovorov na ”ppr- vf !'ovo pnstontoo. ki pr1 bajajo z v--h s‘ran! sv-*n I t«t primert-Rccrcv:! o z 1 l-cr,--p-n In pravi, da je u-n— tormato, Medtem se pa nadaljujejo z vso naglico a kljub temu s temeljitostjo tudi pogajanja med posameznimi državami za popolno Izgraditev in dograditev velikega obrambnega bloka držav. Zaključena so že glede Velike Britanije z vsemi njenimi domlnionl ln kolonijami, Francije In njenimi protektorati In kolonijami, Holandije, Belgije, Svlce, Poljske, Romunije in Grčije. Med Francijo in Rusijo obstoja že popolnoma vojaška zveza, med Anglijo ln Rusijo je tik pred podpisom, pogajanja z ostalimi še v poštev prihajajočimi državami so pa še v teku, a se ugodno razvijajo. Posebno rezervo tvori \ ozadju Amerika, in to ne le Zedinjene države, ampak tudi latinske v Južni Ameriki Preusmeritev an % leškega gospodarstva v vojno stanje IMENOVANJE DISTRIKTNIH KOMISARJEV. PRVE PRIPRAVE ZA USMERITEV. PRED USTANOVITVIJO MINISTRSTVA ZA MUNICIJO. PRE- LONDON, 19. aprila. Včeraj se le sešel angleški parlament na redno zasedanje. Minister za civilno obrambo je objavil nepričakovan sklep, da je bilo pravkar imenovanih vseh 33 komisarjev 33 di-strlktov, na katere je razdeljena Anglija za primer vojne. Vsak teh dlstrlktov se bo v vojni popolnoma samostojno upravljal In preidejo v skrajni sili nanj vse agende kraljevske valdc. To bi se zgodilo v primeru, ako bi bil London kot središče uničen ali odrezan od ostalih delov države. Komisar, ki mu stoji ob strani štab uradnlštva mora Izvesti vse konkretne priprave za upravo v primeru vojne. Vse javno in zasebno gospodarstvo se stavi že sedaj pod nadzorstvo. Komisarji so sami bivši šefi generalnega štaba, admirali, guvernerji ln ostali visoki hmkclonarjl. Plačo bodo prejemali samo v vojnem času ln ako jo bodo zahtevali. Vojni minister Hore-Bellsha je pa objavil, da so dosegle že vse angleške bojne edlnlce vojno stanje In so tudi že opremljene z orožjem, kakor v vojni. V Zapiski Sir Anthony Robert Eden V debatah v angl. poslanski zbornici, katerim prisluškuje v zadnjih mesecih zaradi napetih mednarodnih političnih dogodkov ves svet, stopa v ospredje zlasti sir Anthony Robert Eden. Vedno znova se obnavljajo tudi kombinacije, po katerih naj bi Eden zopet stopil v angleško vlado, prvenstveno kot zunanji minister, morda pa začasno tudi v kakem drugem svojstvu. Rojen je bil Eden dne 12. junija I. 1897., študiral je v Oxfordu orientalske jezike, bil v svetovni vojni 1915 do 1916 stotnik in pozneje major, novinar in lastnik dnevnika »Yorkshire Post«, v letih 1926—29 parlamentarni tajnik zunanjega ministra Austena Chamberlaina, v letih 1931—32 državni podtajnik, čuvar državnega pečata, minister za Zvezo narodov in od 1935 do 1938 zunanji minister. Kot zunanji minister je bil glavni pobornik sankcij proti Italiji, zagovornik republikanske Španije in odtočen nasprotnik totalitarcev. Prav zaradi tega je zašel v navzkrižje z Nevilleom Chamber-'aino-m in odstopil svoje mesto lordu Ha-!ifaxu. Razvoj dogodkov je pokazal, da je videl sir Anthony Robert Eden dlje " akor Chamberlain. Angliji, Kanadi, Avstraliji, Novem Zelan-du, Malaji In Indiji se je pričela produkcija novih strojnic v velikem obsegu. — Motorizirani polki imajo povprečno po 2409 motornih vozil. Na vprašanje, ali bo uvedena splošna vojna obveznost je pa Megna Charta potu’« Chamberlain odgovoril negativno, a napovedal je že za bližnjo bodočnost usta- Magna charta libertatum, temelj an-novlfev <=nln*s;rstva za munfcljo, ki ob- sleške ustave, bo v bližnjih dneh odpo-staja sicer samo v vojnem času. To mi- tovala v New York na svetovno razsta-nistrstvo bo nadziralo celokupno javno ln v0- Magna charta je listina, ki je bila zasebno gospodarstvo, produkcijo ln fl- izdana 1. 1215. Je to osnova ne le engle-nance, skratka: izvrševalo bo preusme-, ustave, temveč prav za prav vseh ritev iz mirovnega v vojno gospodarstvo, modernih držav, kajti šele z njenim Izf-ki bo proizvajalo prvenstveno predmete dom je bila omogočena omejitev kraljev-za obrambo, v prvi vrsti seveda munici- s^e moči. — Zato ni čudno, če njene četo. Dalje je Chamberlain pozdravi! Roo- ile sploh ni mogoče določiti in da njeni seveltovo Iniciativo. Glede Holandije, čuvarji skrivajo v največji tajnosti, kdaj Belgije, Danske in Švice je izjavil, da je Anglija intereslrana na njihovi neodvisnosti, pogajanla z Rusijo pa ugodno napredujejo. Med debato je stavilo 45 poslancev nujen zakonski predlog za takojšnjo uvedbo splošne vojaške dolžnosti Na vrsti je Gdansk? BERLINU ZATRJUJEJO, DA SE BO PRIKLJUČITEV IZVRŠILA NA PODLAGI DIREKTNEGA SPORAZUMA S POLJSKO. katero ladjo jo bodo odpravili v Ameriko da bi morebiti kaki gangsterji ne prišli na misel, da bi jo sr>otoma ukradli. Španski vojak za pet drugih V Sevilji je govoril general Franco o vojaški sposobnosti španske armade. Španija se ima zahvaliti svoji vojski za ugled, ki ga uživa v svetu. Pod orožjem je en milijon Špancev, vojska, ki posvoji sposobnosti, odpornosti in izkušnjah velja za pet milijonov vojakov v drugih v državah... BERLIN, 19. aprila. Sklicanje državnega zbora šele za 28. t. m. daje povod raznim neverjetnim kombinacijam. Med drugim se zatrjuje, da je sklical Hitler tako pozno to sejo samo