PSIHOLOGIJA ANTHROPOS 1998/4-6 Razvoj zgodnjih oblik igralne interakcije med mamo in malčkom: prečna primerjava MAJA ZUPANČIČ, SAŠA CECIČ-ERPIČ POVZETEK V prispevku prečno primerjava interaktivno igro med mamami in malčki pri igri z. igračami. V študijo je bilo zajetih 44 malčkov in njihovih mam. Glede na starost malčkov so bili pari razdeljeni v 4 starostne skupine: 6, 12, IH in 24 mesecev. Igro vsakega para s poljubno izbranimi igračami smo posneli na malčkovem domu. S pomočjo Opazovalne liste za ocenjevanje interaktivnega obnašanja pri igri (Zupančič, 1997) smo analizirali 5 minut interaktivne igre vsakega izmed parov. Na podlagi rezultatov sklepava, da se v odvisnosti od starosti malčkov mamino ogrodno obnašanje do njih med igro ne razlikuje. Pač pa prihaja do starostnih razlik v malčkovem obnašanju do mame, do igrač, v razvojnih ravneh malčkove igre z. igračami in v ogrodnem interakcijskem obnašanju para med igro. Kakovostna interpretacija kvantitativnih starostnih razlik kaže na razvoj interaktivnega obnašanja para v smeri vse večje socialno-predmetne usklajenosti in razvojne zapletenosti igre. Na vzorcu parov s starejšimi malčki sva na podlagi kvantitativne analize prepoznali pet interaktivnih igralnih slogov, od katerih je eden pretežno komunikacijsko osredotočen, ostali štirje pa so predmetno osredotočeni. Med slednjimi se pojavlja simbolno reprezentacijski slog, ki kaže na visoko razvojno zapletenost igralnega obnašanja že v drugem letu malčkove starosti. ABSTRACT DEVELOPMENT OE EARLY MOTHER-INFANT INTERACTION DURING PLAY: A CROSS-SECTIONA L COM PA RISON The contribution presents a cross-sectional comparison of interactive play between mothers and intants when playing with free-selected toys. The empirical study is based upon an analysis of play of 44 Slovene infants and their mothers. The dyads were divided into four age groups: (5, 12, IH and 24 months. The play of each dyad was videorecorded at infants' homes. Using the Observational list for coding interactive playing behaviour (Zupančič, 1997) the first five minutes of interactive play were analysed. The obtained results point to a conclusion that the quality of mothers' frame-behaviour towards the infants during the play does not differ regarding the infants age. But significant age differences regarding the infants' behaviour towards the mothers, towards the toys (including the developmental complexity of play) and age differences in frame-dyad behaviour were found. These age differences reflect an increase in coordination of infants' social activity over objects and an increase of coordination between the two partners. Five patterns of interactive play were further identified on the sample of older infants. One of them was predominantly communication-oriented while others were mainly object-oriented. A symbolic representation pattern as an object-oriented one shows that a higher level complexity of playing interaction appears already in the second year of infant's life. UVOI) Socialna interakci ja je proces, v katerem obnašan je enega posameznika delu je kot dražljaj za obnašanje drugega in obratno (Reber, 1985). Gre torej za vzajemno delovanje vsaj dveh oseb, ki sta med seboj v komunikacijskem odnosu. Za slednjega pa morata biti izpolnjena dva pogoja. Oba se zavedata prisotnosti drug drugega in tega, da delujeta drug na drugega. Nedvomno se celotni človekov psihični razvoj odvija v kontekstu socialne interakcije. Ker je ta interakcija tako pomembna, se razvojni psihologi sprašujemo, kako se oblikujejo in razvijajo prve diadne interakcije med otrokom in njegovim primarnim skrbnikom, kakšne so njihove značilnosti in kako interaktivna partnerja vzajemno vplivata na dejanja drugega. Na ta temeljna vprašanja odgovarjata dve razvojnopsihološki teoriji. Prva zagovarja stališče, da oba partnerja (skrbnik in otrok) že v prvih mesecih otrokovega življenja enakovredno vplivata na čas pojavljanja in potek medosebnih dogodkov v diadi. Druga pa zagovarja stališče, da zgodnje diadne interakcije nadzoruje predvsem odrasli, in sicer tako. da vključuje svoje odzive v otrokovo obnašanje, ki je sprva asocialno. Zagovorniki prve teorije dokazujejo, da je interakcija med dojenčkom in materjo gladka in usklajena (Licvcn, 1978; Trevarthcn, 1969), saj partnerja zaporedno prevzemata dejavnosti (angl. turn-taking, v nadaljevanju ZPD), in da dojenčki že v prvih mesecih življenja dejavno nadzorujejo diadno interakcijo. To jim omogoča njihova občutljivost za dekodiranje čustvenih izrazov partnerja in zmožnost za usklajevanje slušnih ter vidnih dražljajev, ki jih partner producira v interakciji. Dojenčki ljudi zaznavajo kot socialna bitja in nanje sozvočno odgovarjajo. Trevarthcn (1969) dokazuje, da ima dojenček prirojeno sposobnost komuniciranja. Na podlagi njegove dejavnosti, ki je usklajena s partnerjevo (mamino), avtor sklepa, da je dojenčkova dejavnost v interakciji namerna, da jo usmerja zavestno (subjektivnost) ter da je sposoben prilagoditi lastno namerno dejavnost subjektivnosti partnerja (intersubjektivnost). Zaradi tega avtor meni, da imajo že dojenčki izoblikovano neko rudimentarno teorijo uma (angl. theory of mind). Ob natančni analizi videoposnetkov interaktivnega obnašanja med dojenčki