PRIMORSKI DNEVNIK S?Zarr^oto™‘ - Cena 90 lir Leto XXX. Št. 1 (8707) TRST, sreda, 2. januarja 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DRŽAVNI POGLAVARJI PODAJAJO OBRAČUN PRETEKLEGA LETA Optimistične novoletne poslanice kljub sedanjemu težavnemu položaju Leone: glavni problem je produktivnost v industriji - Pompidou: leto 1974 bo «negotovo» ■ Breinjev: veliki uspehi sovjetske politike ■ Tito: revolucionarno leto v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov RIM, 1. — Po že ustaljeni tradiciji so voditelji vseh držav v svojih novoletnih poslanicah podali o-bračun preteklega leta in našteli naloge, ki čakajo državljane posameznih držav v letu 1974. Jasno je, da je bila glavna tema poslanic voditeljev zahodnih držav predvsem energetska kriza, ki je pomenila važno prelomnico. Tako je italijanski predsednik Leone v svoji novoletni poslanici poudaril, da obračun preteklega leta ni pozitiven predvsem zaradi izbruha energetske krize. V zvezi z njo so se pojavila huda vprašanja v italijanskem gospodarstvu, glede katerih pa je Leone izrazil prepričanje, da jih bo znala vlada v prihodnjih mesecih rešiti. Leone je dejal, da poglavitni problem ostaja produktivnost v industriji, na koncu pa je še izrazil prepričanje, da bodo znali Italijani odgovorno prenašati bremena, ki jim jih nalaga novi položaj. Francoski predsednik Pompidou pa je dejal, da bo leto 1974 «negotovo» in mogoče tudi «težavno». Po drugi strani pa je zagotovil, da bo storjeno vse, kar je mogoče, da bi frank ohranil svojo kupno moč, da bi bila preprečena kriza v zaposlovanju in da bi bil ohranjen red. Pompidou je posebno poudaril nevarnost krize, ki je zajela svetovno tržišče petroleja in ki zadeva prav vse države, katerim grozi nevarnost gospodarskega zastoja ali celo nazadovanja. Glede notranjega položaja pa je Pompidou potrdil svoje popolno zaupanje v vlado ter s tem posredno demantiral časopisne vesti, po katerih naj bi francoski predsednik prepravljal široko vladno preosnovo. Povsem drugačen je bil ton radiotelevizijskega govora generalnega tajnika KP SZ Leonida Brežnjeva, ki je pozitivno ocenil dosežke preteklega leta ter izrazil optimizem glede bodočega razvoja tako v sami Sovjetski zvezi, kot tudi v med-narf 'nih odnosih. Brežnjev je pred-poudaril uspehe boja, ki ga je SZ vodila z bratskimi socialističnimi državami za okrepitev miru na svetu in za uresničitev mirovnega programa, ki ga je odobril 24. kongres KP SZ. Sovjetski voditelj je izrazil zadovoljstvo zaradi konca vojne v Vietnamu in izboljšanja političnega vzdušja v Evropi, poudaril pa je tudi aktivno vlogo SZ za zaščito zakonitih pravic arabskih držav in za vzpostavitev trdnega in pravičnega miru na Bližnjem vzhodu. Glede gospodarskega položaja je Brežnjev dejal, da se je leto 1973 začelo v težavnih pogojih zaradi hudih posledic nekaterih naravnih katastrof, da pa je končni obračun leta povsem pozitiven. Tako so bili uresničeni in celo preseženi načrti o industrijski proizvodnji, industrijska moč države se je povečala, življenjski pogoji državljanov pa so se izboljšali. V tem pogledu je Brežnjev omenil, da je 11 milijonov oseb v preteklem letu dobilo novo stanovanje. Češkoslovaški predsednik Ludvik Svoboda je v svoji novoletni poslanici dejal, da je leto 1973 pomenilo novo važno etapo v procesu premagovanja posledic krize iz leta 1968 in da je sedaj ČSSR trden član socialistične skupnosti. Svoboda je izrazil tudi optimizem glede razvoja mednarodnih odnosov zaradi utrjevanja načel miroljubnega sožitja, kljub odporu reakcionarnih sil. KRANJ, 1. — «Jubilejno leto 1973. — je dejal jugoslovanski predsednik Tito v svoji novoletni poslanici — v katerem smo nedavno slavili 30-letnico rojstva naše nove države, je bilo izpolnjeno z intenzivnimi prizadevanji in vsestranskimi akcijami za krepitev naše mnogo nacionalne skupnosti in nam je prineslo pomembne uspehe. Leto je minilo v znamenju revolucionarnih sprememb, v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in izpopolnjevanju organizacije naše družbe na stabilnih in trajnih osnovah». Tito je omenil, kaj je bilo storjenega za utrjevanje temeljev in za nadaljnji družbeni in materialni napredek države, za uresničevanje polne enakopravnosti narodov in narodnosti in krepitev bratstva in enotnosti itd. Pri tem je poudaril revolucionarni pomen novega ustavnega sistema s katerim se začenja nova tapa v razvoju socialističnega samoupravljanja in sploh v življenju jugoslovanske skupnosti. «Zdaj je najvažnejše — je nadaljeval Tito — p najbolj nujno, da se ustavna do-pčila uporabijo v praksi.» Tito je nato govoril o uspehih, Ili jih je zabeležila v zadnjem času gveza komunistov Jugoslavije. Pri-SP je do hitrega organizacijskega u;ejanja in utrjevanja organizacij Zi, do njihove večje akcijske spo-scfcmosti, povezanosti in idejne enot-ncfti. Premagano je bilo večletno objavljanje in začel se je boj pr(ti omahljivcem in odkritim nas-protnikom samoupravnega socialističnega razvoja. Tito je dejal, da so bile poglavitne težave v veliki meli premagane, dodal pa je, da bo (leseti kongres ZKJ imel izredni pomen, ker bo dal sedanjemu revo-1 ni socialistični odnosi, naša obramb- ih ] na moč in doslednost v politiki ne- lucionarnemu kurzu novo moč spodbudo Tudi v gospodarskem razvoju je bil v preteklem letu storjen korak naprej. Predvsem se je izboljšal položaj Jugoslavije v odnosih s tujino, izboljšala se je tudi likvidnost gospodarstva. Še vedno pa ni premagan problem inflacije, kateremu bo treba v novem letu posvetiti posebno pozornost. V tem letu bo treba tudi reševati tako žgoč problem, kot je energetska kriza. Treba bo tudi v okviru že pripravljenega programa ustvarjati možnosti za vrnitev in postopno zaposlovanje jugoslovanskih delavcev, ki zdaj delajo v tujini. Glede mednarodnega položaja je jugoslovanski predsednik ugotovil, da je prišlo v preteklem letu do velikih sprememb in dogodkov, med katerimi so nekateri tudi velikega pomena za nadaljnji razvoj in prihodnost mednarodnih odnosov. Okrepile so se napredne sile —- je dejal Tito — ter boj narodov in dežel za neodvisnost, popolno gospodarsko in politično suverenost za mir in socializem. Potem ko je omenil zgodovinski pomen alžirske konference neuvrščenih, je Tito poudaril, da je v mednarodnih odnosih in zlasti v Evropi napredovalo popuščanje in pogajanje. Za nadaljevanje teh procesov pa je potrebno, da pri tem enakopravno sodelujejo vse države, da popuščanje zajame vse dele sveta in pelje k reševanju, ne pa h konzerviranju osnovnih mednarodnih problemov. Kljub nekaterim ohrabrujočim dejstvom pa je položaj na svetu dokaj zapleten in negotov, je dejal Tito. Imperializem in mednarodna reakcija se močno upirata naprednim gibanjem in jih skušata zavreti ali onemogočiti in pri tem ne izbirata sredstev. To potrjuje kriza na Bližnjem vzhodu, kjer je položaj kljub začetku pogajanj v Ženevi še' Vedno zelo nevaren. To potrjujejo nadaljevanje tuje intervencije v Kambodži, neprestano kršenje in izigravanje pariških sporazumov o Južnem Vietnamu, kontrarevolucionarni dogodki in pokoli v Čilu, kolonialne vojne v Afriki. Vse to ogroža mednarodne odnose — je dejal Tito — in z vso resnostjo opozarja na nujnost hitrejšega reševanja mednarodnih problemov na osnovi spoštovanja in uresničevanja zakonitih pravic in interesov narodov in držav, ki jih ti problemi neposredno zadevajo. «Tudi v Jugoslaviji kot neuvrščeni in socialistični državi — je nadaljeval predsednik Tito — niso prihranjeni pritiski od zunaj. Nekaterim reakcionarnim krogom na svetu ni všeč, da se Jugoslavija po zaslugi odločne akcije ZK in naših delovnih ljudi vse bolj utrjuje ter na zunanjem področju razvija dejavnost z neuvrščenimi in drugimi miroljubnimi državami in naprednimi silami zagovarja dosledna in načelna stališča o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Ti pritiski bodo verjetno tudi v prihodnje, vendar mi smo že tolikokrat dokazali, da so naša notranja enotnost, samouprav- uvrščenosti najboljše jamstvo varnosti in stalne krepitve mednarodnega položaja Jugoslavije.» 