zato, da bi mogel rešiti v tem času še razna vprašanja. V prvi vrsti vprašanje Gdanska. Govore, da namerava rešiti to vprašanje v sporazumu s Poljsko. V tem oziru vlada tu neverjeten optimizem in se govori, da smo tik pred zadevnimi direktnimi pogajanji in da bo Hitter 28. t. m. že objavi! priključitev Gdanska k Nemčiji. Dalje se zatrjuje, da rešitev gdanskega vprašanja ne bo izzvala nobenega spora, ker pri tem ne more igrati poljsko-angleški sporazum nobene vloge, ker da se nanaša samo na Poljsko, ne pa tudi na Gdansk. V poljskih krogih na vse to molče, vendar se izve, da se je vrnil poljski veleposlanik Llpski iz Varšave v Berlin s sporočilom, da Poljska ne more sprejeti nemških zahtev. BERLIN, 19. aprila. Reuter javlja iz Berlina, da se vkljub obojestranskim demantijem z nemške in poljske strani, vsaj . Nemška trgovina v Bolgariji Na Hitlerjevo proslavo v Berlinu bosfa spremljala bolgarsko delegacijo tudi finančni m trgovinski minister. Po proslavi bosta stopila v stike z nemškimi gospodarskimi krogi. Nemčija je že sedaj z 80% udeležena na bolgarskem izvozu. Ob tej priliki se bodo Bolgari pogajali tudi o ustonovitvi nemških svobodnih con ob Donavi, v Lomu in Rusi. Berlinu uporno vzdržale aovoHca, da bo Poljska od'tonlla Nemčiji Gdansk kot rojstno darilo Hitlerju. Obrambni mahamzem vzhodne cvrooe PARIZ, 19. aprila. Včerajšnjemu razgovoru med zunanjim ministrom Bonne-tom in sovjetskim veleposlanikom Suri-’;em pripisujejo v poučenih krogih izre ’en pomen. Gre za ureditev brezhibnega mkcioniranja obrambnega mehanizma v vzhodni Evropi. Tudi angleško-ruski razgovori v Moskvi so se včeraj ugodno Porast amer ike vo’ne indutirlje Po mesečnem poročilu municijskega kontrolnega urada v New Yorku je zadnje čase ameriška oboroževalna indu-razvljall. Ruski veleposlanik v Londonu sf,riia močno povečala svojo proizvodno Majski, ki je z letalom odootoval v Mos- s"°- ,Vf® dal P™ podnje odpade na kvo, bale že nosi s seboj izgotovlieno be- uvoz le‘a’ v Francijo. Izvozno dovoljenje sedilo pogodbe med Anglijo ln Rusijo o v p.rv™ detrt'et’u . leja * doseglo medsebojni obrambi. Maiski se vrne z za Ans.,,J.° in Fra“W vrednost 25 mill-odgovorom sovjetske vlade v London z'io"ov do,arjev- Nadaljnji odjemalci ame-v*ptom ta netek .riškega vojnega materiala so Nizozem- ta petek- ska m Nizozemska Indija, Romumja, So* BOJNE LADJE V KLAJPED1 jvjetska Rusija. Švica. Turčija. Mexiko, MEMEL, 19. aprila. Tu pričakujejo Brazilija in Peru. Poročilo poudarja, da eskadro 15 vojnih ladij za v petek pod je prodaja orožja Japonski povsem vodstvom križarke „Nurnberg“, I ustavljena. Maribor, 19. aprila. Živimo v času, ko je laž sedla na prestol resnico in ko je zajela znaten dei sveta psihoza kolektivne blaznosti, da ne vidi več svoje neizogibne poti v prepad. Vsa ta kuga tudi pri nas ni ostala brez vpliva. Prijela se je nagnitih značajev, ki nikoli niso imeli trdne hrbtenice. Zanje nam ni žal. Narod jih bo izpljunil, ko pride čas. Nikakor pa ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi ti izrodki okuže-vali tudi zdrave sile našega ljudstva. Zato moramo izkopati jarke in obdati se z neprepustljivimi oklepi. Na plan mora vse, kar nosi pokoncu glavo! Ako imajo drugi pravico do samozavesti, jo imamo mi še vse bolj. Naš narod je star poldrugo tisočletje, doživel je vse slabo, kar more kak narod doživeti, pa vendar ni propadel. Še Črtomir, obkoljen v Ajdovskem Gradcu, ni izgubil samozavesti, kajti spomnil se je, da »največ sveta otrokom sliši Slave!« A Črtomir niti ni več imel svoje svobodne države, kakor jo imamo sedaj mi vse doli do osrčja Balkana. Mogočna in prostrana je zemlja južnih Slovanov, od snežnih Alp sega do sončnih bregov Črnega morja, in na njej žive narodi, ki so se vedno znali boriti za svojo svobodo. Njihovo neupogljivo junaštvo je več ko enkrat zadivilo svet m strlo več ko enega sovražnika. Pripadati taki ponosni in junaški skupnosti, bodi vir neustrašne samozavesti vsakogar izmed nas! In ta skupnost je sedaj izven vsakega dvoma. Naj se tudi ločimo na znotraj, na zunaj smo neločljivi, smo eno samo jekleno trdno telo, prežeto slej ko prej s tradicijami slavne preteklosti, ki nas je vodila često čez Golgoto, a vselej tudi k novemu Vstajenju. Da to Evropa dobro ve in se v polni meri zaveda našega pomena, dokazuje .že snubljenje, ki prihaja od vseh strani. Niti ene skupine ni v Evropi, ki bi si želela imeti nas za sovražnike. Kako bedasto je zato pri nas čvekanje malih iztirjencev, ki so v svojih kurjih možganih izgubili božji dar razsodnosti in pričeli bodisi iz onemoglega sovraštva, bodisi iz neumnosti ustvarjati najbolj nesmiselne kombinacije in širiti najbolj prazne trditve. Take kombinacije in trditve se širijo iz smrdečih kanalov že dolge mesece, m dasi jih razvoj časa vedno znova demantira in postavi na laž, se še vedno najdejo tudi med pametnimi in še preudarnimi ljudmi posamezniki, ki jim znova nasedejo. Zato bi bil že skrajni čas za temeljito operacijo. Iztrebimo gnilobo iz svojih vrst! Otresimo se iztirjencev in obsedencev! Zaupajmo svojemu narodnemu in državnemu vodstvu ter svoji slavni vojski, čuvarici naše samozavesti! Pod tako zaščito bi mirno spal lahko vsak narod, brez najmanjšega strahu za svojo bodočnost. Zato