in njihovimi mamami je opazil niz gibov rok in obraznih izrazov pri dojenčkih, ki so zelo podobni gibom in izrazom odraslih med konverzacijo. Taki gibi in izrazi so predhodniki artikulacijc, pojavljajo pa se le, kadar sta mama in dojenček v intenzivni "iz oči v oči" interakciji (angl. face-to-face interaction). Dojenček naj bi s takim obnašanjem izražal namero po govorjenju. Res je, da imajo dojenčki enako obrazno mišičevje in mišičevje rok kot odrasli ter zato z njim ne morejo storiti ničesar drugega kot odrasli. To dejstvo pa ne daje odgovora na vprašanje, zakaj se dojenčkov pred-govor pojavlja v prav določenih okoliščinah, to je v interakciji "iz oči v oči". Če se mama med to izmenjavo ne odziva, dojenček na vse načine ponovno poskuša pridobiti njeno sodelovanje (Murray in Trevarthcn, 1985). Taki poskusi kažejo na dojenčkovo namero, da bi ponovno vzpostavil komunikacijo. Alternativne razlage ne izključujejo možnosti, da dojenček v prisotnosti partnerja (mame) naključno vokalizira ali izraža čustva, zlasti pa ne tega, da se sekvenca interaktivnih dogodkov odvija na opisani način predvsem zaradi maminih socialnih spretnosti. Mednje sodi vključevanje njene vokalizacije, obraznih izrazov in drugih njenih dejanj v dojenčkova dejanja. Ker je glavna značilnost socialne interakcije peri- odična izmenjava dejanj med partnerjema, so se raziskave zgodnje interakcije usmerjale predvsem na opazovanje ZPD med partnerjema. Brazelton (1979) meni, da je pomemben dejavnik interakcije med partnerjema dojenčkov temeljni ritem sesanja. Sek-venca dejavnost - premor se najprej pojavi v kontekstu sesanja in ustvarja strukturo obojestranske pripravljenosti za interakcijo. Kayc in Brazelton (Bremner, 1994) navajata, da si mama razlaga dojenčkove premore ob sesanju kot znak, da vstopa v interakcijo: dojenčka začne zibati, začenja z. dejavnostjo "iz oči v oči" in vokalizira ali govori. Mama torej začenja interaktivno dejavnost. Dojenčkov naravni ritem sesanja ji predstavlja izhodišče za interakcijo. linostavnost in rednost tega ritma ji omogočata, da se hitro nauči predvidevati dojenčkovo obnašanje in se nanj primerno odzivati. Njen dosledni odziv pa omogoča dojenčku, da si oblikuje predvidljiv vzorec njenega vedenja (Kayc, 1977). Dojenček torej nima popolnoma pasivne vloge v zgodnjih izmenjavah z mamo. Svoje premore v sesanju namreč podaljšuje, če mama ne uspe odgovoriti nanje. Tako si sčasoma oblikuje pričakovanja, da določeni dogodki zapolnjujejo njegove premore. Brazeltonove ugotovitve (1979) kažejo, da so že novorojenčki do neke mere sposobni nadzorovati lastna stanja in jih vzdrževati na ravni, potrebni za interakcijo. Posebno so pozorni na socialne dražljaje, ki izvirajo iz človekovega obraza in njegovega glasu. Novorojenček torej ima nekatere sposobnosti za komunikacijo, vendar pa je materina spretnost, da usklajuje svoje odzive z njegovimi dejavnostnimi vzorci, tista, ki ustvarja vtis, da se oba enakovredno vključujeta v komunikacijo. Ko v prvi polovici prvega leta življenja prihaja do ZPD v komunikaciji, je gladkost teh zaporedij bolj odvisna od maminih kot od dojenčkovih spretnosti. Tako npr. zaporedje pri prevzemanju vokalne dejavnosti v diadni interakciji pretežno nadzoruje mama, in sicer tako, da svoje besede ali vokale spretno vključuje v dojenčkove premore med vokali-zacijo. Dojenčki so sposobni zadržati svojo vokalizacijo zaradi pozornosti na partnerjev govor, ne pa zato, ker bi razumeli pravila ZPD (Schaffer, 1984). Stern, Jaffe, Beebe in Bennett (1975) ugotavljajo, da je sočasna (sodejavna) vokalizacija med mamo in dojenčkom v prvih mesecih njegovega življenja prej pravilo kot izjema. Pojavlja se zlasti med igralno interakcijo. Izmenična vokalizacija je redka in je vezana pretežno na interakcijo "z oči v oči". Ginsburg in Kilbourne (1988) sta potrdila, da med drugim in tretjim mesecem dojenčkove starosti med partnerjema prevladuje sodejavna vokalizacija, vendar jo v naslednjih mesecih začne vse bolj nadomeščati izmenična. Interakcija med mamo in dojenčkom v prvem letu njegovega življenja ne poteka tako gladko, kol bi lahko sklepali iz gornjega besedila. Usklajevanje med partnerjema v obdobju od tretjega do devetega meseca dojenčkovega življenja pomembno napreduje (Tronick in Cohn, 1989), vendar je tudi po devetem mesecu stopnja zmotnega usklajevanja v interakciji še vedno razmeroma visoka. Ne glede na to, ali ima dojenček prave komunikacijske sposobnosti ali ne, se oblika interakcije med njim in staršem znatno spreminja v prvih dveh letih življenja. Spremembe v diadni interakciji so na eni strani vezane tako na razvoj otrokovih komunikacijskih sposobnosti kol tudi na razvoj drugih področij njegovega delovanja (motorika, fina molorika, spoznavanje). Na drugi strani pa se starši na razvojne spremembe v otrokovem obnašanju odzivajo tako, da spreminjajo svoje obnašanje do njega. Spremembe v otrokovem obnašanju si tolmačijo subjektivno. Od tega tolmačenja pa je odvisno, kako bodo svoje obnašanje prilagodili otrokovemu. Zaradi tega je starševo tolmačenje otrokovega obnašanja pomemben dejavnik razvoja njune medsebojne interakcije (Bremner, 1994). Schaffer (1984) opisuje pet stopenj razvoja interakcije v prvih dveh letih otrokovega življenja (v