30-ktnica nacističnega pokola v Bovesu pri Cuneu CUNEO, 1. — V Bovesu blizu Cu-nea je bila danes spominska svečanost ob obletnici krvavega pokola, ki so ga zakrivili nacistični krvniki v tem kraju med 31. decembrom 1943 in 2. januarjem 1944. Kot povračilni ukrep za uboj dveh nemških vojakov so enote esesovcev, pod poveljstvom polkovnika Joachi-ma Pepperja, pomorile sedemdeset civilistov in zažgale kakih dvajset hiš. Mesto je bilo odlikovano z zlato medaljo odporništva. Na današnji svečanosti ob navzočnosti svojcev padlih in velike množice sta spre- FOKKER-28 DRUŽBE «ITAVIA» JE PRIHAJAL IZ CAGLIARIJA LINIJSKO LETALO SE JE ZRUŠILO PRI TURINU: 38 SMRTNIH ŽRTEV v Štirje potniki so se rešili - Vzrok nesreče morda okvara na motorju Izredno slaba vidljivost, močan veter in leden dež na letališču Caselle PISMO IZ RIMA TURIN, 1. — Prva letošnja letalska nesreča je terjala 38 smrtnih žrtev. Letalo fokker 28, last italijanske družbe za notranje polete «Itavia», ki je vzdrževalo zvezo med Cagliarijem, Bologno in Turinom se je namreč ob 14.30 iz neznanih vzrokov zrušilo in vnelo komaj dva kilometra od pristajalne steze letališča Caselle pri piemontski prestolnici. Letalo, ki je ( verjetno utrpelo zadnje minute leta okvaro na enem motorju, je treščilo ob tla, zaoralo v gmajno za kakih 500 metrov in se razbilo ob skladišče kovinskih plošč. Pri tem se je vnel rezervoar z gorivom, v nekaj sekundah je trup letala, ki se je pri tem prelomil na dvoje, zajel strahovit požar. Očividci, ki so prihiteli na kraj nesreče, a se garečemu letalu niso mogli približati zaradi neznosne vročine, so lahko še slišali srhljave krike na pomoč iz kabine pilotov, nato pa je padla na vse tišina. Edinole prasketanje plamenov, ki so daleč naokoli razsvetljevali megleno pokrajino vlažnega in temnega govorila predsednik pokrajine in novoletnega popoldneva. Nato so iz župan. I daljave slišali žalostno zavijanje si- ren. Z bližnjega letališča je nadzorni stolp takoj, ko se je ,prekinila radijska zveza, dal alarm. Proti kraju nesreče so se pognali gasilci, rešilni avtomobili rdečega križa, oddelki policije. Dva policijska avtomobila sta se zaradi spolzke ceste ponesrečila, gasilska avtobrizgalka pa je, po komaj petih minutah divje vožnje, prihitela na kraj nesreče. Od gorečega trupa letala jo je ločila le ograja z železnimi vrati. Niso jih odprli: šofer brizgalke je pritisnil na plin in pognal tovornjak v vrata, jih podrl, nekaj sekund pozneje pa zasul goreče letalo s peno. Ko so se plameni polegli se je reševalcem nudil strašen prizor: 36 trupel nesrečnih potnikov, v glavnem so prišli iz Cagliarija, je zoglenelo in viselo. Privezani so bili na rešilne pasove. Na trati, nedaleč od gorečega trupa letala, pa so ljudje, ki so prihiteli na pomoč, opazili šest človeških postav. Domačin Pietro Ferroglia je o-pazil na tleh žensko, ki je obupno klicala na pomoč. S sinom jo je naložil na svoj avto in na vso naglico odpeljal v bližnjo bolnišnico, v kraju Ciriè, kakih 9 kilometrov od kraja nesreče. Leteča obhodnica policije je prav tako naložila na vozilo drugega potnika, ki je slepo krožil okoli gorečega letala. Ranjen je bil v glavo. Še dva druga potnika so odpe Ijali v bolnišnico, medtem ko sta oba pilota — Romeo in Montanari, pa sta podlegla poškodbam že med prevozom v bolnišnico. Skupno so se torej rešili le trije potniki in tehnični asistent na letalu. To so Eliana Ruggiu, doma s Sardinije a stanujoča v Turinu (stara 37 let), nato 18-letni Pietro Colza, 35-letni Enrico Isoni in 27-letni tehnični a- ..fllllllllll........................■mili.. NEURADNI IN NEPOPOLNI PODATKI 0 PARLAMENTARNIH VOLITVAH V Izraelu so laburisti ohranili večino kljub zaskrbljujočemu premiku v desno Ojačila se je desničarska «Likud» - Laburistična desnica z Mošejem Dajanem in verska stranka «jeziček na tehtnici» novega ravnotežja sil - Rahla okrepitev KP Izraela TEL AVIV, 1. — Parlamentarne volitve v Izraelu, za katere je v sveto, pa tudi v arabskih prestolnicah, vladalo živo Tanirna'7jc,, so pokazale določeno urditev desnice in premik v sami laburistični koa|icjji, ki . bo na pogajanjih o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu del^l nemalo preglavic. Točni izidi volitev še niso znani, ker je težko predvsem preštevanje rizma» in za katerega izraelsko glasov oddanih na frontah in v zasedenih pokrajinah. Vselakor pa so prešteli približno polovco glasov. Na osnovi teh prvih, reurad-nih podatkov, so strokovnjaki izračunali, koliko mandatov bi noralo pripadati vsaki izmed strark v novem «Knessetu». Osnovno vprašanje je seveda td-nos med tistimi silami, ki se zavzemajo za rešitev krize na pravičen način in so torej pripravljeni na večjo elastičnost na pogovorih javno mnenje meni, da bi utegnil postati tudi dejanski vodja skrajne desnice. Po prvih, neuradnih in nepopolnih podatkih, bo vladna laburistična koalicija prejela 51 mandatov (prej 56) od skupnih 120. Z laburisti so bili v vladni koaliciji še Narodna verska stranka, ki je prejela 11 mandatov (prej 12), neodvisni liberalci, katerim gredo 4 mandati. Zaradi rahlega padca glasov bodo prav manjše stranke odločilno pogojevale vladno usmeritev. Ne gre, seveda, podcenjevati moči skrajno z Arabci in onimi, v glavnem desni- -lesne, nepopustljive in militaristično, ki se zavzemajo za nadaljevanje politike «trde roke» in nepopustljivosti. Pri preučevanju izidov zato ni dovolj primerjava mandatov posameznih strank, temveč predvsem razmerje sil v največji koaliciji-laburistični, ki je tudi tokrat prejela relativno večino. V laburistični koaliciji pa se je okrepil predvsem položaj generala Moše Dajana, človeka, ki stoji na robu «labu- ie stranke «Likud», ki jih je pre-jda 38 (prej 32). Druga verska stianka je obdržala 6 mandatov, sioiistična «komunistična partija» pa mega. štiri mandate (torej enega xeč kot leta 1969) je prejela KP Izraela, «Rakah», za katero glasuji predvsem arabsko-palestin-ski prdetariat. Po izročilu je KP Izraela orejela večino glasov (nad 60 odstokovl v «rdeči trdnjavi» —- mestu Nazaret. ! Prvič bo zastopana v parlamentu, če bodo obveljali računi strokovnjakov, nova stranka «Gibanje za državljanske pravice», ki bo prejelo dva mandata. Prvi je izide, čeprav nepopolne, parlamentarnih volitev komentiral tajnik laburistične koalicije Yadlin. Dejal je, da bo Golda Meir v prihodnjih dneh lahko sestavila novo vlado, «brez sodelovanja desnice in skrajne levice». Kar pomeni, da se bo morala pogajati z manjšimi strankami. Predvsem z «versko stranko», ki bi še bila pripravljena popuščati glede umika s Sinaja, nikakor pa ne pristala na vrnitev z zasedenih področij ob reki Jordan in Jeruzalema. Golda Meir bo morala upoštevati tudi, da postaja general Dajan, za katerega so mnogi mislili, da njegova zvezda zahaja, jeziček na tehtnici. Dovolj bi bilo, da bi Dajan s skupino petih, šestih poslancev pristopil k «Likudu»: v tistem trenutku bi Dajan postal šef države ob podpori desnice in verskih strank. Od izraelskih volitev je seveda odvisen potek ženevskih pogajanj za umik čet s frontne črte in utrditev premirja, nato pa politična rešitev celotne krize na Bližnjem vzhodu. Jasno je, da bodo pogajanja ostala na mrtvi točki vsaj dokler ne bodo pogajanja za sestavo nove vlade v Tel Avivu izcimila tudi jasnih stališč in smernic pogajalcem. Kissinger, predstavnik OZN general Siilasvuo in drugi diplomati skušajo medtem razviti živahno posredniško akcijo, da bi pogajanja ne zašla v slepo ulico. Finski general Siilasvuo je bil v Kairu in Jeruzalemu, Kissinger pa se posvetuje z Nixonom o možnosti novega daljšega potovanja v arabske in druge prestolnice. V Bejrutu pa se je oglasil voditelj «številka dva» Organizacije za osvoboditev Palestine, Abu Ayad. Odločno je zavrnil predlog kralja Huseina, naj bi se Palestinci sestali z Epiotom, Sirijo in Jordanijo na kratko konferenco, katere namen naj bi bil «novi zemljevid» Cisjordanije in usoda Gaze. Abu Ayad je tudi izjavil, da bi Palestinci ne prišli na ženevsko konferenco, če bi se je udeležil «razbojnik» Moše Dajan. rete je od danes novi predsednik varnostnega svete OZN namesto Kitajca Huang Hua. To funkcijo bo obdržal do konca meseca. Nove članice varnostnega sveta so danes postale Bjelorusija, Kamerun, Kostarika, Irak in Mavretanija, medtem ko je potekel mandat Gvineji, Indiji, Panami, Sudanu in Jugoslaviji. Libija sklenila podražiti nafto Predsednica vlade Golda Meir in vojni minister Moše Dajan: njuna laburistična stranka je na parlamentarnih volitvah v Izraelki prejela