ni nobenega, niti najmanjšega razloga za kakršno koli vznemirjanje. Nasprotno, dani so nam vsi pogoji za krepko samozavest, pa naj se sicer v Evropi zgodi kar koli. Noben narod in nobena država ne more gledati v bodočnost s takim junaškim notranjim mirom, kakor lahko gledamo v kraljevini Jugoslaviji. Naša, na kosteh stotiso-čev bratov zgrajena državna stavba bo stala vedno nfeupogljivo in nedotakljivo na vseh straneh brez izjeme, v Srbiji kakor v Bosni, na Hrvatskem kakor v Sloveniji. Ta stavba ni izraelsko mesto Je riho, da bi se dala porušiti s kričanjem. Kako neskončno majhni m duševno omejeni so zato tisti, ki se vdajajo blaznim prividom, še bolj pomilovanja so pa vredni oni, ki jim tako nekritično nasedajo. Vse to, kar smo si doslej zgradili, je pa šele prvi začetek tistega, kar bomo še ustvarili. Mlad narod smo in mlada država, in pred nami je še velika in mogočna pot. Da smo morali pretrpeti razne začetniške nevšečnosti in jih deloma moramo trpeti še sedaj, nas ne sme zavajati do krivih zaključkov. Te nevšečnosti so bile morda celo nujno potrebne, kajti brez njih ne bi bili nikoli našli tiste najboljše poti v bodočnost, ki se nam prav sedaj obeta. Na tej poti bodo že v dogledni bodočnosti druga za drugo izginile vse slabosti, ki so nas kulturno, gospodarsko in socialno zavirale. Naši domači naravni zakladi so dovolj bogati, da nam bodo mogli nuditi boljše življenje kakor marsikateremu drugemu narodu, kadar jih bomo z združenimi močmi začeli dvigati RIM, 19. aprila. Na poučenem mestu se' zatrjuje, da je obisk madžarskega mini- j strskega predsednika grofa Telekija in zunanjega ministra grofa Csdkyja v Ri- j mu tudi v zvezi z akcijo za dokončno ureditev prijateljskega razmerja med Madžarsko in Jugoslavijo, kar je že davna italijanska želja. Ta akcija je že tako uspela, da bo sledil takoj po odhodu Telekija in Csakija iz Italije sestanek jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markoviča z grofom Cianom. Cincar-Markovič in Ciano se bosta sešla že v soboto, 22. t. m. v Benetkah. Ta sestanek bo nadaljevanje sestanka madžarskih z italijanskimi državniki. Sestanek v Be- Pred beneškim sestankom 2SM£Mi JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER CINCAR-MARKOVIč ZUNANJI MINISTER GROF CIANO SE SESTANETA ŽE V IN ITALIJANSKI SOBOTO. — netkah pa bo važen tudi še z ozirom na reševanje raznih jugoslovansko-italijan-slcih vprašanj, v prvi vrsti v zvezi z Albanijo. Italijanski listi, ki pišejo o beneškem sestanku v soboto, vidijo v njem nov korak k še večji poglobitvi stikov in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. RIM, 19. aprila. Razgovori med duce-jem in madžarskim ministrskim predsednikom Telekijem ter zunanjim ministrom grofom Cs£kyjem imajo po besedah Virginia Gayde za cilj, Madžarsko še tesneje navezati na os Rim-Berlin. Na svečanem banketu sta izmenjala oba ministrska predsednika zdravici s poudarkom medsebojne povezanosti. Aktivnost osi Rim-Berlin G AKACIJA ZA VSE BALKANSKE DRŽAVE. PARIŠKI TISK O VOJNIH IZGLE-DIH IN NEIZGLEDIH. PARIZ, 19. aprila. Jutranji pariški lisk se bavi z aktivnostjo osi na Balkanu, o čemer zgovorno priča včerajšnje imenovanje novega nemškega poslanika v Turčiji v. Papena. Temu nasproti bosta ponudili Francija in Anglija garancije prav vsem balkanskim državam. S tem v zvezi so tudi razgovori med Francijo, Anglijo in Rusijo. Tako „Echo de Paris“. „Le Figa- ro“ se sprašuje, kaj vendar misli Nemčija, ko drvi v vojno z omejenimi rezervami. Apeninski polotok bi v vojni postal glavna žrtev. Najbolj je izpostavljen, najlaže ga je blokirati najbolj ranljivi so njegovi najbogatejši predeli, na katerih bi divjala vojna vihra. Ostali tisk poziva Francijo na skrajno čuječnost. Demanti glede Tangerja TANGER, 19.. aprila. V francoski Maroko so prispeli včeraj španski odposlanci, da urede sporna vprašanja med fran- Angleški kraljevski obisk v Ameriki LONDON, 19. aprila. Program potovanja angleškega kraljevega para v Ameriko je že do vseh podrobnosti določen. Potovanje bo traj&lo od 17. maja do 1. junija. Visok:, gosta obiščeta tudi Zedinjene države in se v njih zadržita več dni. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta bosta obiskala Washington na izrecno željo Roosevelta in bivala v njem kot njegova gosta. S tem so demantirane vesti, da bi bil obisk odpovedan. LINDBERGH VRHOVNI POVELJNIK AMERIŠKEGA LETALSTVA. WASHINGTON, 19. aprila. Polkovnik Pred koncem ameriške nevtralnosti WASHINOTON, 19. aprila. Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata, senator Pittman, je včeraj obja- coskim in španskim delom dežele. Ob tej vil vest, ki je vzbudila ogromno zanima- P.riliki ie izšel uradni španski demanti, da nje vsega sveta. V njej sporoča, da je hotela Španija zasesti Tanger. Mavrske mednarodni položaj tak, da bo zakon o ^ete» ki l5*1 izkrcavajo v Cevti in Tetuanu, nevtralnosti prenehal obstajati že na kra-j*e vračajo po končani državljanski vojni ju aprila. Prav tako je najavil, da bo za- ,z Španije in bodo te dni demobilizirane, radi zadržanja Japonske, Amerika odpo- j Kljub tem zagotovilom so francoske obla-vedala trgovinsko pogodbo z mlkadovim sti °Prezno na straži, cesarstvom. Francoske nujne odredbe PARIZ, 19. aprila. Na seji ministrskega sveta je Bonnet očrtal zunanjepolitični položaj, ki terja največjo opreznost. Da-ladier je predložil sedem uredb, ki so vse v neposredni zvezi s pripravljenostjo državne obrambe. V glavnem gre za povečanje proizvodnje streliva, za ustanavljanje društev z vojnimi nameni, za podreditev pošte, brzojava, telefona in radia vojnim potrebam, za produkcijo in shrambo bencina, za vskladiščenje rezerv in za priprave za splošno mobilizacijo. Gafencov obisk v Berlinu BERLIN, 19. aprila. Ob priliki obiska ________, «winuvHan romunskega zunanjega ministra je bila Lin(ibergh je bil imenovan za vrhovnega sinoči svečana večerja, na kateri je nem- poveljnika vojnega letalstva USA. Po-škl zunanji minister Ribbentrop izrazil verjena mu je .naloga p0polne reorgani-upanje, da bo izmenjava misli priporno- Zacije naraščajočega ameriškega vojnega gla k še tesnejšim prijateljskim odnoša- letalstva. jem med Romunijo in Nemčijo. Gafencu. __ je v odgovoru pritrdil, da bo nedavno i ODHOD NEMŠKEGA BRODOVJA sklenjena gospodarslca pogodba obeh dr- ^HELGOLAND, 19. aprila. Eskadra žav rodila dobre sadove. Z žilavo delav-, 25 vojnih ladij, ki se jo včeraj zbrala nostjo bodo prišli uspehi medsebojnega! pri Hclgolandu, je odplula proti Španiji. ROOSEVELTOVA POSLANICA JAPONSKI. WASHINGTON, 19. aprila. Prezident Roosevelt bo odposlal koncem tega meseca s križarko »Astorijo« v Tokio poslanico, ki bo enaka onima, ki ju je poslal Hitlerju in Mussoliniju. LONDONSKI BOLGARSKI POSLANIK ODPOTUJE V SOFIJO LONDON 19,. aprila. Bolgarski poslanik je odpotoval v Sofijo, da poroča o položaju. ZAKLONIŠČA V PARIZU. PARIZ, 19. aprila. Po pariških okrajih so začeli včeraj določati zakloniš a proti zračnim napadom. Borza. Curih, 19. aprila. Devize: Beograd 10, Pariz 11.80%, London 20.87%, Ne\vyork 446, Milan 23.45, Berlin 178.50, Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. Vremenska napoved. Nekoliko oblačno, sicer sončno in hladno. Ponehanje sever-—r. I no vzhodnih vetrov. dela do prave veljave. BERLIN, 19. aprila. DNB javlja, daje bila dosežena v vseh glavnih vprašanjih med Nemčijo in Romunijo ob priliki včerajšnjih razgovorov med v. Ribbentropom in Gafencom vzporednost m’šljenj. Razgovori so se vršili v prijateljskem ozračju. BERLIN, 19. aprila. Hitler se je vrnil v Berlin. Ribbentrop je popoldne sprejel Gafencuja. Popoldne bo romunski zunanji minister v avdienci pri Hitlerju. VON PAPEN POSLANIK V ANKARI. ANKARA, 19. aprila. Za novega nemškega poslanika v Ankari je imenovan v. Papen. Biti Slovenec in Jugoslovan bodi vsakomur ponos! Pokažite vrata vsem iz-zivačem in razširjevalcem bedastih govoric! Razen tega jih izročite oblastvom, da jih po zakonu nagradijo in jim za vselej preženejo veselje zastrupljati naše ozračje miru in samozavesti. Vse drugo bo prišlo ob pravem času samo po sebi. Predsednik vlade v Beogradu Včeraj zjutraj se je vrnil iz Zagreba v Beograd ministrski predsednik Cvetkovič. Prinesel je s seboj konkretne predloge dr. Mačka, o katerih se bo posvetoval in se čez nekaj dni spet vrnil v Zagreb. Beograjski listi, z velikim zanimanjem poročajo o poteku pogajanj in izjavah, danih novinarjem. V zvezi z zagrebškimi pogovori se sestane danes vsa srbijanska opozicija na posvetovanje, ki mu bosta prisostvovala tudi predstavnik HSS dr. Jurij Šutej in zastopnik SDS-dr. Vilder. Izjavljajo, da je v vprašanju opustitve centralizma, vstopu Hrvatov v vlado itd. že dosežen sporazum. Posebno se poudarja potreba odstranitve 201etne-ga stanja, s katerim so bili Hrvati nezadovoljni. Le v močni Jugoslaviji je naš življenjski prostor Vsi »vodje« so morali pasti, ker se niso znali poglobiti v narodove potrebe, njegovo mišljenje in težnje za bodočnost. V tem je veličina' vseh tistih, ki jim je bila narodova volja, mišljenje in težnja politični program. Postulat državne politike je postulat narodne volje in njegovih teženj, ki so ostale skozi vekove iste, piše novosadski »Dan«. Tudi mi imamo pravico na svoj življenjski prostor. Posebno vodje naroda ne bi smeli pozabiti, da je močna Jugoslavija naš življenjski prostor in naše mesto pod soncem. Duhovno močna Jugoslavija, ki bo za vsakega Jugoslovana del njegovega mesa in kaplja njegove krvi, nam bo zagotovilo, da bomo v mejah domovine ohranili svoj prostor na soncu. Usoda nam je dala močno Jugoslavijo, ki jo moramo sprejeti s srcem in duhom, voljo in zagotovilom, da jo branimo. To od nas terja bodočnost in zgodovinska vloga, ki jo moramo izpolniti. Od kod nemorala pri mladini Kriza praktičnega krščanstva je povzročila tudi krizo otroške moralne zaščite. V družini so katoliški grehi najbolj neposredni. Roditelji so izgubili krščansko pojmovanje družine, posledice se poznajo na deci, piše »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa. Če oče in mati psujeta in preklinjata pred deco, postane s psihološko nujnostjo tudi otrok tak. Velik roditeljski greh je tudi nesramnost v družinah. Moderni običaji so prinesli novo modo v intimnosti zakona. — Stanovanjska kriza nesramnost še stopnjuje. S svobodnim, brezsramnim ponašanjem starši sami ubijajo deco, ki je v teh letih najbolj dovzetna za vse, kar je slabo. Tudi ulica pokvari mladino; tu se slišijo najstrašnejše psovke, se uče