prvem letu navadno govorimo o dojenčku, v drugem pa o malčku). V prvih dveh mesecih je dojenčkov prispevek k interakciji s skrbnikom omejen na izražanje njegovega biološkega ritma, na katerega se skrbnik bolj ali manj dosledno odziva. Znotraj diadc otrok-skrbnik oba partnerja razvijata sposobnost predvidevanja tega. kakšen bo vzorec obnašanja drugega. Pospešeni zaznavni razvoj med drugim in četrtim mesecem dojenčku omogoča, da svojo pozornost usmerja bolj na zunanje okolje, zlasti na ljudi. Njegovo očitno iskanje ljudi in vključevanje v slike "iz oči v oči" odrasli obravnavajo kot interakcijo in se zato interaktivno odzivajo. V vokalnih interakcijah se začno pojavljati ZPD. Med petim in sedmim mesecem se zaradi dojenčkove povečane sposobnosti rokovanja s predmeti njegova pozornost premakne od ljudi k neživim predmetom. Starši se na to spremembo odzivajo tako, da interakcijo z dojenčkom oblikujejo v predmetnem kontekstu. Vendar pa dojenček še ne zmore uskladiti svoje pozornosti, ki jo usmerja na predmete, s pozornostjo, ki jo usmerja na osebe. Zato se ne more vključevati v socialno dejavnost s predmeti. V tem obdobju se vzpostavljanje skupne pozornosti (angl. joint attention) na predmet šele začenja. Odrasli so tisti, ki vzdržujejo socialno interakcijo tako, da vključujejo svoje odzive v dojenčkove neusklajene premike pozornosti. Med osmim in šestnajstim mesecem dojenček in malček postopoma razvijata sposobnost koordinacije med predmetno in socialno dejavnostjo, ki privede do reorganizacije njunih socialnih spoznanj. Zaradi tega se začenjata vključevati v socialno interakcijo s predmeti. To je razvidno iz njunega obnašanja, s katerim se prostovoljno vključujeta v izkušnje, ki si jih lahko delita skupaj s partnerjem (angl. shared experiences) (Trevarthen in Hubley, 1978). Socialno interakcijo začneta razumevati kot usklajeno sekvenco dejanj, v kateri ima vsak od partnerjev dejavno vlogo pri ustvarjanju njenega izhoda, ki ga oba partnerja lahko napovedujeta. Razumeta, da se vloge v interakciji izmenjujejo, da njuna dejanja drugim nekaj povedo in da s svojimi odzivi lahko vplivata na obnašanje drugih. Zaradi tega postaja interakcija vedno bolj simetrična. Šele v drugem letu življenja malček postane bolj ali manj enakovreden partner v diadi. Od približno osemnajstega meseca naprej se interakcija začne odvijati v kontekstu simbolične reprezentacijc. Vse manj se veže na predmete "tu in sedaj". Malček razvije sposobnost refleksije o lastnem obnašanju in o obnašanju partnerja v interakciji. Posledici takega razvoja sta hiter porast besedne komunikacije in malčkovo intenzivnejše načrtovanje interaktivnega obnašanja. Ne glede na svojo starost otrok v interakcijah s starši pridobiva izvorne podatke o drugih ljudeh in o primernem delovanju v posameznih položajih in s posameznimi predmeti. Starševi čustveni znaki mu povedo, kako bi se moral počutiti glede določenega dogodka, osebe ali predmeta (Bretherton, 1992) in kako naj v tem kontekstu deluje. To dogajanje, ki se pojavi v desetem mesecu dojenčkove starosti, imenujemo socialno sklicevanje (angl. social referencing). V tem procesu dojenček uporablja tolmačenje partnerja o določenem položaju, predmetu ipd., da bi z njegovo pomočjo razvil lastno tolmačenje (Feinman, 1992). Tolmačenje lahko odrasli izraža s čustvenimi znaki ali pa s stvarnim delovanjem na predmete. Starševo delovanje na predmet služi otroku (tako dojenčku kot malčku) kot neposredni model za posnemanje dejavnosti in tako otrok v socialni interakciji dobiva podatke o tem. kako se predmeti uporabljajo (Hofsten in Siddiqui, 1993). Odrasli v interakciji z otrokom analizira predmete in dejavnosti, npr. razčleni sestavljeni predmet na njegove dele, označuje predmete, jih kategorizira, poenostavlja dejavnosti s predmeti tako, da dela primerjave med tekočo dejavnostjo in tisto, ki jo otrok že obvlada (Rogoff, 1990). Taka dejavnost otroku zagotavlja okvir, znotraj katerega lahko organizira svoje zaznavanje in razumevanje sveta (Lock, Service, Brilo in Chandler, 1989), poleg tega pa povečuje verjetnost njegovega uspeha pri novih dejavnostih z uporabo že razvitih spretnosti (Rogoff, 1990). Odrasli z različnimi dejavnostmi strukturirajo interakcijo z otrokom tako, da mu priskrbijo oporo ali podstavo za tolmačenje (angl scaffolding) trenutnega položaja ah dogajanja. Na prvi pogled se zdi, kot da odrasli otroku strukturira togi okvir delovanja, na katerega slednji veže svoje kognitivne strukture. Vendar ni tako, kajti oba partnerja imata v interakciji svoje lastne cilje in oba se socialno sklicujeta drug na drugega z namenom, da bi se pogodila o neki dejavnosti. Tudi odrasli si tolmači otrokove čustvene in dejavnostne znake kot pokazatelje njegovega tolmačenja situacije in mu prilagaja svoja tolmačenja (Rogoff, Mistry, Radziszevvska in Germond, 1992). Vandelova in Wilsonova (1987) navajata, da mama izraža svojo dejavno vlogo v igralnih interakcijah s 6- do 9-mesečnimi dojenčki tako, da jim omogoča ZPD v kontekstu socialno in predmetno usmerjenega obnašanja. Mama sckvence interakcijske dejavnosti strukturira tako, da se kontingentno socialno odziva na dojenčkova socialna in predmetna dejanja. Takšno odzivanje mame spodbuja razvoj dojenčkovih