relativno večino glasov. Dejansko pa je Dajan, še več kot Meirova, zmagovalec, saj je zaradi splošnega premika glasov na desno postal «jeziček na tehtnici» pri ustvarjanju nove vladne koalicij* KAIRO, 1. — Radio Tripolis je sporočil, da je Libija določila novo ceno surove nafte, ki bo od danes mašala 18,768 dolarja na sod. Gre za rekordno ceno, saj je znatno všja od one, ki so jo določili na za-seianju ministrov OPEČ v Tehe-raiu (11,65 dolarjev za sod). Tudi Nigerija je sklenila zvišati cene surovega petroleja, ki bo odslej stal 14,69 dolarja na sod. Ntvi predsednik VS OZN NEW YORK, 1. — Predstavnik | Kostarike Fernando Salazar Navar- Ribičič: Odločen boj Jugoslavije proti blokovski razdelitvi sveta LJUBLJANA, 1. — Predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič je v novoletnih čestitkah, ki jih je objavilo ljubljansko «Delo», orisal tridesetletni povojni razvoj Jugoslavije in med drugim zanikal trditve, po katerih naj bi Jugoslavija v zadnjem času spremenila svojo zunanjo politiko: «Danes po Evropi in svetu — piše Mitja Ribičič — razširjajo propagando, da Jugoslavija polzi v nekakšni blokovski ali la-gerski smeri. To propagirajo prav tisti, ki so sami največji zagovorniki blokovske krepitve in delitve sveta ter bi — resnici na ljubo — raje videli Titovo Jugoslavijo znotraj enega ali drugega bloka, kakor pa, da stalno kljubuje blokom in utrjuje svojo neodvisno, neuvrščeno, samoniklo pot, spodbujajoč s svojim vzgledom in doslednostjo zlasti neuvrščene države, pa tudi druge k prevzemanju enakopravne odgovornosti v mednarodnih odnosih.» Potem ko je omenil priprave na deseti kongres ZKJ, gospodarske probleme in položaj v Sloveniji, Mitja Ribičič ugotavlja, da bo razvoj države odvisen «od utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov, od krepitve materialnega in duhovnega bogastva naše socialistične skupnosti, od večanja odgovornosti in pravic združenega dela — delavcev, ročnih in umskih, delegatov in delegacij.» sistent pri letu Giampaolo Sciarra. Med potniki, ki so izgubili življenje, je — poleg znanega odvetnika in zagovornika razporoke, publicista Lo Voia — več družin sardinskih delavcev ali uradnikov, ki delajo v Turinu in so bili na obisku pri znancih in sorodnikih na rojstnem otoku. Potem ko so praznične dni preživeli v domačem kraju so se vračali v Turin, na delo. Letalo je odletelo iz Cagliarija s skoraj polurno zamudo prav zaradi slabega vremena. Pristalo je v Bologni, kjer so se zamenjali piloti in po kratkem postanku odletelo za Turin. Ves čas je posadka ostala v tesni zvezi z nadzornim stolpom letališča Caselle, tudi zato, ker je vreme bilo slabo, deževno, mestoma megleno, vidljivost pa pod dopuščeno mejo, od 300 do 200 metrov. Pilota nista opazila ničesar, tako, da je prekinitev radijske zveze presenetila osebje letališča. Vsi so z grozo spoznali, kaj se je zgodilo. Res so le nekaj sekund pozneje opazili, da se onstran letališča dviga oblak rdečega dima: bili so odsevi plamenov gorečega letala. Ljudje, ki žive v okolici letališča in so že navajeni na šum letal med pristajanjem so prav tako spoznali, da se dogaja nekaj nenavadnega. Tako pripoveduje domačin Pietro Savani: «Že po ropotu sem spoznal, da se nekaj dogaja. Videl sem gorečo kroglo, ki se je zrušila na tla.» Lorenzo Ferino pa je slišal oster pisk, ropot motorja, nato pa tresk letala ob tla. Zakaj se je zrušilo letalo ni znano. «Itavia» in sodstvo raziskujeta zadevo, bržkone bodo morali najprej dešifrirati znake «črne škatle», registratola, ki snema vse pogovore med piloti, med piloti in nadzornim stolpom ter vse, kar se dogaja na krovu iz tehničnega vidika. Res pa je, da je bila vidljivost slaba, da je deževalo'.. . Morda se je pokvaril motor letala ali je na krovu nastal požar. Minister za prevoze, socialdemokrat Luigii Preti, je v svoji izjavi izključil vsakršno odgovornost, ki bi bila v zvezi s slabim ali nezadostnim delovanjem nadzornih aparatur na letališču, oziroma zaostalim pristajalnim sistemom v Italiji, pač pa je omenil možnosti «osebnih napak» pilotov. Vsekakor je Preti moral, pa čeprav posredno, priznati, da so letališke strukture Italiji zastarele in nevarne, ko je obljubil podporo 220 milijard za popravilo in posodobljenje letaliških naprav. V Cagliariju, od koder je bila večina potnikov, so popoldne — ko se je razširila vest o tragediji — prihiteli v urade letalskega podjetja in na letališče sorodniki žrtev. Ža lost je legla na mesto. Predsednik republike Leone je sorodnikom žrtev izrazil svoje sožalje. «Skylab» in «Sojuz» opravljala raziskave gospodarskega pomena HOUSTON, 1. — Vesoljci ekspedicije «skylab» so danes posvetili večji del svojega časa fotografiranju zemeljske obale v pasu od Čila do Sredozemlja. Kakor pred kratkim sovjetski vesoljci ladjice «sojuz», so tudi ameriški kozmonavti imeli nalogo, da zberejo čimveč podatkov o meteoroloških razmerah, gozdnih površinah pogojih za kmetijstvo in ugotavljanje rudnih bogastev na Zemlji. Oba primera jasno dokazujeta, da sta ZDA in SZ vključila v svoje vesoljske programe tudi gospodarstvo in vprašanja onesnaženja zemeljskega površja. NEW YORK, 1. — Funkcionarji ameriškega zveznega urada za energijo so odobrili podražitev bencina in petroleja za ogrevanje v višini enega in pol centa na galuno. . li '5- v-I "JM DANES V Izraelu so volivci obnovili parlament (Knesset). V njem bo laburistična koalicija, ki jo vodita Meirova in general Dajan, imela pičlo relativno večino. Zaskrbljujoč pa je pojav splošnega premika glasov na desno: okrepila se je nepopustljiva militaristična lista «Likud», medtem ko je desno krilo vladne koalicije, ki ga vodi Dajan, postalo — skupaj z verskimi listami — dejanski razsodnik telavivske politike. To se bo, seveda, odražalo na ženevska pogajanja o miru na Bližnjem vzhodu in vrglo senco na ves proces pomirjevanja na tem vročem delu sveta. Besedo bosta, prav zato, imeli slej ko prej velesili — SZ in ZDA, na kateri pada težka odgovornost, da zastavita ves svoj vpliv in preprečita ponoven izbruh vojne med Arabci in Izraelom. Novoletni «botti» so tudi letos terjali težak krvni davek: v Campagni so bili trije ljudje ob življenje, na stotine ranjencev pa se je v vseh italijanskih mestih zateklo v bolnišnico po zdravniško pomoč. Najbolj «vroče» je bilo kot običajno na Jugu, čeprav se tudi na Severu niso odpovedali petardam in umetnim ognjem. Po številu smrtnih nesreč prekaša Italijo le Zahodna Nemčija, kjer je zaradi petard in padcev v pijanosti izgubilo življenje deset ljudi. 1974 Vse najboljše, vsem bralcem mojih pisem iz Rima. Želim jim, da bi jim leto 1974 prineslo predvsem dobro zdravje. V druga voščila pa se ne spuščam, ker nisem vedeževalec in ker res ne vem, kaj nas čaka v letu, ki se je komaj začelo. Upajmo, da bo kak svetnik pomagal! Prejšnjo noč, ko sem se po praznem Rimu vračal iz kina, sem videl prve reklamne napise na javnih lokalih, razsvetljene s svečami. Gre za varčevanje — sem se vprašal — ali za romantični spomin na božične praznike? Gre za simbol prihodnosti, ali za prisiljen povratek k preteklosti? To so pač vznemirljiva vprašanja, s katerimi se hočeš nočeš moramo ukvarjati ob zori tega 1974, ki nas spominja na leto 1000. Na nebu mežika repatica, sveti kralji z Bližnjega vzhoda pa so nam prinesli v dar podvojitev cene petroleja: obstajajo torej vse prvine — od vraževernih do tehnoloških — ki pričajo, da smo na tem, da obrnemo stran. V svojem uvodu h kibernetiki je Wiener, ki velja za očeta te hipermoderne znanosti, zapisal med drugim: «Ko prepuščamo bodočim iznajdbam nalogo, da rešujejo probleme, ki jih je povzročilo razsipanje našega bogastva, v bistvu dokazujemo naše nagnjenje k hazardu; toda v tej partiji po-kerja nihče ne pozna vrednosti kart, ki jih ima v rokah, medtem ko bi bilo potrebno, da bi do iznajdb prišlo, preden bi pomanjkanje in epidemija dosegli vrhunec. No, mi smo danes bliže pomanjkanju in kugi kot bi mislili. Danes — je zaključeval Wiener — smo bolj kot kdajkoli v preteklosti izpostavljeni katastrofam.» Ta svoj opomin je ameriški znanstvenik sprožil pred dvajsetimi leti, leta 1953, ko so se šele postavljali temelji tako imenovane «potrošniške civilizacije». če upoštevamo Wienerjeve besede, kaj torej pomenijo brleče lučke, ki sem jih zapazil prejšnjo noč? Verjetno nam