krasti, organizirajo razbojniške pohode. De-ca, ki brez kontrole zahaja v takšno družbo, je izgubljena. Javno društveno življenje, način moderne zabave, ki je odraz slabe družinske vzgoje, gangsterski romani in filmi, pa plaža ubijajo mladino. Spori med banatskimi Nemci V banatskem Kraljevičevu je prišlo do političnega obračunavanja med pristaši skupine »Erneuenmg«. mladinskega obnovitvenega gibanja in konservativnimi Nemci. Stari in mladi so se stepli med seboj, resno poškodovanih pa menda ni bilo med njimi, poroča »Dan«. Problemi nezakonske dece Po statističnih podatkih se je od 1924. do 1930. rodilo v Jugoslaviji 5.8% nezakonskih otrok. Največje število nezakonske dece se rodi v mestih, v odstotnem razmerju vseh nezakonskih otrok je v državi na prvem mestu Beograd s 13.3,. sledi dravska banovina s 11.2%, dalje savska in dunavska 8.4, moravska 3.5, primorska 2.7, drinska 2.6, vrbaska 2.0, zetska 1.4 in vardarska 1.1%. Razmeroma mnogo manj je torej nezakonskih otrok v krajih, kjer je plodnost v državi največja. L. 1920. se je rodilo na vsak zakonski par 2.30 otroka, 1. 1930. že 3.67 otroka. Po banovinah pride največ otrok na en zakon v vardarski in sicer 4 otroci, v dunavski 3.8 otroka. Boj za sistem več kakor dveh otrok pri nas v celotnem stanju torej ni tako kočljiv kakor v velikih državah, kjer se za ta cilj obupno in brez uspešno bore kolku dodati MIRIM KUHINJSKA ČOKOLADA da fe knlrnjska čokolada Mirim sestavljena iz najboljših surovin Novce Zborovanje slovenskih čebeiarjev TUDI ČEBELARJI ZAHTEVAJO POCENITEV SLADKORJA DENEGA TEDNA« USPEHI »ME- Na zborovanje slovenskih čebelarjev v Celju je prišlo 72 delegatov čebelarskih društev. Predsednik Čebelarskega društva prof. Verbič je govoril o čiščenju čebelnega plemena, o zboljšanju pašnih razmer, o nabavi čebelnega sladkorja, o medenem tednu in o splošnih ter perečih potrebah naših čebelarjev. Zbo- Načrt za gradnjo novih cest Društvo za ceste je v savski banovini predložilo načrt, po katerem bi se naj med sabo povezala vsa središča banovin po najkrajših in najbolj urejenih poteh. Zategadelj je potrebno, da se 1792 km banovinskih cest proglasi za ceste I. reda. Na progi Zagreb - Dunaj bi naj postala cesta L reda del ceste od Podsuseda preko Krapinskih Toplic, Rogaške Slatine in do Slov. Bistrice; prav tako bi naj postala cesta I. reda banovinska cesta od Ormoža preko Varaždina do Petrovara-dina. Na vseh teh cestah in še na mnogih drugih je treba takoj začeti z intenzivnim delom, jih razširiti na 9 m. Temeljna podloga pri teh cestah naj bo 7 m široka in 25 cm globoka. Za melioracijo vseh teh cest bo potrebnih 20 miljard din ali 1 miljarda letno. Skrajni čas je, da se začne pri nas na široko z gradnjo in zboljšanjem cest in to zaradi gospodarskega procvita, motorizacije našega prometa ter turizma. Zemlja mora biti samo naša ZAJEZITEV PREHAJANJA NAŠE ZEMLJE V ROKE TUJCEV. Zastopnik vojvodinskih Nemcev ie bil te dni pri poljedelskem ministru zaradi prodaje in kupovanja posestev v obmejnem pasu. Minister mu je dal pojasnila, ki jih predvideva novi finančni zakon. Po tem zakonu odloča vojni minister po svoji uvidevnosti o prehajanju obmejne zemlje Poleg g. Vojina Gjuričiča, sedanjega finančnega ministra, je v naši državi malo mož, ki bi uživali v tujini in doma priznan sloves finančnika in gospodarstvenika. G. Gjuričič si je tega pridobil kot dolgoletni predsednik in upravnik Drž. hipotekarne banke. On pa ni samo ta zavod dvignil na visoko stopnjo razvoja, marveč je tudi kot finančni strokovnjak neštetokrat zastopal našo državo v tujini, v najbolj kočljivih in težkih finančnih primerih. Da T)i zadnjih 10 let merodajni Se mrtvega so okradli Celje, 19. aprila Že včeraj smo na kratko poročali o veliki denarni tatvini v Dobrišji vasi pri Žalcu. Naš dopisnik je zvedel o tej tatvini še naslednje zanimive podrobnosti: Te dni je kup hmelovk ubil posestnika Raz-borška v Dobrišji vasi. Ko je mož ležal na mrtvaškem odru in je imela njegova rovanja sta se udeležila banovinski čebelarski referent g. J. Okorn in ptujski okrajni referent g. Si ter. Iz tajniškega; poročila g. D e r m e 1 j a je bilo razvid- j no, da je društvo delalo predvsem na pregledu čebelnjakov, na zatiranju kužnih bolezni, na vzreji matic v Selcah pri Škofji Loki, v Bohinju in Dobu, v Janševem čebelarskem domu in v gospodarskih postajah (32). Društvo izdaja strokovno glasilo »Slovenski čebelar«. V 171 podružnicah je organiziranih 3320 članov; lani je pristopilo k društvu 354 novih članov. Od podružnic odpade na Šta-1 jersko 82. Upravni oddelek je imel 161 j tisoč 230 din dohodkov in 157.479 din izdatkov. Leta 1935. kupljen Janšev dom1 bo tekom letošnjega leta docela plačan.! Dom je stal društvo 525.000 din, ter jej danes narasla njegova vrednost nad 1.2 j milijona din. V debati so čebelarji zahtevali, da se i tudi njim izdaja sladkor po 4 din kakor! vinarjem, in ne po 7.30 din. Premoženje j Čebelame je naraslo do 290.000 din; Če-! bel ar na je nabavila od čebelarjev 2 vagona najboljšega medu. V poročanje je'* posegel košaški župan g. Kirer ter v tuje roke. Nadalje je pooblaščna vlada,j predlagal, naj Čebelarna kupuje med pr-; da lahko po smrti posestnika, ki nima na-; venstveno od siromašnejših