interaktivnih spretnosti, varne navezanosti nanjo (Vandel in Wilson, 1987), govora (Bruner, 1983), čustvene regulacije, predmetnih spretnosti (Bakeman in Adamson, 1984; Hodapp, Goldfield in Boyatzis, 1984) in razvoj simbolične igre v drugem letu malčkovega življenja (Fiese, 1990). Zgodnja simbolična igra se najprej pojavi v socialni interakciji z izkušenim odraslim in predstavlja medosebni dosežek v malčkovem spoznavnem razvoju, kajti višji mentalni procesi se najprej pojavijo na medindividualni (socialni) ravni in šele kasneje na znotrajpsihološki (individualni) (Vigotski, 1978). Podpora bolj izkušenega igralnega partnerja malčku zagotavlja optimalno situacijo, v kateri je sposoben delovati nad ravnjo svojih sposobnosti. Vodi ga v območje njegovega približujočega razvoja (OPR) (rus. zona bližajšego razvitia). To pa ne pomeni, da kakršna koli interakcija s sposobnejšim soigralcem vodi malčka v OPR. Da bi to dosegel, mora partner strukturirati igralno situacijo, zagotoviti igralni material, predlagati, demonstrirati, se dejavno vključevati v pretvarjanje in usklajevati interakcijo (Far-ver in Wimbarti, 1995; Youngblade in Dunn, 1995). Po drugi strani lahko partner zavira malčkove zgodnje poskuse pretvarjanja v igri, zlasti s svojo motečnostjo, preusmerjanjem dejavnosti in z neusklajenim spraševanjem (Youngblade in Dunn, 1995; Fiesc, 1990). Fiesejcva (1990) je na vzorcu 15- do 24-mcsečnih malčkov ponovno dokazala, da je malčkova igra s predmeti spoznavno bolj zapletena (simbolična), če se le-ta igra z mamo, kot v primeru, če se z istimi predmeti igra sam. V interakcijskih položajih se količina malčkove simbolične igre podvoji v primerjavi s položaji, v katerih se malček igra sam. Ker na podlagi korelacijskih študij ne moremo vedeti, ali ZPD nastopa prej kot simbolična igra ali pa simbolična igra povečuje ZPD, je avtorica na podlagi sekvenčne analize določila naravo te zveze. Ugotovila je, da socialna interakcija spodbuja simbolično igro, ne pa obratno. Interakcijska recipročnost (ZPD) v večini primerov nastopa pred reprezentacijskimi igralnimi dejanji, torej deluje kot sprožilec za simbolične oblike igralnih dejanj pri malčkih. Deljena odgovornost, skupna naloga in ZPD so interakcijski pogoji, pod katerimi bo malček z največjo verjetnostjo optimalno pokazal svoje spoznavne, predmetne in socialne sposobnosti. Z izjemo negovalnih dejavnosti prihaja do diadnih interakcij med malčki in skrbniki najpogosteje pri igri z igračami (Caldera, Huston in O'Brien, 1989). V pričujoči študiji sva se zato osredotočili na ugotavljanje starostnih sprememb v interakcijah med mamo in otrokom pri igri z igračami. Da bi sledili spremembam v zgodnjih interakcijskih dejavnostih s predmeti, sva primerjali skupine otrok med šestim in štiriindvajsetim mesecem starosti. Šele okoli šestega meseca starosti se namreč dojenčkova pozornost in dejavnost močneje premakneta od oseb na predmete. V drugi polovici drugega leta starosti pa se pojavljajo socialne interakcije v okviru reprezentacijskega delovan ja na predmete, pa tudi jasni znaki sekundarne intersubjektivnosti v igri. Malček uporablja govor za oblikovanje skupne reference na predmete ali na odsotne osebe v igralni interakciji s partnerjem (Goencue, 1993). V tem obdobju se torej zgodijo najhitrejše spremembe v otrokovem socialno-predmetnem delovanju. Na eksploratorni ravni sva ugotavljali, kako se mame obnašajo do različno starih dojenčkov in malčkov pri igri z igračami, kako se obnašajo različno stari malčki do njih in do igrač ter kako se obnašajo diade različno starih malčkov in njihovih mam z vidika čustvenega odnosa med partnerjema, besedne in nebesedne recipročnosti ter socialnega usklajevanja. Pri tem sva upoštevali vsa obnašanja obeh partnerjev, ki po ugotovitvah novejših študij o dojenčkih in malčkih pomembno prispevajo h kvaliteti igralne interakcije med mamo in otrokom, pa tudi obnašanja, ki smo jih nedvoumno opazili v pilotski študiji na slovenskih malčkih (Zupančič, 1996). Tako k načinu sodelovanja med partnerjema v igralni interakciji pomembno prispevajo mamina odzivnost, občutljivost, malčkova raven dejavnosti (Lock in dr., 1989), njegov spol (Zupančič in Cecič-Erpič, 1997a; Lock, in dr., 1989), mamina čustvena dostopnost, spretnost motiviranja malčka za igro, zagotavljanje podstave za tolmačenje njegove kognitivne dejavnosti v igri, zainteresiranost in iznajdljivost pri vodenju malčkovega obnašanja, usmerjanje njegove pozornosti na predmete (Silven, Vienola in Halonen, 1995), nadzor malčka (neusklajeno usmerjanje), mamina sproščenost, njena usmerjenost na malčka in na okolico, prijaznost in toplina, namenjena malčku (Toth in Gervai, 1995). V prečni primerjavi sva se osredotočili na starostne spremembe v (a) ogrodnem interakcijskem obnašanju, ki ga oblikujeta oba partnerja recipročno; (b) kvaliteti maminega obnašanja v odnosu do malčka med igralno interakcijo; (c) kvaliteti malčkovega obnašanja v odnosu do mame; (d) kvaliteti malčkovega obnašanja do igrač (predmetov); (e) kognitivnih in socialnih ravneh malčkove igre s predmeti. Na podlagi niza opazovanih obnašanj obeh partnerjev in diade sva dalje ugotavljali, iz katerih specifičnih obnašanj med interaktivno igro je razvidno, da malčkova dejavnost in