odgovora ne bo dalo leto 1974, gotovo pa je, da se bo treba v tem letu resno zamisliti ob Wienerjevem opominu. Sicer pa nas bo že dogajanje prisililo, da se zamislimo. Mogoče bomo našli majhno tolažbo, pa tudi nekoliko zabave, ko se bomo lahko smejali nekemu uglednemu italijanskemu «peresu», ki je že pred nekaj leti svetoval: «Ali želimo zares odpraviti lakoto na svetu? Potemtakem bodimo resni, pustimo ob strani idilične komune Kitajcev, ki gojijo solato ob branju Maoce-tungovih misli, in začnimo izdelovati zrezke iz petroleja.» Te nevarnosti; namreč da bi se morali hraniti s petrolejem, zdaj ni več. Seveda pa bo ostalo vprašanje, kaj bomo jedli: petrolejskih zrezkov ne bo, primanjkovalo pa bo tudi tradicionalnega mesa. Le pomislimo na Japonsko, kjer že danes kilogram mesa stane 19 tisoč lir! In pravzaprav ne gre niti za tako visoko ceno, če pomislimo, da ima samo ena četrtina od treh milijard sedanjih prebivalcev zemlje zadostilo količino hrane na razpolago. Več kot deset tisoč ljudi umre vsak dan zaradi pomanjkanja hrane. Ti ljudje plačujejo najvišjo ceno: s paradoksom bi lahko rekli, da so bogatejši od Paula Gettyja in od vseh nas, rejenih prebivalcev držav z visokim gospodarskim razvojem. Nauk vsega tega bi lahko bil, da se z letom 1974 začenja — sicer zelo boječe — nova porazdelitev usihajočega bogastva našega sveta, ki ga je onesnažil najbolj nevarni parazit biosfere — človek. MARIO DEZMANN Vožnja z letalom za 10 odst. dražja RIM, 1. — S 1. januarjem so se zvišale cene poletov na notranjih progah letalskih družb «Alitalia», «ATI», «Itavia» in «Alisarda». Podražitev znaša 10 odstotkov. Vodstvo Alitalia je sporočilo, da je ukrep sprožilo ministrstvo za prevoze zaradi naraščanja stroškov za vzdrževanje letalskih prog, predvsem zaradi podražitve goriva. Ministrstvo poudarja, da so podobne ukrepe sprožili tudi v drugih državah, kjer so se cene poletov zvišale tudi za 18 odstotkov. KAKO IN KJE SMO SILVESTROVALI Večina Tržačanov in delelanov je dočakala novo leto doma v krop svojcev in prijateljev Na silvestrovanje v Jugoslavijo odšlo 22.000 italijanskih državljanov Prvi rojenec v novem letu deček, zadnja v starem letu pa deklica Srečno 1974! S čestitkami in voščili, z najboljšimi željami svojcem, prijateljem in znancem, da bi bilo novo leto lepše kot preteklo, da bi bili vsi zdravi, zadovoljni in srečni, smo se poslovili od starega leta in stopili v leto 1974. Mnogi so silvestrovali v veseli družbi v raznih gostilnah, restavracijah in hotelih, večina meščanov in deže-lanov pa doma v krogu svojih dragih, ali pri prijateljih. Doma je že bolj prijetno in manj stane. Kot za božične praznike, tako je bila tudi za Novo leto dovoljena vožnja z avtomobili, vreme sicer ni bilo prav lepo, saj je deževalo, vendar ni bilo megle, niti nevarnosti poledice, zaradi česar se je marsikatera družina odpeljala na silvestrovanje in na obisk k sorodnikom v Jugoslavijo, zlasti v Istro in na Kras, nekateri na Gorenjsko. Na Tržaškem, tako v mestu, kot na podeželju, ni nobeno slovensko društvo, ali organizacija priredilo zabave, na podeželju pa so le nekatere gostilne in restavracije priredile silvestrovanje. Mnogi Tržačani so dočakali Novo leto v Portorožu in Umagu, precej meščanov, zlasti pa vaščanov iz Bazovice, Opčin, Proseka in drugih krajev pa je silvestrovalo s Kraševci z onstran meje v Lipici, kjer so bili vsi prostori hotela Maestoso zasedeni in je vladalo zares prijetno in veselo razpoloženje. Ko pišemo novoletno kroniko, z zadovoljstvom ugotavljamo, da izginja grda navada, ki so jo k nam prinesli iz južnih krajev Italije, in sicer odmetavanje steklenic, stare posode, copat itd. opolnoči skozi okna na ulico, pa naj pade kamor pade, na streho avtomobila ali na glavo pešca. Po neuradnih podatkih o mejnih prehodih, je odšlo na silvestrovanje onstran meje okrog 22.000 italijanskih državljanov s Tržaškega in nekaterih drugih italijanskih pokrajin, zlasti Emilije, Veneta, Lombardije in Taskane, od koder so se pripeljali večinoma z avtobusi. Največji promet so na Silvestrovo zabeležili na mejnem prehodu pri Škorijami, kjer je šlo v Jugoslavijo 10.000 italijanskih državljanov s potnim listom in prepustnico, pri Fernetičih 7.500 (včeraj 2.600), na Pesku 2.500 s potnim listom, 1.830 pa s prepustnico. Zadnji dan leta je prišlo v Trst z avtobusi in z avtomobili precej Jugoslovanov, verjetno zaradi napovedanih carinskih predpisov. Tako so na mejnem bloku pri škofijah zabeležili skoraj 10.000 prehodov iz Jugoslavije, pri Fernetičih 3.500, na Pesku pa 320 s prepustnico in 2.100 s potnim listom. Novoletni kronist mora tudi zabeležiti, kateri otrok je zadnji prišel na svet v starem letu in kateri je prvič zajokal v pozdrav Novemu letu. «Dobro se je začelo», nam je dejala bolničarko, ko je povedala, da je prvi rojenec v Novem letu deček, in sicer Luca Palese, ki se je rodil ob 0,50 v privatni kliniki Salus. To je drugi otrok, ki ga imata Maria Cristina in Marino Palese. Zadnji otrok v lanskem letu pe se je rodil v bolnišnici Burlo Garofolo, in sicer Piera Zanei, tudi drugi otrok, ki ga imata Amelia in Maurizio Zanei. V tej bolnišnici se je prvi v letošnjem letu rodil tudi deček, in sicer Marco Camelli, drugi otrok, ki ga imata Giancarla in Franco Camelli, v kliniki Salus pa se je zadnji otrok v starem letu rodil ob 9.30, »in sicer Paolo Fumai, tudi drugi otrok, ki ga imata Bruna in Stefano Fumai. Torej trije dečki in ena deklica, vsi pa že imajo bratca ali sestrico. Srečnim staršem čestitamo, novorojenčkom v starem in novem letu pa želimo obilo zdravja in sreče v dolgem življenju. PASIVNE POSTAVKE DEŽELNEGA PRORAČUNA Od skupnih izdatkov 91 milijard nad 58 namenjenih raznim naložbam Nekaj nad devet milijard za deželno osebje (1.750 ljudi) ■ Koliko bodo potrošili posamezni organi ■ Kaj predvideva «globalni sklad» Zadnjič smo na tem mestu pregle-. socialne in gospodarske naložbe pa dali aktivne postavke deželnega pro- je predviden izdatek 58 milijard 418 računa za leto 1974; ugotovili smo, | milijonov lir. V primeri z letom « , 1 ivi* J-1--J1* /___3___1(Y7D Luca Palese da bodo deželni dohodki (predvsem od iztržka raznih davkov) vrgli predvidoma 91 milijard lir in da predvideva bilanca prav tako 91 milijard lir izdatkov. Danes pa se bomo nekoliko pomudili prav ob teh pasivnih postavkah proračuna. V tej zvezi velja pripomniti, da na posamezne postavke bilance je mogoče gledati iz več zornih kotov. Če želimo zvedeti kaj več o tem, koliko sredstev namerava dežela v prihodnjem letu nameniti kritju tekočih stroškov in koliko raznim družbenim in gospodarskim naložbam, zadostuje, da vzamemo v poštev osnovno porazdelitev razpoložljivih sredstev na dve glavni kategoriji: za kritje tekočih stroškov je v bilanci zabeležena postavka 35 milijard 590 milijonov lir, za iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiii111111 V SOBOTO PRVA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Se vedno ni povsem rešeno vprašanje sestave občinskega odbora Struja «riscossa» zahteva posredovanje vsedržavnega vodstva PSI Danes sestanek načelnikov skupin tržaškega občinskega sveta Danes se bodo sestali načelniki skupin, ki so zastopane v tržaškem občinskem svetu, da se dogovore za potek sobotne seje občinskega sveta, na kateri bo na dnevnem redu razprava o preverjanju ter predložitev občinskega proračuna in petletnega načrta občine. Sestanek je odločno zahtevala leva opozicija, ker «e o tako važnih vprašanjih, kot so preureditev občinskega odbora (ki je sestavni del preverjanja) in proračun, glasuje skupaj. Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila še pred novim letom, je namreč bil očiten demokristjanski poskus, da se vrstni red glasovanj obme, tako da bi najprej odobrili proračun in šele nato glasovali o novi sestavi odbora. Že ta polemika dokazu,je, da gre za zapletena politična vprašanja, ki s preverjanjem niso bila do kraja odstranjena z dnevnega reda. V težavah so namreč skoraj vsè 'stranke. Ednio izjemo je predstavljala Slovenska skupnost, ki je za svojega odbornika dr. Dolharja na teh pogajanjih izvojevala mnogo močnejši položaj, saj bo prevzel odbor-ništvo za zdravstvo in higieno, ki je nedvomno mnogo važnejše od od-bomištva za socialno skrbstvo. Republikanci pa so svoje težave rešili na kongresu stranke, ki je potrdil tajništvo Artura Gargana. Posledica, tega je, da se bo moral dosedanji odbornik za šport Gasparini umakniti in prepustiti mesto Fragiacomu, ki pa bo prevzel mnogo važnejše odbomištvo za prevoze ali za industrijske usluge. Že tu pa smo v zapletenem labirintu notranjih demokristjanskih odnosov, saj ima odbomištvo za prevoze demokristjan Abate, ki je po neuradni lestvici nedvomno drugi mož v tržaškem občinskem odboru in ki je do sedaj imel praktično dve odborništvi, povrh pa zelo važen, čeprav uradno ne točno o-predeljen, sektor za politična in splošna vprašanja. Tu obstajajo možnosti, da se njegovi odborništvi razdele, oziroma, da se razdeli odbomištvo za industrijsko službo na dva dela, kot se bo razdelil ACEGAT na dve družbi: prometno Jn za plin, elektriko ter vodo. Možno pa je seveda tudi, da Abate prevzame zelo važno mesto načelnika demokristjanske skupine v občinskem svetu, ki ga mora Rinaldi zapustiti zaradi preobremenjenosti, ker je postal tajnik stranke. Glede načelnika demokristjanske skupine se govori tudi o možnosti, da to mesto prevzame Richetti, ki pa je tudi preobremenjen, saj je prevzel mesto načelnika kabineta pri predsedniku deželnega odbora Comelliju. Končno se je v tej zvezi govorilo o kandidaturi svetovalca Saija, ki pa pripada demokri- iniiiiiinii»i"'i|||llll,llll,,liI,nll,,ll,lllll(llllIU>fllull,,ll,>>l,,l,iU,l,l,illtlll,>lini>ll,ll>l>>ll>ll>lniinm>>l>ll,>ll>ll,l>ll,llill,,l>il>>l>>lil>ll>llllllllimillll>milll,in,l>n Izmenjali so si darila in voščila za novo leto Izmenjava daril in voščil pri Fernetičih r-S*1 * Ufe m I . ;tip - k stjanski desnici in bi njegovo imenovanje pomenilo spreminjanje notranjih odnosov. Po drugi plati pa tudi desnica zahteva protiutež za odstranitev odbornika Pecorarija z mesta odbornika za zdravstvo (kar prevzame dr. Dolhar). Govori se, da bo Sai najbrž prevzel odbor-ništvo za šport ali pa za socialno skrbstvo. Najbolj zapletene in politično najtežje rešljive pa so stvari v socialistični stranki. V soboto se je sestal pokrajinski odbor stranke, ki je z večino glasov odobril programski sporazum dosežen na osnovi preverjanja in ki je tudi sklenil, da prevzame mesto podžupana Giuricin, ki bo istočasno tudi odbornik za javna dela. Potrdili so tudi, do ostane v občinskem odboru Hreščak, ki pa bo prevzel od-borništvo za socialno skrbstvo. V uradnem poročilu pa ni bilo ničesar rečeno o Del Tuttu, kar je logično pomenilo, da bo moral zapustiti od-borništvo, medtem ko bi Kervin prevzel načelstvo svetovalske skupine, za kar je do sedaj sklepal Giuricin. Kasneje pa je struja «riscossa socialista», ki jo v Trstu vodi Pit-toni, v vsedržavnem okviru pa tajnik stranke De Martino, objavila daljše tiskovno poročilo in izvleček resolucije, ki so jo predložili na seji pokrajinskega vodstva stranke. V resoluciji predvsem ostro kritizirajo potek preverjanja in u-gotavljajo, da dolgomesečna pogajanja niso prinesla nobenega političnega izboljšanja sporazuma, ki je bil sprejet takoj po upravnih volitvah med strankami leve sredine. Edini rezultat preverjanja je bil torej, da so za nekaj mesecev paralizirali upravno delo občinske uprave in da so se poslabšali odnosi med strankami leve sredine. Resolucija struje «riscossa socialista» zaključuje, da so notranji odnosi v stranki takšni, da je potrebno posredovanje vsedržavnega vodstva stranke, da se med strujami obnove odnosi sil, ki izhajajo iz rezultatov kongresa stranke in ki so bili kasneje umetno spremenjeni. Nadalje je v resoluciji rečeno, da sporazum o levi sredini še ni dokončen, ker se še vedno niso sporazumeli za predsedniška mesta raznih ustanov. Končno je za PSDI prof. Lonza prostovoljno zapustil podžupansko mesto. Lqnza je bil izvoljen za deželnega svetovalca, kjer je prevzel važno vlogo načelnika skupine PSDI v deželnem svetu. Socialdemokrati so tako izgubili mesto podžupana, ohranili pa so dve mesti v občinskem odboru in to ekonomat, ki ga je ohranil De Gioia, prevzeli pa bodo odbomištvo za kulturo, ki ga je imel do sedaj demokristjan Faragu-na. Po predvidevanjih bo to mesto prevzel prof. Lonza, ki je bil do-sedaj načelnik skupine PSDI v občinskem svetu. Srečanje obmejnih organov prt škofijah Kot vsako leto so si na Silvestrovo jugoslovanski in italijanski obmejni organi na večjih mejnih prehodih izmenjali darila in voščila za novo leto. Tudi to je izraz dobrih sosedskih odnosov in medsebojnega sodelovanja organov, ki o-pravljajo zelo važno, odgovorno in večkrat tudi naporno službo na najbolj odprti meji v Evropi, na mej- nih prehodih, skozi katere se pretaka v obe smeri velik osebni in tovorni promet. Včasih nastajajo težave zaradi nezadostnih naprav, zato obmejni organi na italijanski strani upajo, da se bodo čimprej začela dela, za katera so bila pred kratkim določena potrebna finančna sredstva. Tržačani in drugi turisti, ki pri- hajajo iz Jugoslavije, ali odhajajo v Jugoslavijo, pa si želijo tudi, da bi bil kaj kmalu mejni blok pri Lipici odprt za mednarodni turistični promet. Srečanja in izmenjave daril na meji so se udeležili šefi blokov, cariniki in obmejni miličniki, karabi- Finančna stražnika rešila moža iz morja Za 58-letnega bolničarja Rdečega križa Duilia Scarpo iz Ul. Eremo 30 se je novo leto slabo začeto. Samo petnajst minut po polnoči se je njegov sprehod po pomolu v bližini pomorske postaje spremenil v nesrečo, ki bi ga lahko stala življenje. Tragedijo sta namreč preprečila mlada finančna stražnika, ki sta bila v bližini. Stražnik Giuseppe Gal letta je opazil človeka, ki je padel v morje. Nemudoma je skoči) za njim ter ga z velikimi težavami ter s pomočjo prijatelja Giancarla Riccija potegnil na suho. Nesrečre-ga Scarpo sta nato odpeljala s svojim avtomobilom v splošno bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil znake zadušitve ter zmrznje-nosti. Sprejeli so ga na oddelek za oživljanje s prognozo okrevanja v desetih dneh Na opazovanje so v bolnišnici pridržali tudi finančnega stražnika 1973 kažeta obe omenjeni postavki napredovanje, in sicer prva za 3 milijarde 990 milijonov lir, druga pa za 3 milijarde 10 milijonov lir. Povišek pri obeh postavkah znaša skupno 7 milijard lir, to je razliko od letošnjega proračuna (84 milijard) do proračuna za prihodnje leto (kakor omenjeno, 91 milijard lir). Zanimivo je tudi pogledati, kateri deželni organi bodo razpolagali s posameznimi finančnimi sredstvi, oziroma v kolikšni meri bodo deželni svet, deželni odbor in posamezna odborništva prisotna na področju javnih izdatkov. Iz ustreznih proračunskih preglednic povzemamo, da bo predsedstvo deželnega sveta izdalo 1 milijardo 20 milijonov lir (195 milijonov več kakor letos), predsedstvo deželnega odbora pa 4 milijarde 308,5 milijona lir, k čemur je treba prišteti še 15 milijard 43,5 milijona za posege na raznih področjih, ki spadajo v pristojnost tega deželnega organa. Tako bo v okviru omenjenih 15 milijard 43,5 milijona lir namenjeno kritju stroškov za «splošne zadeve» 335 milijonov lir, zadružništvu 170 milijonov, športnim in razvedrilnim dejavnostim 900 milijonov, prometu 2 milijardi 445 milijonov lir (1 milijarda 194 milijonov več kakor letos), posegom za zaščito naravnih dobrin 50 milijonov, razvoju obrtništva 1 milijarda 600 milijonov in deželnemu osebju 9 milijard 543,5 milijona lir. V zvezi z zadnjo postavko naj omenimo, da šteje danes deželna u-prava 1.750 funkcionarjev, nameščencev in delavcev, od tega 341 v sta-ležu vodilnega osebja, 481 v staležu višjih uradnikov, 502 v staležu izvršnega osebja, 247 v staležu pomožnega osebja in 179 ljudi v staležu gozdne uprave. Kar zadeva posamezna deželna odborništva, pa so v proračunu navedene naslednje postavke o izdatkih, predvidenih za leto 1974: od-borništvo za finance 21 milijard 201,5 milijona lir; odbomištvo za krajevne ustanove 2 milijardi 755 milijonov: odbomištvo za kmetijstvo, gozdove in gospodarstvo hribovitih področij 14 milijard 33,5 milijona: odbomištvo za higieno in zdravstvo milijarde 750 milijonov; odbor-ništvo za industrijo in trgovino 6 milijard 600 milijonov; odbomištvo za šolstvo in kulturne dejavnosti 4 milijarde 893 milijonov; odbomištvo za javna dela 9 milijard 840 milijonov; odbomištvo, za delo, strokovno izobraževanje, socialno skrbstvo in izseljenstvo 3 milijarde 450 milijonov; odbomištvo za