čebelarjev. ! slednikov, posvoji zemljo za državno Pn volitvah sta bili vloženi dve listi, last; z zadnjim se hoče zajeziti preha-, zmagala je opozicija. Po volitvah je bil jan je kmetske zemlje v roke nepoljedel- [ sprejet proračun 118.950 za društvo in cev. Obenem je pooblaščena vlada, da 105.620 za Janšev dom. lahko spremeni obstoječe odredbe. Kolenca iz Grušovelj. Deček je dobil ze- j lo nevarne rane na glavi. Poškodovanca 1 so prepeljali v celjsko bolnišnico, krogi poslušali in upoštevali njegove ši- c Napadi v celjski okolici na dnevnem roke koncepcije, bi gospodarsko in fi- redu. Ni skoraj dneva, da ne bi v tuk. nančno stanje naše države bilo ugodnej- bolnišnico pripeljali poškodovancev, ki so še kakor je. Šele z imenovanjem za fin. ‘ žrtve napadalcev. Včeraj so pripeljali v ministra je g. Vojinu Gjuričiču dana pri- bolnišnico 44 letnega delavca Florijana lika, da spravi do veljave svojo nena- Gobca iz okolice Pristave, ki sta ga dva vadno iniciativnost, združeno z globokim napadalca po hrbtu težko ranila, gospodarskim znanjem in prakso. Uprav-1 c Za las uš!a smrti. Ko se je sinoči vrani odbor DHB ga je sedaj izvolil v po- čala Z. R. s savinjskim vlakom iz Celja, častitev nevenljivih zaslug, za prvega je na nekem ovinku skoraj padla iz vla-fiastnega predsednika. ka. V zadnjem trenutku se je mladenka j oprijela pasu na vagonskem oknu ter si tako rešila življenje. c Starčkova nesreča. V Prihovi pri Rečici ob Savinji je padel pod težko naloženi voz 64 letni starček Franc Senica. Kolo mu je zdrobilo desno nogo v „ . .... ___ . . . . o , ... in mu poškodovalo rebra. Ponesrečenega priliko izrabi i neznani tatovi. Splazili so starika so „ , bolnišni- se v sobo, kjer je ležal na mrtvaškem ^ odru ubiti RazborŠek, ter iz kovčega Priznanje odličnemu finančniku žena Marija Razgorškova zaradi pogreba mnogo poti in opravkov, so ugodno c Modernizacija celjske stolarne. Ker ukradli ves prihranek v znesku 8000 din. voctai nj ve£ zadošea, b , ... Žalski orožnik, so uvedli strogo preiska- ske sto]amei se je podjetje odIo-ito Streli v Poredju Celje, 19. aprila. Včeraj dopoldne so pripeljali v celjsko bolnišnico hudo ranjenega 32 letnega dninarja Ignaca Jesiha iz Poredja v občini Hum na Sotli. Mož je imel prestreljena prsa, krogla pa mu je ranila tudi desno roko in mu obtičala v njej. Ranjeni Jesih je pripovedoval zdravnikom, da ga je v prepiru ustrelil posestnik Maks Ivič iz Zaloga. Podrobnosti ni hotel izdati, zato je uvedena preiskava. DOMAČIJA POGORELA DO TAL. Sinoči okoli 23. ure je izbruhnil požar pri veleposestniku Francu Pavliniču v Križovljanih. Hiša z vsem gospodarskim poslopjem je pogorela do tal. Poleg tega več voz sena in slame, vse poljsko orodje, štiri krave in več svinj. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Škoda znaša okoli 250.000 din, ni pa niti delno krita z zavarovalnino. o 60-letnica ravnatelja Krejčija. V Rušah je praznoval te dni 60-letnico ravnatelj tvornice za dušik in umetna gnojila, o Pogreb žrtve rudarske nesreče. V Trbovljah so pokopali ob številni udeležbi delavstva, vseh rudarskih društev in zastopnikov rudniške uprave rudarja Alojza Unetiča ki ga je zasul plaz v rovu. Preiskava je dognala, da je povzročil nesrečo vodni izvirek. o Iz Save so potegnili truplo 68-letnega Janeza Sirnika, ki je preteklo nedeljo padel po nesreči pri Kašlju v Ljubljanico. Celim c Cenjene naročnike »Večernika« > Celju prosimo, da nam morebitne nered-nosti v dostavi lista te dni oproste, ker glavni elektriški vod. elektriški pogon. Zato je zgradilo poseben objekt, v katerem bodo montirali nove elektriške stroje. V ta namen so zgradili na odcepu proti Sv. Juriju nov transformator, ki bo te dni priklopljen na Z elektrifikacijo smo izmenjali raznašalce. Uprava »Ve- j celjske stolarne bo omogočena nadaljnja černika«, Prešernova ulica 3/II, telef. 280. elektrifikacija tamkajšnje okolice. c Snežilo je v okolici Vitanjskih pla-1 c vozom hmelovk. V Gomilskem nin. Preko noči se je vreme spremenilo.'v Savinjski dolini se je prevrnil voz hme-Temperatura je zelo padla. Okoliške pla- jn Pokopal 47-letnega posestnika iif nine so zopet pokrite s snegom. I kolarja Jožeta Viranta. Pri tem se mu je c Sestanek Protituberkulozne lige v | lomila desna noga v kolku. Poškodova-Celju bo drevi ob 20. uri v prostorih nec,*/2?YLv ^bolnišnici. Zdravstvenega doma. Na sporedu je med' c~ .x?r * ! Za profesorja na drugim tudi prireditev p roti tuberkuloz- orožniški f v Ljubljani ie bil preme-nega tedna v Celju. Jkapetan na celjski orožniški postaji c Len usneh slovansk« v ' s' Stanko Palčič, ki je bil zelo priljub- deijek zvečer je bil v mali dvorani Unio- | S^an® 1?bLS mai°r na koncert Celjskega okteta. Dvorana je^ P, n Vmdak,!evid 12 Beograda, bila do kraja zasedena. Med poslušalci je bilo tudi mnogo celjskih odličnikov. Ok-1 P Zastrupil mu je konja. Bolcar Franc, tet, ki je imel tokrat šele drago priredi- pos. iz Spuhlje si je nedavno kupil vino-tev, je od zadnjega nastopa precej na-' grad v Gradišču pri Sv. Barbari v Halo-predoval. Na sporedu so bile slovanske zali. Te dni se je odpeljal s konjem na pesmi, ki jih je poslušalstvo simpatično svoje novo posestvo. Konja je postavil sprejelo. Med pevci smo opazili tudi ne- v hlev in odšel v gorico. To priliko pa je kaj bivših članov APZ, kar je prireditev znal izrabiti Perlek Janez, prejšnji pose-še bolj povzdignilo. Lepe uspehe sta že-^tnik, da se maščuje nad Bolcarjem, ki la tenorist Segedin in baritonist Filipič.1 mu je odpovedal stanovanjc, ker mn jc Gospa Marjanca dr. Kalanova je bila za potekla prevžitnina. Zastrupil mu je ko-1 odlično odpete solospeve nagrajena z nja. Bolcarju je kmalu nato poginil konj. dolgotrajnimi aplavzi. Celjska koncertna ki je bil vreden 6.000 din. Koniač je našel publika je bila s prireditvijo vidno zado- v drobovju žeblje, sesekano žico in gra-voljna. -ig. moz. c Žrtev motociklista. V (iril.