diadna interakcija z njegovo starostjo postajata vse bolj socialno in predmetno usklajeni. Predpostavljali sva tudi, da se bodo v prečni primerjavi mamine predmetne dejavnosti v igralni interakciji pokazale pomembne razlike z ozirom na starost malčka, njeno ogrodno obnašan je do malčka pa se glede na njegovo starost ne bo razlikovalo. Slednja predpostavka izhaja iz. ugotovitev Locka in sodelavcev (1989), ki so z uporabo prečne in vzdolžne metode dokazali, da ima mama vsaj v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja vodilno vlogo pri oblikovanju interakcijskega sloga. Znotraj lega sloga se sicer vključuje v starostno primerne sposobnosti in namere svojega malčka, vendar s svojim stabilnim obnašanjem in pripisovanji daje oporo igralnemu kontekstu. Igralni kontekst pa je tisti, v katerem malček intcrakcijsko oblikuje svoje zgodnje izkušnje o socialnem in predmetnem delovanju ter njunem usklajevanju. Lock in sodelavci (1989) so med diadami angleških mam in njihovih 2 dol8-mesečnih otrok identificirali dva diadna interakcijska sloga, ki sta v času enoletnega opazovanja ostala stabilna. To sla bila komunikacijski in predmetno osredotočeni slog. Na podlagi tega sva se spraševali, ali morda obstaja celo več specifičnih interakcijskih slogov. Zalo sva iz sklopa opazovanih spremenljivk ugotavljali, kako se opazovana obnašanja v interakcijski igri med seboj povezujejo. METODA ■ Vzorec Na podlagi pisnega soglasja staršev je v raziskavi sodelovalo 44 slovenskih dojenčkov in malčkov (v nadaljevanju bova za dojenčke in malčke uporabili skupni izraz malčki) ter njihovih mam. 34 jih živi v Ljubljani ali v okolici, 10 pa v drugih slovenskih mestih. Vsi malčki so se rodili donošeni, njihov povprečni razvojni količnik, ki smo ga ugotavljali z Brunet-Lezine testom, pa je bil visoko povprečen (Zupančič, 1996). Starostno strukturo vzorca prikazuje naslednja tabela: Starost v mesecih Numcrus 6 12 18 24 12 12 9 11 V vsaki starostni skupini so bili malčki proporcionalno zastopani po spolu in izobrazbi staršev. Sodelovali so le malčki staršev s srednjo in višjo izobrazbo. Razlike po spolu, izobrazbi staršev in razvojnem količniku znotraj štirih starostnih skupin niso statistično pomembne (Zupančič, 1997). ■ Merski pripomočki in gradiva (a) Opazovalna lista za ocenjevanje interaktivnega obnašanja med mamo in malčkom pri igri s predmeti (Zupančič, 1996). Lista vsebuje 16 postavk, vezanih na ogrodno mamino obnašanje do otroka (npr. občutljiva, zgovorna, spodbuja) in do predmetov (npr. osredotočena na igro. zainteresirana za igro z malčkom, pojasnjuje igralni kontekst); 7 postavk, vezanih na ogrodno obnašanje diade (npr. gladka interakcija, vzajemno odzivanje, očesni stik); 9 postavk, vezanih na malčkovo ogrodno obnašanje do mame (npr. gleda mamo, čustveno izrazen do mame, socialni govor); 18 postavk, vezanih na malčkovo obnašanje do predmetov (npr. vokalizira z igračo, sam dejavno vztraja z igračo, pozoren na detajle igrače); postavko telesni vidik, ki zajema 9 različnih položajev telesa ob izvajanju igralnih dejanj v interakciji (npr. stoji, kleči, hodi); postavke, vezane na otrokove kognitivne (funkcijska, neposredna imitacija, simbolična, konstrukcijska, dojemalna igra) in socialne oblike igralne dejavnosti (brez udeležbe, opazovalna, opazovalna z vključitvijo, kontaktna, osamljena, asociativna). 43 postavk se ocenjuje na petstopenjskih lestvicah intenzivnosti ali pogostnosti pojavljanja posameznega obnašanja v določenem časovnem intervalu. Postavka "Mama jc topla -hladna" se na primer ocenjuje v vsakem časovnem intervalu z ocenami od 1 do 5. Ocena 1 v tem primeru pomeni, da je mama zelo topla do malčka: čustveno se usklajuje z njim, nikoli ga ne zavrne, veseli se dejavnosti, ki jih izvaja skupaj z malčkom, kontinuirano se odziva nanj v čustveno pozitivnem tonu, ni zadržana glede vzpostavljanja prostorske bližine z malčkom ter telesnega in očesnega stika z njim. Ocena 5 se v tem primer nahaja na nasprotnem polu: mama do malčka izraža negativna čustva, zavrača kakršno koli bližino z njim (prostorska razdalja med njo in malčkom je velika, mama se izogiba telesnemu in očesnemu stiku z njim), odklanja ali ignorira malčkove pobude, je toga in samozadostna, prisotna je le fizično. 28 postavk se ocenjuje le glede na prisotnost posameznega obnašanja v časovnem intervalu. Taki sta na primer postavki "Malček jc osredotočen na mamo" (malček neposredno opazuje mamo, išče lc telesni stik z njo ali pa komunikacijo z njo izven igralnega okvira) in "Neposredna imitacija" (malček po premoru do treh sekund ponovi dejanje, ki ga je pravkar izvedla mama). Vse postavke se ocenjujejo v skladu s priročnikom (Zupančič, Gril, Cccič in Puklck, 1997, v tisku). Srednja zanesljivost celotne ocenjevalne liste ob dveh zaporednih opazovanjih različnih treniranih occnjevalk v polletnem intervalu je primerna in znaša: Kappa=0.75, Kendallov Tau b=0.85 (Zupančič in Cecič-Brpič, 1997a). (b) Priročnik za vrednotenje malčkove samostojne in interaktivne igre z odraslim (Zupančič in dr., 1997, v pripravi). Za vsako oceno na vsaki izmed 71-ih postavk so natančno navedena vsa obnašanja, ki sodijo pod posamezne occnc. (c) Pol jubno izbrane igrače, ki so jih malčki imeli doma. ■ Postopek Vsakega