turizem 3 milijarde 330 milijonov in odbor-ništvo za načrtovanje in proračun 775 milijonov lir. Vsota vseh izdatkov pod rubrikami deželni svet, deželni odbor in deželna odborništva znaša kakor omenjeno 91 milijard lir. V okviru pasivnega dela deželnega proračuna je poseben sklad (tako imenovani globalni sklad), iz katerega bo deželna uprava krila ob- veznosti po že sprejetih zakonih in nakazala nova sredstva za nadaljevanje ustreznih pobud. Celoten sklad razpolaga z 12 milijardami 565 milijoni lir, od tega pa odpadejo 3 milijarde 910 milijonov na tako imenovane tekoče stroške in 8 milijard 655 milijonov na stroške za naložbe gospodarske in družbene narave. Med postavkami, ki se v okviru tega sklada nanašajo na tekoče izdatke, so predvideni na primer naslednji izdatki: 150 milijonov za razvoj dnevnega in periodičnega tiska v Furlaniji - Julijski krajini, 200 milijonov za razvoj športnih dejavnosti, 50 milijonov za zaščito Krasa, 650 milijonov za poseg v zdravstvu, 350 milijonov za razširjanje celodnevnega pouka na šolah, 460 milijonov lir za pomoč izseljencem in njihovim družinam, 600 milijonov za lekarniško oskrbo v prid upokojencem, itd.; med naložbami pa 130 milijonov lir za nastanek gorskih skupnosti, 1 milijarda za o-krepitev javnega prometa v deželi, 500 milijonov za razvoj živinoreje, 500 milijonov za nabavo sodobne o-preme za tržaško luko, 1 milijarda za javna dela, 800 milijonov za ljudske gradnje, 750 milijonov za odkup gradbenih površin, itd. Urnik trgovin Danes, 2. januarja: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7.00 do 12.00; cvetličarn, ki bodo odprte od 8.00 do 13.00 in pekam, ki bodo odprte od 7.30 do 13. ure in neobvezno od 17.00 do 19.00. NAROČITE SE na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1974 ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. 2. 1974: ■ brezplačno meseqnjk. DAN in NAGRA0N0 ŽREBANJE V VRIDNOSTl 2.300.000 LIR Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823 ■ raznašale! ■ p*šta: tekoči račun ZTT št. ji/5374 ■ Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 Glasbena matica — Trst STALNO ABONMAJSKA SEZONA 73-74 SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst V torek, 8. januarja 1974 ob 20. Ljudski oder uri v Kulturnem domu v Trstu JAKA ŠTOKA DUNAJSKI MUTASTI MUZIKANT KOMORNI in ORKESTER NE KLIČI VRAGA Solista: Ileana Bratuž - Kacjan, (enodejanki) sopran MiHoš Pahor, flavta Scena; VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA VIDAU Dirigent Anton Nanut Glasba: URBAN KODER Besedilo pesmi: ERVIN FRITZ Rezervacija in prodaja vstopnic Korepetitor: IGNACIJ OTA v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in Režija: ADRIJAN RUSTJA eno uro pred pričetkom koncer- V nedeljo, 6. januarja 1974, ob ta pri blagajni Kulturnega doma 16. uri. Včeraj-danes Danes, SREDA, 2. januarja MAKAKU Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 8.46 — Luna vzide ob 11.33 in zatone ob 0.45. Jutri, ČETRTEK, 3. januarja GENOVEFA Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,2 stopinje, najnižja 4,9 ob 19. uri 6 stopinj, zračni pritisk 1019,7 ustaljen, veter 30 km severovzhodnik, sunki burje 65 km na uro, dežja je padlo 14,3 mm, nebo pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 31. decembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 78-Ietna Elena De Nicola vd. Santonastaso, 81-letna Adele Valmarin, 71-letni Antonio Rosen-kranz, 75-letni Emanuele Abondanza, 86-letni Giuseppe Grdina, 76-letna Gioconda Boniveto vd. Godeas, 84-let-ni Giacomo Sincovich, 70-letna Anna Poropat vd. Poropat, 76-letna Giordana Chiaratti por. Devescovic, 60-let-ni Gualtiero Sabadin, 80-letna A-malia Mujesan vd. Maccari, 78-letna Anna Rebemigg vd. Sardo, 79-letna Rosa Sirotich vd. Legovich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12: Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Sant’Anna. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Eiasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4: Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). ŠD ZARJA — BAZOVICA izreka iskrena voščila svojim članom, vaščanom ter vsem simpatizerjem za srečno in uspešno novo leto 1974 PD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL želita vsem svojim članom m simpatizerjem obilo sreče v letu 1974 • V soboto, 5. januarja, bodo v prostorih pomorske postaje v Trstu podelili običajna darila (befane) otrokom pristaniških delavcev in nameščencev. Obdarovanje se bo pričelo ob 17. uri. ................................................... NA SILVESTROVO ZVEČER V Ut- DONATELLO 7 nožem napadel sina in hčer ter se zatekel v umobolnico Čakal ju je pod stopniščem, ko sta zapuščala stanovanje - Preiskava o vzrokih dejanja še v teku njerji, financarji in funkcionarji Galletto, ki se je pri reševanju hudo ter uslužbenci «dogane». premrazil Namesto radosti in prijetnega razpoloženja, kot je na zadnii dan leta običaj v vsaki družini, sta se na domu družine Mallia v Ul. Donatello 8 naselila na Silvestrovo zvečer strah in obup. 49-letni Carmelo Mallia, ki živi sicer ločm od družine, je v navalu nečloveškega besa napadel z nožem, 22-lrtnega sina Ivana in 23-letno Francesco, ter ju hotel ubiti. Zločinca namera mu na srečo ni uspe’a, kljub temu pa je Ivana in Frarcesco precej ranil, da sta se mora'a zateči po zdravniško pomoč v splošno bolnišnico. Po krvavem n»padu se je tudi Mallia zatekel v bolnišnico, toda v psihiatrično Volnišnico pri Sv. Ivanu, kjer je z^rosil za sprejem. Tu so mu agenti fžaške kvesture kasneje nadeli lisice ter ga zaprli v varnostno celico kve*ture. Krvavi dogodek se je odigral o-krog 20. ure. Francesca, ki je študentka ii Ivano, ki se je ravno v teh dnei vrnil iz Pariza, kjer je zaposlei kot natakar, sta bila sama doma h sta se pripravljala na praznovanje novega leta. Čakala sta le na prihod Francescinega zaročenca Giovannija Rottignija iz Benetk, da bi se skupaj odpeljali na praznovanje Ko je Rottigni prišel, sta ga zaprosila naj pogleda po stopnišču in okrog poslopja, če ni nemara njun oče kje na preži. Carmelo Mallia te namreč večkrat grozil sinovoma in ženi, da jih bo zaklal. Podobno grožnjo je pred nekaj dnevi ponovil Francesci, zato so se ga bali. Kmalu potem, ko je Rottigni zapustil stanovanje, je odšla za njim še Francesca. Ko se je približala glavnemu izhodu, je iz teme pod stopniščem planil oče, se z dvignjenim nožem zagnal proti njej ter io ranil po obrazu, v desno ramo in po rokah, ker se je hotela ubraniti u-bodljajem. Ivano, ki je tedaj tudi zapuščal stanovanje, je zaslišal sestrine pretresljive klice na pomoč ter ji prihitel na pomoč. Očetov bes se je tedaj znesel nad njim in o-stro rezilo noža je tudi njega onla-zilo po prsih in rokah. Francesca je izkoristila ugoden trenutek ter vsa okrvavljena stekla na cesto, kjer jo je čakal zaročenec, ki še slutil ni, kaj se dogaja v poslopju. Nemudoma jo je odpeljal s svojim avtom v bolnišnico. Toda med potjo v bolnišnico, jima zla usoda prazničnega večera ni bila prizanesljiva. Na križišču z Ul. Giulia sta se namreč zaletela v avtomobil fiat 500, ki jima je prekrižal pot. Tako je moral Rottigni zaprositi mimo-vozečega avtomobilista, da ju je pospremil do bolnišnice, svoj avto pa je pustil na kraju nesreče. Ranjenko so takoj po pregledu na oddelku za prvo pomoč sprejeli na kirurškem oddelku ter jo operirali. Okrevala bo v dveh tednih. Medtem se je v stanovanju v Ul. Donatello 8 odigravalo drugo dejanje krvavega dogodka. Ivanu je namreč uspelo zbežati po stopnišču v svoje stanovanje, kjer se ie zabarikadiral ter telefonsko poklical na pomoč agente javne varnosti. Ko se je kmalu nato pred stanovanjem u-stavil policijski avtomobil, ni bito napadalca več nikjer. Agenti so Ivana odpeljali v bolnišnico, kjer so mu razkužili in obvezali rane in odrgnine, ter se nato lotili iskanja pobesnelega Carmela Mallio. Odkrili so ga po čudnem naključju. Ker je Malliova žena bolničarka v svetoivanski umobolnici, se je policijskemu podčastniku Dellii zdelo potrebno, da jo obvaruje pred morebitnim napadom, potem ko je Carmelo večkrat zagrozil, da bo zaklal tudi njo. Podčastniku pa so pri vhodu v umobolnico povedali, da se je malo prej zglasil neki Mallia in zaprosil za sprejem. Nekemu bolničarju je izjavil, da je zelo izčrpan, ker ne spi že deset dni. Dodal je, da se je malo prej sprl s sinom in hčerjo ter ju v navalu besa ranil s škarjami. Prvi žrtvi prometnih nesreč v novem letu pri nas sta bila 57-letm težak Daniele Cicogna z Vrdelske ceste 16 ter 35-letna Odinea Maicen por. Cherasier z Ul. Capodistria 54, Oba je okrog dveh po polnoči podrl avtomobil. Prvi je bil žrtev nesreče v Ul, Sv. Frančiška, kjer ga je med prečkanjem cestišča podrl fiat 600 bele barve, čigar voznik je po nesreči pobegnil. Drugo pa je podrl avtomobil videmske registracije pred restavracijo Pinetta v Miramarskem drevoredu. Medtem ko bo Cicogna o-kreval zaradi lažjih ran in odrgnin po obrazu in udih v enem tednu, se bo morala Cherasier zaradi hujših u-darcev in ran po obrazu zdraviti o-krog dvajset dni. Gledališča KULTURNI DOM V nedeljo, 6. januarja 1974 ob 16. uri — Jaka Štoka «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga». V ponedeljek, 7. januarja 1974 ob 17. uri — A. P. Čehov «češnjev vit* za abonma red K. V torek, 8. januarja 1974 ob 15.10 gostujejo baletni solisti Opere SNG iz Ljubljane v okviru mladinskih torkov. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje v nedeljo, 6. januarja 1973 v Ljudskem domu v Križu s satiričnim kabaretom za pokušino «Dlaka v jajcu». Pričetek predstave ob 17. uri. POLITEAMA ROSSETTI Do nedelje, 6. januarja Stalno gledališče iz Genove gostuje z Goldonijevim delom «Grobijani». Režija Luigija Squarzine. Kino Nazionale 14.30 «La spada nella roccia». Walt Disney. Barvna risanka. Excelsior 16.00 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». J. P. Beimondo in J. Bisset. Grattacielo 15.30 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «H mio nome è nessuno». Igrata Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film. Eden 15.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 15.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». V vlogi Jamesa Bonda igra Roger Moore. Barvni film. Aurora 15.45 «Scorpio». Burt Lancas-ter in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capito! 16.00 «La schiava io ce Tho a-tu no». Igra Landò Buzzanca. Barv-. ni film. Cristallo 15.30 «Piedone lo sbirro». I-gra Bud Spencer. Barvni film. Impero 16.00 «Un tocco di classe». G.-Segai in G. Jackson. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Le femmine sono nate per fare l'amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 13. letom. Moderno 16.00 «L'allegra brigata — Tom e Jerry». Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «L’assassino di pietra». Barvni film. V glavni vlogi Charles Bronson. Prepovedano mladini pod 14 letom. Ideale 16.00 «Sojux — 111 Terrore su Venere». Barvni film. Michail Pdt-nikow, Joko Tani. Abbazia 16.00 «Ordine delle SS: eliminate Borman». Barvni film. George Haris. Maria Percy. As*ra 16 30 «Tl magnate». Barvni film. Landò Buzzanca in Rossana Solraf-fino. Radio 16.00 «Pepe». Barvni film lera-jo Frank Sinatra, Dean Martin, Maurice Cheva'ier. Ariston Danes zaprto. Potovami urad «AURORA» priredi od 1. do 8. februarja 1974 zimovanje v Zakopanih (Poljska). Cena zimovanja — vključno vožnja z letalom do Krakova in nazaj — 70 000 lir. Informacije in prijave pri «Au-rori», Ul. Cicerone 4. tel. 29243. Razstave V atriju kinodvorane v Narodni ulici na Opčinah razstavlja dr. Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava je odprta vsak dan od 11. do 13. ure ter od 17. do 19. ure do vključno 6. januarja 1974. Preminila je naša draga žena. mati in stara mati J0SIPINA PETAR0S roj. SM0TLAK Pogreb drage pokojnice bo danes, v sredo. 2. januarja 1974 ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Žalujoči: mož Peter, sinova Stanislav (odsoten) in Robert družinama Trst. Victoria, 2. januarja 1974 ZAHVALA Prijateljem, vaščanom, soborcem in družbenopolitičnim organizacijam občine Sežana, se ob izgubi dragega očeta ANTONA GRUDNA zahvaljujem za izraze sožalja in za počastitev njegovega spomina. Sin Albert ■ Blisk z družino Sežana, 31. decembra 1973 SKRB ZA ČLOVEKOVO OKOLJE Letos bo dežela okrepila delovanje pristojnih organov V pripravi zakon proti prostemu poseganju v naravo - Prostovoljni «ekološki» stražniki V novem letu namerava deželna uprava okrepiti svoja pri/.adevanja proti onesnaženju okolja m proti ne upravičenim posegom v naravo, u strežne načrte je obrazložil odbor nik za naravne in kulturne dobrim-Mizzau na nedavnem strokovnem posvetovanju o ekologiji, ki ga je v Tarčentu organiziralo Furlansko združenje za raziskave s sedežem v Vidmu, Poleg pobud, ii jih je prevzela v preteklih letih in za katere so v letu 1974 predvidena dodatna tinanč ua sredstva, lamerava deželna u Prava pripraviti nredlog deželnega zakona, po katerem bodo predpi sane posebne kazni za posege v naravo, ki bi se ne ujemali s sploš no težnjo po zaščiti naravnega oko ija. Za nadzorstvo bodo skrbeli sa roi^ deželni organi (zlasti v okviru deželnega podjetja za gozdove) in druge organizacije (kot na primer Italijanski alpinski klub), poleg te ga pa so predvidene tudi skupine prostovoljnih «ekoloških stražnikov», •Ù naj bi se izrecno za to nadzorstvo izšolali na tečajih, organiziranih v deželnem merilu. Vse podatke o obsegu in kakovosti naravnih do ^r'n> ki nai se v polni meri ali de loma zaščitijo v Furlaniji Julijski krajini, bo zbiral deželni center za Popis naravnih in kulturnih dobrin s sedežem- v vili Manin v Passariann pri Codroipu. Deželna uprava namerava nadalje okrepiti delovanje v zvezi z razi skavo fizičnih, kemičnih in bioloških kakovosti površinskih vod v Furia niji - Julijski krajini. V tej zvezi je odbornik z.a javna dela B. Giust pred kratkim pojasnil, da bodo strokovnjaki po nalogu deželne uprave redno raziskovali površinske vode pred vstopom v obstoječe čistilne naprave in po izstopu iz njih. Ustrezno delo bodo vodili pokrajinski uradi za higieno in profilakso, za katere bo dežela dala na razpolago potrebna finančna sredstva po zakonu stev. 16 iz leta 1970. Po nalogu deželne uprave je bil Pred časom sestavljen poseben zem-tevid v merilu 1:100.000, na katerem so označene vse odpadne vode v Furlaniji - Julijski krajini. S posebnima zakonoma 'štev. 23 iz leta 1966 in štev. 16 iz leta 1970) je dežela nakazala finančna sredstva v korist občinam, ki bi se odločile za vgraditev čistilnih naprav na glavnih kanalizacijah in pred izlivom odpadnih voda v reke ali morje. V okviru omenjenih zakonov je bilo doslej naloženih v vsej Furlaniji - Julijski krajini nekaj nad 11 milijard lir, k čemur je treba dodati nadaljnje štiri milijarde, ki so jih občine skupno prejele po državnem zakonu štev. 1090 iz leta 1968. Tržaška občina je na primer pripravila načrte za vgraditev čistilnih naprav, ki bodo zahtevale skupno naložbo 6 milijard lir (od tega so pristojni organi doslej odobrili gradnjo prvih naprav v skupni vrednosti 1 milijarde lir). Milj-ska občina je pripravila načrte za skupno naložbo 400 milijonov lir, pristojni organi pa so doslej dali svoj pristanek za prva dela v skupni vrednosti 270 milijonov lir. V novem letu bo dežela okrepila svoja prizadevanja tudi kar zadeva obrambo pred onesnaženjem zraka. S temi vprašanji se bo izrecno ukvar jal pristojni deželni odbor, ki je bil ustanovljen leta 1966 in ki bo po novem lahko računal tudi na so delovanje posebnih odsekov za boj proti onesnaženju zraka, ki nasta- jajo pri pokrajinskih laboratorijih za higieno in profilakso. Za te odseke bo dežela poskrbela posebna finančna sredstva za nabavo ustrezne mehanizacije in raziskovalnih instrumentov. Pred kratkim je nabavila poseben furgon, ki je opremljen s prenosnim električnim generatorjem, ki zbira vzorce zraka na mestih (zlasti na Goriškem in Tržaškem ter okoli industrijskih središč), kjer prihaja do hujših primerov onesnaženja zraka. Končno namerava deželna uprava okrepiti strokovno ra ziskovanje Soče in morja pred Tr stom in Miljami in pospešiti delova nje deželnega odbora za ekologijo ki je bil ustanovljen z zakonom štev 21 iz leta 1971. KOMAJ SMO SE OTRESLI STARIH SKRBI, ŽE NflS ČAKAJO NOVE Gospodarska kriza, ki trka na vrata je dala ton praznovanju novega leta Novoletna voščila obmejnih organov pri Rdeči hiši • Letos veliko več domačih zabav Nesrečna padca priletnih oseb Zaradi nesrečnih padcev so včeraj sprejeli na orlot^dski oddelek dve priletni osebi. Okrog 8. ure se