šovljali v j p Konj je brcnil v glavo 3 letnega Ru- ‘ Savinjski dolini je neznani motociklist. dolfa Horvata Iz Apač pri Sv. Lovrencu J povozil 14-letnega posestniškega sina Fr.Ina Dravskem polju. Ima počeno lobanjo.! p Radi poslovne knjižice ga ie pretepel. Valnar Rudoli. hlapec iz Ivanjkovcev si je šel iskat poslovno knjižico k bivšemu delodajalcu Janezu Stanku v Brebrovni-ku. Ta ga je tako hudo pretepel, da zdaj leži v bolnišnici. p Tatvina. Neznani vlomilci so udrli v zidanico Elsbaclieria v Mestnem vrhu in mu odnesli obleko, perilo in lovsko puško. Skupna škoda znaša 6.000 din. p Kino Ptuj predvaja danes in jutri :>Ničevo«. »Mislim, da je treba dodati malo soliSc Maribpr Prešernov večer na Ljudski univerzi Odlično uspela svečanost ob 90 letnici smrti Franceta Prešerna — Zbrani ob Prešernovem duhu čuvamo slovensko severno mejo V ponedeljek je priredila Ljudska uni-verza Prešernov večer v spomin 90-let-nice njegove smrti. Kakor nedavna spominska svečanost v proslavo Ivana Cankarja, je tudi ta prireditev privabila mnogo mariborskega kulturnega občinstva, kar zgovorno dokazuje, da zanimanje slovenskega občinstva in zlasti mladine za kulturne vrednote svojega naroda ni tako bomo in hladno kakor je večkrat slišati tožbe ob najrazličnejših prilikah. Dejstvo, da taki večeri potekajo v polni dvorani in v najirbranejšem občutju, priča, da taki večeri ustrezajo živi potrebi zavednega izobražejnstva, da spozna in s ponovno silo začuti v tolmačenju poklicanih posredovalcev velike stvaritve in usodno pomembnost življenj^ vrhov slovenske kulturne tvornosti. Tudi to pot sta dala vsebino lepemu’ večeru Mariborčanom že znana gosta iz Ljubljane prof. dr. Anton Slodnjak in režiser ljubljanskega Narodnega gle- dališča Ciril Debevc. Prvi, ki se kot literarni zgodovinar vedno bolj razvija v prešernoslovca, motrečega njegov velik lik ne s suhoparnega literarno-zgo-devinskega in šolskega stališča, marveč z živega, žgočega zrelišča sodobne slovenske stvarnosti in današnjega duševnega položaja slovenskega narodnega občestva, je v globoko zasnovanem predavanju, apoteozi velikega Prešerna, prikazal njegovo podobo v brezčasni, usodni pomembnosti za slovenski narod in njegovo bodoče duševno in duhovno življenje. — Drugi, ki je s svojim zvočnim, široko razgibanim organom in globokim čutenjem Prešernove besede posredoval njegove izbrane umetnine, je s svojim prednašanjem dal čutiti poslušalcem vso čudovito lepoto Prešernove pesmi in njihovo neusahljivo svežost. Prešernova zdrava, naravna goreniščina je zazvenela na drugem koncu Slovenije, kjer je, malce še okrepljena s starinsko zvočr nostjo besed, mogoče pela za spoznanje preseneča joče, toda zato toliko privlač-neje. Jedro Debevčevih recitacij je tvori! celoten sonetni venec in Gazele, ki jih je podal v razgibanem, življenjskem občutju daleč od vsake enoličnosti razvlečenega prednašanja. Od pesmi je izbral zlasti one, ki niso posebno znane, pa zato tem pomembnejše za poznavanje Prešernovega življenjskega čustva in njego-\ih pogledov na svet. Ni dvoma, da bi prav tako živahen odmev našel tudi Trubarjev, Levstikov, Trdinov, Kettejev večer, kajti vrsta velikih slovenskih duhov še ni izčrpana. In vsak od teh oblikovalcev slovenskega bistva bi prinesel na slovensko severno mejo drugačnega, čeprav na dnu istega duha, ki bi bogato oplajal in krepil slovensko misel na skrajnih obronkih domovine. mis. Brez opeke se ne da graditi NEMČIJA JE POKUPILA VSO NAŠO OPEKO, ZARADI ČESAR SE GRADBENA SEZONA NE MORE RAZMAHNITI. Letos se je v Mariboru pokazala zelo živahna gradbena sezona. Tako so začeli v Dvorakovi ulici z izkopavanjem temeljev za dve trinadstropni hiši, ki ju bo zgradil zobozdravnik dr. Sedaj, iz temeljev raste nova palača Ljudske samopomoči, nedograjena je svojevrstna večnadstropna stavba, ki jo gradi zavarovalna družba »Drava« v Sodni ulici. Vendar se pri vseh teh delih opaža, da se ne morejo razviti. Krivda leži na tem, ker ni opeke. Nemčija je namreč pokupila še pred gradbeno sezono vso opeko, tako da so morali gradbeniki odložiti večino del. 2e sredi marca ni bilo dobiti opeke, in če danes naroči gradbenik opeko, jo dobi šele julija, avgusta. Zelo občutno je s tem prizadeto stav-binsko delavstvo, ki je prav zaradi tega nenaravnega izvoza opeke še po večini danes brez dela. Namesto da bi delalo danes na stavbi v Sodni ulici 40 do 50 zidarjev, delata samo dva. Tolikšen izvoz opeke, da trpi naše gospodarstvo ter je brez dela naš delavec, se ne bi smel dovoliti. Oblastva bi morala tu posredovati. Jožef Koder bi si rad končal življenje že pred nekaj dnevi je požrl na dosmrtno ječo obsojeni Jože Koder dva železna kavlja, včeraj pa je bil prepeljan v bolnišnico ter opoldne operiran. V želodcu so našli 21 cm dolg in precej debel železen kavelj za pripenjanje okna ter krajši kos železa. Koder leži v kleti, kjer sta dve postelji z mrežo in ga čuva paznik. Po operaciji se že kar dobro počuti. Pravi, da .je hotel narediti konec vsemu in da ni tako slab človek kakor izgleda K tako žalostnim dejanjem da so ga spravile razmere in ženske. Zborovanje trgovskih akademikov Sinoči je podal obračun dela v društveni sobi »Novega sveta« Klub absolventov trgovske akademije v Mariboru. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je klub organiziral 5 tečajev: tečaj nemščine, nemške stenografije, francoščine in te lovadbe. Priredil je dvoje predavanj. O političnem in gospodarskem pomenu Sredozemlja je govoril g. dr. S. Pretnar, o položaju žene v jugoslovanskem pravu pa g. dr. V. Kraigher. Klub šteje 136 članov in ima nad 4.800 din premoženja. Po stvarnem poročilu g. Lorgerja o socialno zaščitnem odseku, je ta odsek zbiral statistike o brezposelnosti, posredoval za službe, podpiral brezposelne in se pečal s perečimi problemi kakor so minimalne mezde, zaščita pred fabriciranjem absolventov raznih tečajev, zastopstvo v Pokojninskem zavodu (z razveljavljenjem koncentracijske liste je izpadel oficielni zastopnik kluba) i. dr. Po poročilih ostalih odsekov je bil izvoljen v večini stari odbor. DRZEN VLOM V MEROIZKUSNI URAD Ponoči je neznani vlomilec s krampom raztrgal omrežje okna na meroizkusnem uradu na Gosposvetski cesti in se splazil sikozi okno v urad. Vlomilec je odnesel fotografski aparat, razne leče in še druge malenkosti. Vse kaže, da je vlomilec iskal denar, ki ga pa ni našel; Vendar je škoda precejšnja, ker so aparati, ki jih je odnesel precej dragi. VLOM V STROJNO DELAVNICO Ponoči jc bilo vlomljeno v strojno delavnico in skladišče Ferdinanda Ka-rellija v Smetanovi ulici. Vlomilec je odprl vrata s ponarejenim ključem in dletom. Vlomil je tudi v neko omaro v skladišču, vendar pa ni ničesar odnesel, ker je po vsej priliki iskal denar. Karelli je nadalje prijavil, da je že pred štirinajstimi dnevi opazil, da je hotel nekdo vlomiti v skladišče. m. Železniški upokojenci, ki so člani bolniškega fonda, se pozivajo, da prinesejo do 20. aprila svoje članske liste in jih oddajo v računski pisarni postajne blagajne postaje Maribor. m Poročila sta se železniški uradnik g. Rudolf Novšak in gdč. Emilija Jereb. m Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru. V okviru proslave 20-letnice obstoja priredi naš pevski zbor Glasbene Matice, dne 3. maja tl. jubilejni vokalni koncert Glasbeni Matici se je posrečilo pridobiti za stalnega dirigenta g. Milana Pertota, bivšega večletnega artističnega vodjo Učiteljskega pevskega zbora, s katerim je nastopil lani jeseni v Mariboru. Pevski zbor se je pomladil in osvežil novimi močmi, da šteje že preko 70 pevcev. Kar je posebno razveseljivo, je to, da vlada v moči glasov lepo sorazmerje. G. dirigent je sestavil spored za ta koncert iz treh delov. Prvi bo obsegal skladbe naših tako zvanih klasikov (predvojna doba), drugi bo obsegal najvidnejše skladbe povojne dobe in tretji narodno pesem, prirejeno za koncertni oder. K programu se še povrnemo. m. Nedostopen poštni nabiralnik v Studencih. Na križišču cest pri »Beli zastavi« se nahaja poštni nabiralnik, ki v go- tovih urah ni dostopen javnosti, ker lastnik hiše, na kateri je poštni nabiralnik, zaklepa plot pred hišo. Poštna uprava bi naj prestavila nabiralnik na kraj, do katerega bodo imeli ljudje v vsakem času dostop. m Pravda zaradi Grajske kleti končana Že nekajkrat smo poročali o tožbi bivše- JCotj Je to ? M<0«* H Višino ert bonbonav So 5 porabljenih venem mesecu m Kolesa je kradel. Tezenski orožniki so zagledali na cesti moža, ki je vrgeJ kolo in zbežal, ko je opazil orožnike. Kolo so vrnili lastniku v Studencih, tatu pa je nekaj dni pozneje aretirala policija, ko je spet vzel kolo. Je to brezposelni rudar Filip J. m Transmisijsko kolo sta ukradla. Studenški orožniki so srečali na poti proti mestu dva moška, ki sta tiščala voz. Ko sta zagledala orožnike, sta zbežala, vendar pa so enega ujeli. Jc to brezposelni mehanik H. E. Na vozu so bile vreče z razbitimi kosi nad 200 kilogramov težkega transmisijskega kolesa, ki sta ga ukradla v Kovini na Teznem. m Servise so odnestf iz podstrešja uradnici Idi Karšičevi iz Smetanove ulice. Karšičeva ima okoli 600 din škode. m Nove tatvine koles. Na policijo je bilo znova prijavljenih nekaj novih tatvin kolesa; vse kaže, da je na delu organizirana tatinska tolpa, ki iz dneva v dan krade kolesa. — Delavcu Mihaelu Špara* ga najemnika restavracije v Grajski kleti . . , - Orga Basletiča proti mariborski občini fu tz Spodnje Dobrave, je bilo ukradeno za odškodnino 65.000 din. Basletič je to- , ° -12, ,?e v-- PO POSTl LEKARNA KRAJCIiVIC, VUKOVAR Ud la In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETEL* v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se ue rračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. - Telefon, uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni račun štev 11 «9.