malčka posebej smo posneli na njegovem domu med interaktivno igro z njegovo mamo. Mama je dobila navodilo, naj se z malčkom igra tako kot to običajno dela, ko sta sama. Pri tem naj uporablja tiste igrače, s katerimi se z malčkom najraje igrata, igrače pa lahko poljubno menjata. Glede izbire igrač sva se odločili za poljubno in najbolj priljubljeno igračo zaradi lega, ker sva menili, da z ustvarjanjem vsakdanjega igralnega konteksta primerneje odgovarjava na zastavljeno raziskovalno vprašanje kot s strogim nadzorom kvalitete igrače, ki sicer močno vpliva na kognitivno raven malčkove igre (Zupančič in Cecič-Erpič, 1997b). Snemanje malčkove igre z mamo je opravilo šest različnih snemalcev, ki so snemali v paru z dvema kamerama. Eden je snemal malčka, drugi pa mamo, tako da je bila na obeh posnetkih v snemalnem polju vidna diada. Z vsako diado smo posneli 10 minut interaktivne igre, analizirali pa smo le prvih pet minut. Snemati smo začeli takoj, ko seje diada začela igrati. Analizo videoposnetkov smo opravile štiri predhodno trenirane opazovalke z uporabo zgoraj navedenih pripomočkov. Interaktivno igro vsake diade sva sočasno ocenjevali po dve ocenjevalki s pomočjo priročnika. Obnašanje, vključeno pod vsako postavko v opazovalni listi, smo ocenjevale na podlagi soglasja v desetih 30-sekundnih časovnih intervalih. Tako smo za vsako diado na vsaki postavki dobile po 10 frekvenc, razporejenih po posameznih ocenah. Mamino obnašanje smo ocenile na podlagi videoposnetka, ki je bil osredotočen na snemanje mame, diadno in otrokovo obnašanje pa iz posnetka, ki je bil osredotočen na snemanje malčka. Da bi lahko izvajali statistične analize, sva frekvence na posameznih ocenah za posamezne postavke pretvorili v kompozitne skore. Rezultati temeljijo na izračunih enosmerne analize variance ter klastrske analize. REZULTATI IN RAZPRAVA Starostne razlike na kompozitnih skorih za posamezne postavke sva ugotavljali z enosmerno analizo variance. Za enosmerni postopek sva se odločili zato, ker predhodne analize obnašanja po ostalih dveh spremenljivkah, ki smo ju upoštevali pri sestavi vzorca (spolu malčka in izobrazbi staršev), niso pokazale statistično pomembnih razlik v interaktivnem obnašanju. Natančneje povedano, te razlike so se pojavile izjemoma na listih postavkah, na katerih starostne razlike niso dosegle ravni statistične pomembnosti (Zupančič in Cecič-Erpič, 1997a). Te ugotovitve sicer ne izključujejo morebitnega interakcijskega učinka med dvema neodvisnima spremenljivkama, vendar pa interakcijski učinki ne bi bistveno prispevali k splošni razlagi starostnih razlik. Tabela 1: Prikaz interaktivnega obnašanja mame in pomembnosti razlik v njenem obnašanju glede na malčkovo starost 6 mes 12 mes IK mes 24 mes Postavke X (SI)) X (SI)) X (SI)) X (SI)) F (df=3,40) P Prijazen govor 37,50 (9,46) 38,42 (9,03) 41,00 (6,52) 35,36 (7,51) 0,777 0,514 Topla 39,42 (6,14) 37,08 (6,42) 36,78 (4,74) 34,18 (5,38) 1,573 0,211 Zainteresirana za igro /. malčkom 42,42 (7,86) 41,83 (8,19) 44,56 (8,31) 43,55 (6,80) 0,249 0,861 Občutljiva 34,67 (10,00) 37,33 (9,03) 45,11 (7,74) 40,36 (9,77) 2,391 0,083 Sproščena 37,33 (9,66) 35,00 (7,40) 43,22 (8,87) 42,64 (7,90) 2,447 0,078 Ne moti malčka pri igri 39,25 (9,53) 41,67 (7,76) 47,89 (2,80) 46,18 (8,45) 2,785 0,053 Zgovorna 35,58 (11,24) 38,92 (7,37) 40,44 (9,50) 38,64 (8,74) 0,521 0,671 Nekritična 9,92 (12,69) 7,08 (6,17) 10,78 (6,80) 10,09 (6,61) 0,400 0,754 Vključuje se v igro 39,58 (9,58) 35,67 (12,57) 38,22 (14,72) 37,73 (12,31) 0,210 0,889 Spodbuja 32,83 (8,96) 37,17 (7,58) 40,00 (10,94) 39,09 (9,02) 1,370 0,266 Čustveno izrazna 28,17 (9,82) 27,17 (5,75) 21,00 (9,31) 24,64 (6,82) 1,505 0.206 Pojasnjuje 21,58 (9,80) 23,58 (9.59) 23,78 (7,40) 24,09 (7,04) 0,199 0,896 Osredotočena na malčka 7,50 (1.83) 5,67 (2,77) 3,44 (3,32) 3,45 (1,81) 6,994 0,001 Osredotočena na igro 6,83 (2,44) 6,83 (2,92) 8,78 (2,95) 7,64 (3,04) 1,052 0,380 Osredotočena na sebe 0,58 (1,44) 0,33 (0,89) 0,00 (0,00) 0,09 (0,30) 0,917 0,441 Osredotočena na kamero 0,50 (1,68) 0,58 (1,24) 0,00 (0,00) 0,45 (0,69) 0,725 0,543 Osredotočena na drugo 0,33 (0,78) 1,00 (1,86) 0,00 (0,00) 1,09 (2,30) 1,176 0,331 Odgovor na vprašanje, kakšno je mamino obnašanje v igralni interakciji z malčkom, dobimo tako, da aritmetične sredine posameznih postavk njenega obnašanja primerjamo z odgovarjajočimi ocenami v priročniku (Zupančič in dr., v pripravi). Iz standardnih deviacij pa jc razvidno, da obstajajo v obnašanju mam precejšnje med-individualne razlike. Mame pri interaktivni igri z igračami ne glede na malčkovo starost z njim govorijo z rahlo razgibanim glasom v čustveno pozitivni smeri. Blago poudarjena intonacija njihovega glasu je skladna z drugimi izrazi pozitivnih čustev do malčka. Do njega izražajo naklonjenost (spontana in blaga pozitivna čustva) in čustveno podporo. Osredotočene so na skupno igralno dejavnost z malčkom in se le občasno odvrnejo iz skupne pozornosti. V več kol polovici merjenih intervalov se povratno odzivajo na malčkovo dejavnost v usklajeni smeri (prepoznajo njegove namere) ali njegovo dejavnost modelirajo tako, da jim malček sledi brez opaznih znakov presenečenja in zastoja. Do neusklajenosti med partnerjema, ki je mama ne more popraviti, prihaja znotraj merjenih časovnih intervalov največ dvakrat, občasno (več kot dvakrat) pa prihaja do neusklajenosti med njunimi odzivi, ki jih mama uspešno popravi. Mame se pri igri z malčkom obnašajo (rokovanje z igračami, besedna in nebesedna komunikacija) spontano in nezadržano. Do rahle nelagodnosti, izražene v njihovi telesni drži, do prekinitve in neusklajenosti njihovih gibov z igralnim kontekstom prihaja le občasno. Mame med igro ne motijo starejših malčkov (18 in 24 mesecev) in je ne nadzorujejo, temveč jo sozvočno usmerjajo z malčkovimi namerami. Malček takemu usmerjanju gladko sledi. Mlajše malčke (6- in 12-mescčne) pa mame občasno (manj kot v polovici merjenih intervalov) motijo pri igri. Z usmerjanjem malčkove dejavnosti nenadno prekinejo njegovo nedokončano igralno dejanje, četudi prekinitvi sledi pozitivni odziv. Občasno so neodzivne, iz malčkovega obnašanja pa je razvidno, da ga to moti (obrača se k mami in skuša ponovno vzpostaviti komunikacijo). Starostne razlike glede mamine motečnosti razlagava s starostnimi spremembami v malčkovi sposobnosti prcdmetno-socialnega usklajevanja, saj mame mlajših s svojimi intervencijami ustvarjajo položaje, ki zahtevajo sposobnost takega usklajevanja. Mame malčku govorijo več kol polovico opazovalnega časa ali pa njihov govor v kombinaciji z malčkovim zapolnjuje celotni merjeni interval, pri čemer so premori med njihovim in malčkovim govorjenjem (tudi vokaliziranjem) podaljšani (pribl. 2 sekundi). Večinoma mame ne izražajo nobene kritike do malčka. Občasno malčka upravičeno negativno (njegova destruktivna dejanja) ali pozitivno ovrednotijo (pohvalijo Vloženi trud, sledenje navodilu in konstruktivna igralna dejanja). Prav tako ga tudi občasno negativno ovrednotijo (so zahtevne, malčkove dejavnosti popravljajo s svojimi zamislimi, ki so daleč nad ravnjo njegovih sposobnosti). Približno v polovici celotnega opazovalnega časa se dejavno vključujejo v malčkovo igralno dejavnost (besedno ali rokovalno) in so v preostalem času skupaj z njim pozorne na igro ali pa se večino časa dejavno vključujejo v igralno dejavnost in so v preostalem času iz igre izključene. Malčka spodbujajo v več kot polovici opazovalnega časa z vprašanji, z lastnim delovanjem na igrače, s predlogi in s pohvalami. Čustveno so zmerno izrazne do njega. Izrazi njihovih čustev so prepoznavni z vsaj dvema znakoma, a so blagi in zadržani. Približno polovica vsega maminega govora ali motoričnega prikazovanja je namenjena pojasnjevanju igralnega okvira. To pomeni približno tri demonstracije v polminutnem časovnem intervalu. V večini časovnih intervalov so močno osredotočene le na igro, njihova osredotočenost na malčka pa je odvisna od njegove starosti. Izjemoma se osredotočajo na opazovalce, na same sebe ali na dogajanje v svoji okolici. Mame so bolj osredotočene na mlajše malčke, zlasti na 6-mescčne, kot na starejše (18- in 24-mesečne). Razlike v maminem obnašanju do različno starih malčkov so skladne z malčkovimi razvojnimi značilnostmi. Polletni dojenčki se resda zanimajo za predmete v svoji okolici, še vedno pa so zanje pomembnejši socialni dražljaji. Mame te preference prepoznajo zaradi tega, ker se dojenčki bolj kontingentno odzivajo na njihovo neposredno komunikacijo kol na obnašanje, ki jim ga posredujejo skozi igrače. Z malčkovo starostjo pa prihaja do premika njegove pozornosti na predmete in do sposobnosti usklajevanja predmetne s socialno dejavnostjo. Skladno s tem se tudi mame bolj osredotočajo na predmete in se začno na malčka odzivati posredno preko predmetov (v tem primeru preko igrač). Tabela 2: Prikaz starostnih razlik v ogrodnem obnašan ju diade 6 mes 12 mes 18 mes 24 mes X X X X F P Postavke (SD) (SI)) (SI)) (SD) (df=3,40) Gladka, lahka interakcija 41,50 38,83 45,56 45,55 3,255 0,031 (6,05) (7,63) (5,54) (5.72) Vzajemno od/.ivanje 29,92 30,92 41,33 37,73 3,324 0,029 (10,02) (11,07) (5,72) (10,30) Telesni stik 22,08 21,33 14,56 18,82 1,018 0,395 (12,61) (11,15) (4,64) (11,12) Očesni stik 15,25 13,92 14,56 16,18 0,418 0.741 (5,77) (3,63) (3,28) (6,49) Zadovoljna 38,67 36,00 43,89 40,73 3,145 0,036 (5,05) (7,86) (5,71) (4.92) Vzajemna glasovna 11,50 14,92 21,33 24,27 19,513 0,000 komunikacija (2,02) (4,87) (5,85) (4,50) Prevzemanje iniciative 22,17 26,42 26,44 28,82 0,913 0,443 (10,98) (9,00) (10,24) (9,17) Ne glede na malčkovo starost igralna interakcija med mamami in malčki v povprečju teče gladko v več kot polovici opazovalnega časa. Do neusklajenosti med njima prihaja občasno. Zmotno usklajevanje se znotraj posameznega opazovalnega intervala pojavlja največ do dvakrat. Število zmotnih izmenjav med igralnima partnerjema je v clrugem letu malčkove starosti nižje kot v drugi polovici prvega leta. Tako lahko Tronickove in Cohnove ugotovitve (1989), ki dokazujejo, da usklajevanje med partnerjema pomembno napreduje v prvem letu malčkovega življenja, razširimo na drugo leto starosti. Tudi količina vzajemnega odzivanja (glasovno-besednega in ne-besednega) med igralnima partnerjema jc v drugem letu malčkove starosti pomembno večja (v povprečju se pojavlja v več kot polovici opazovalnega intervala ali ves interval, pri čemer so presledki med ZPD daljši od dveh sekund) kot v drugi polovici prvega leta (približno v polovici opazovalnega časa). Do pogostejšega vzajemnega odzivanja v diadah s starejšimi malčki prihaja delno zaradi pogostejše vzajemne glasovne komunikacije (tudi besedne) med partnerjema. Pomembne starostne razlike v pogostnosti vzajemnih glasovnih izmenjav sledijo linearnemu starostnemu trendu. Take izmenjave sc v diadah s 6-mcsečnimi malčki pojavljajo izjemoma, v diadah z 12-mesečnimi povprečno enkrat v opazovalnem intervalu, z 18-mesečnimi povprečno trikrat in s 24-mesečnimi malčki več kot trikrat. Tudi v izraženem zadovoljstvu diade med igro so starostne razlike statistično pomembne. Partnerja v diadi izražata svoje zadovoljstvo s pozitivnimi čustvi do drugega, v prostorski bližini, s skupno pozornostjo do igralnih dejanj, z vztrajanjem v skupni igri ali preprosto v sproščenosti in interesu za igro ob zavedanju prisotnosti drugega (na to sklepava iz takojšnjega negativnega odziva enega partnerja, ko se drugi umakne). Navedene starostne razlike lahko pojmujemo kot posredne pokazatelje razvoja malčkove primarne in sekundarne intersubjektivnosti, njegovega razvoja govora in vse bolj dejavnega usklajevanja diade v smislu ZPD. V količini telesnega in očesnega stika med mamami in malčki ni starostno pomembnih razlik. Oba partnerja sc v povprečju rahlo in za kratek čas dotakneta največ do trikrat v opazovalni enoti. Sočasni očesni stik med njima je še nekoliko redkejši. Iniciativa za igralno dejavnost jc ncglede na malčkovo starost v povprečju sicer enakomerno porazdeljena med oba partnerja, vendar so medindividualne razlike na tej postavki precejšnje. Tabela 3: Prikaz starostnih razlik v malčkovem obnašanju do mame 6 mes 12 mes 18 mes 24 mes X X X X F P Postavke (SD) (SI)) (SD) (SD) (df=3,40) Gleda mamo 16,00 14,25 14,89 17,27 0,724 0,544 (5,91) (3,65) (3,02) (6.97) Odziva se na mamo 29,58 29,67 41,78 38,27 4,102 0,013 (10,78) (10.76) (6,36) (10.14) Pozitiven odziv na mamo 31,58 30,00 39,56 37,18 2,584 0,067 (9,54) (12,42) (5,32) (6,55) Čustveno izrazil 18,58 19,00 21,44 20,55 0,301 0,824 (7,69) (9.14) (8,34) (5.91) Socialni govor 10,00 10,83 17,33 23,64 19,041 0,000 (0,00) (1.11) (8,62) (5,97) Socialna vokalizacija 11,92 14,08 11,56 10,73 2,129 0,112 (2,43) (3,73) (5.13) (1.27) Osredotočen na mamo 1,17 0,17 0,33 0,73 1,452 0,242 (1,75) (0,39) (0,71) (1,55) Zadovoljen, ko je skupaj z 37,50 34,33 43,67 39,91 4,281 0,010 mamo (6,82) (7,29) (4,92) (4,61) Približuje se mami 31,67 29,58 32,56 34,91 2,312 0,091 (3.52) (5,07) (2,30) (7.08) .Skupine različno starih malčkov se med seboj ne razlikujejo glede tega, v kolikšni meri gledajo mamo, v kolikšni meri so njihovi odzivi nanjo pozitivni, kako močno so čustveno izrazni do nje, kolikokrat se med igro osredotočajo nanjo, kolikokrat je njihova vokalizacija namenjena njej in v kolikšni meri se ji približujejo. Mamo gledajo le kratek čas (do trije bežni pogledi v merjenem časovnem intervalu), njihovi odzivi nanjo so pretežno pozitivni (manj kot v polovici celotnega opazovalnega časa mami bodisi nasprotujejo bodisi izvajajo dejavnosti v skladu z lastnimi zamislimi, neusklajeno z njenimi pobudami). Do mame so blago čustveno izrazni, kar je razvidno iz nakazanega obraznega izraza in iz rahlo intoniranega glasu. V celotnem opazovalnem času sc v povprečju osredotočajo izključno nanjo manj kot enkrat, individualne razlike v tem obnašanju pa so med malčki velike. Odsotnost pomembnih razlik med starostnimi skupinami na tej spremenljivki se pravzaprav ne vklaplja v razvojno teorijo. Meniva, da so taki rezultati posledica pregrobega ocenjevanja vseh postavk, ki merijo malčkovo osredotočenost. Na teh postavkah namreč beležimo le prisotnost ali odsotnost posamezne osredotočenosti, ne pa tudi njihovega trajanja. Zato je možno, da so bili mlajši malčki dl je časa osredotočeni na mame kot starejši. Hkrati je iz tabele 4 razvidno, da sc mlajši malčki pogosteje osredotočajo na opazovalce kot starejši. Pogostejše zanimanje mlajših malčkov za ljudi v primerjavi s starejšimi jc tako kl jub navedeni metodološki pomanjkljivosti razvidno. Starostne razlike v obnašanju malčkov do mame sc kažejo v njihovi odzivnosti do nje, v količini njihovega socialnega govora in v njihovem zadovoljstvu med interaktivno igro. Starostni porast v odzivnosti malčkov do mame med igro posredno kaže na razvoj malčkove sposobnosti socialno-predmetnega usklajevanja in na premik od neposredne k posredni komunikaciji z mamo. Ta se vse bolj odvija preko igrač. Enako razlagava starostni porast malčkovega socialnega govora, ki pa je hkrati tudi neposredni pokazatelj razvoja govora. Tudi starostni porast malčkovega zadovoljstva med interaktivno igro z mamo (mamimo prisotnost in dejavnost z zanimanjem spremlja in sprejema ter s so-smernim delovanjem na igrače izraža svojo naklonjenost njenim pobudam) posredno kaže na njegov razvoj intersubjektivnosti in socialno-predmelnega usklajevanja. To je razvidno tudi iz pomembnosti starostnih razlik na postavki "Kaže interes za igro z mamo" v tabeli 4 (malček vztraja v skupni igralni pozornosti z mamo in išče igralne izkušnje, ki sijih deli z njo). Tabela 4: Prikaz starostnih razlik v malčkovem obnašanju do igrač in njegove telesne dejavnosti med igro 6 mes 12mes t S tnes 24 mes Postavke X (Si)) X (SI)) X (SI)) X (SI)) F (