je v svojem stanovanju ponesrečila 92-letna Margherita Cambiago vd. Psacaropulos iz Ul. Commerciale 47. Pri padcu si je zlomila levo stegnenico in so si zdravniki zato pridržali prognozo. Približno ob isti uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišmco tudi So-letnega Michaela Gaviolija, ki je bil nameščen v zavetišču ECA v Ul. Pascoli 31. Padel je v spalni sobi in si zlomil levo ramo. Zdraviti se bo moral približno tri mesece. Miada ženska žrtev nesreče Na Silvestrovo okrog poldne je reševalno osebje Rdečega križa pripeljalo z vso naglico v splošno bolnišnico 24-letno uradnico Aurore Fran-zoni por. Glavina iz Ul. Boccaccio 16, ki jo je v Ul. Tor San Piero, na križišču z Videmsko ulico, podrl avtomobil. Ženska je namreč prečkala cestišče, ko je po ulici privozil s svojim avtom mini minor 29-letni Tullio Rosman iz Ul. Canova 21. Voznik je sicer pritisnil na zavore, a Glavinovi se ni mogel izogniti. Ženska je pri sunku udarila z glavo ob vetrobran in obležala nato na cestišču. V bolnišnici so ji ugotovili hud u-darec v glavo in zlom desne roke ter jo zato pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti približno dva meseca. iilvestrovo je mimo, za hrbtom mo pustili stare skrbi, pred nami n* novo leto, polno obetov in upov. Z dobro voljo smo se «oborožili» takoj prvi dan novega leta, da bi lažje premagovali težave, ki nam jih bo življenje navrglo še in še. Ne samo tiste, ki jih čas prinaša sam od sebe, ampak tudi one težave, ki nastajajo iz širših gospodarskih zapletov. Toda pustimo ta razmišljanja za drugič in poglejmo, kako smo se na Goriškem poslavljali od starega leta in kako smo pričakali novega. Začnimo pri mejnem prehodu, kjer imajo novoletna srečanja obmejnih cej manjši kot prejšnje leto. Lastniki nekaterih lokalov so se namreč ušteli, ko so pričakovali, da bo zaradi nedeljskih omejitev v prometu večji naval na gostinske obrate, kadar teh omejitev ni. Zato pa so bili bolj obiskani lokali, kjer so imeli zmerne cene. Zelo uspelo silvestrovanje so imeli v Prosvetni dvorani v Sovodnjah. Goste, ki so napolnili prostor do zadnjega kotička, je zabaval orkester sestavljen iz domačih fantov. Poleg domačinov je bilo na zabavi tudi precej Goričanov. štandreška mladina je priredila zabavo v Prosvetni dvorani v Gorici. organov globok človeški in tudi po- . Na njej je bilo zelo veliko mladih litični pomen, saj odražajo stopnjo J- j----------^---------------------1— odnosov, ki so bili doseženi in se razvijajo na tem prostoru. Okoli 15. u’:e je številna delegacija italijanskih mejnih služb odšla na jugoslovanski mejni prehod pri Rdeči hiši. V njej so bili predstavniki obmejne policije, finančnih straž, carine in mestnih stražnikov. Na jugoslovanski strani jih je sprejelo prav tako številno zastopstvo obmejnih služb. Sledili so pozdravni govori z izmenjavo voščil. Predstavniki obeh strani so poudarili vzorno sodelovanje, ki vlada na meji, ter izrazili svojo pripravljenost, da prispevajo k njegovemu poglabljanju, k utrjevanju dobrososedskih odnosov in krepitvi miru v tem delu sveta. Jugoslovanska delegacija je svojim gostom nato izročila priložnostna dari-a. Po približno enournem kramljanju v Rožni dolini je italijanska delegacija povabila predstavnike jugoslovanskih obmejnih služb v restavracijo na naši strani, kjer so bila znova izmenjana voščila ter darila. Ob penečem se vinu in «panetonu» so skupno nazdravili novemu letu. Poveljstvo mestnih stražnikov v Gqricì je včeraj poneslo novoletna dafila na vse mejne prehode. Kakor vsako leto je bilo tudi letos več novoletnih večerij v znanih goriških lokalih in tudi v okoliških restavracijah. Tam, kjer so cene zelo «navili», je bil obisk manjši, pre- Prejeli smo «Austria Economica» — mesečna revija avstrijskih trgovinskih predstavništev v Italiji, leto V., štev. 11 — november 1973. Številka prinaša daljši prispevek o gospodarskih odnosih med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki ga je napisal ravnatelj za zunanjo trgovino pri avstrijski zvezni trgovinski zbornici dr. F. Gleissner. Med objavljenimi prispevki naj omenimo še opis zanimive iznajdbe, na podlagi katere je podjetje A. Mayr iz Salzburga sestavilo posebno sondo za ugotavljanje nevarnosti požara v senikih. Številko zaključuje pregled domačih in mednarodnih velesejmov, ki bodo na sporedu na avstrijskem ozemlju v letošnjem letu. NAROČITE SC NA PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1974 Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Gorica, UL XXTV Maggio št. 1/1, tel. 83-382 ■ raznašale! ■ pošta: tekoči račun ZTT št 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. II. 1974: ■ brezplačno mesečnik DAN NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.300.000 lir tudi iz mesta in okolice. Prosvetno društvo Oton Župančič v Štandrežu, pa je priredilo silvestrovanje na svojem sedežu, kjer so bili predvsem odrasli. Opolnoči so si stisnili roke in si želeli zdravja, sreče in uspehov v novem letu. Novo leto so Goričani pričakali tudi izven doma. Odšli so v hribe in tudi v druge kraje ob morju, številna skupina odraslih je bila na Lokvah, na Lažni pa so silvestrovali mladi smučarji, ki se bodo danes vrnili domov. Letošnja zima jim ni naklonjena. Bolj kot pretekla leta se je letos silvestrovalo doma, v družinskem krogu ali v družbi sorodnikov in prijateljev. K takšnim odločitvam nas sili draginja, ki vedno bolj trka na vrata. Sicer pa nikjer ne piše, da je zabavno samo tam, kjer se plačuje za «cenone» po 15 ali 20.000 lir ali 40 do 50.000 dinarjev. Ce smo tudi navzven nekoliko manj bučno praznovali Silvestra od prejšnjih let, je k temu pripomoglo vreme, ki se je skisalo prav zadnji dan leta. tako da so se ljudje držali doma. Ob koncu bi veljalo omeniti še to, da je skoraj v celoti izginila grda navada ob obratu leta, ki so jo prinesli z Juga, da stanovalci zmečejo skozi okna razbito posodo in navlako, ki se je nabrala skozi celo leto. Kaj takšnega se letos ni zgo-dolio v zadovoljstvo mestnih pometačev in avtomobilistov. povedi uporabe slovenščine v po-šolskem pouku v Brdu v zapadni Beneški Sloveniji ter zahteva njuno posredovanje, da se takoj prekliče omejitveni ukrep. SDZ je naročila poslancu Maroccu, naj posreduje v Rimu, da se obnovi pošolski pouk slovenščine. Drugi telegram pa je stranka poslala predsedniku dežele Comelliju, v katerem ga poziva, naj posreduje za pravično ureditev vprašanja zaposlenih v SEM Detroitu. Danes ob 15. uri bodo pripeljali iz goriške bolnišnice na števerjansko pokopališče 65-letnega kmetovalca _______________________________________________ ___________,_____ dan3prejšnjega.8'leta ^ 1111111 Na obm(,jnem prehodu pri Rdeči hiši so si jugoslovanski in italijanski obmejni organi izmenjali novoletna voščila ...L,........................................................................................................................................ POROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE ZA NOVEMBER Povečan izvoz vsakovrstnega blaga v sosedno Slovenijo iz Goriške Zmanjšana proizvodnja zaradi energetske krize Jutri v Sovodnjah predvajanje diapozitivov Fotografski odsek prosvetnega društva «Sovodnje» obvešča udeležence fotografskega tečaja, da bo zadnja lekcija tega prvega dela jutri, 3. januarja ob 20. uri v Kulturnem domu. Predavatelj Milenko Vegan iz Nove Gonce bo prikazal diapozitive, ki so bili razstavljeni na vsedržavni jugoslovanski razstavi, ki jo je organziral pred nedavnim Foto kino klub iz Nove Gorice. Protest SDZ zaradi prepovedi poučevanja slovenščine v Brdu Slovenska demokratska zveza v Gorici je poslala telegrama ministrstvu za šolstvo Malfattiju in notranjemu ministru Tavianiju. v katerem odločno protestira zaradi pre- Iz mesečnega poročila goriške trgovinske zbornice za mesec november 1973 razberemo prve skrbi za produkcijo na industrijskem področju, ki je sledila nenadnemu pomanjkanju goriv. V tovarnah se je marsikje delo začasno ustavilo, kasneje v decembru je bil položaj hujši, morda največji udarec pa so dobili avtoprevozniki, ki niso mogli dobiti nafte, kar je seveda povzročalo do-novne zastoje v industrijski proizvodnji. Marsikje so morali namreč delo ustaviti, ne toliko zaradi pomanjkanja goriva za pogon strojev, marveč, ker jim niso avtoprevozniki, seveda ne po lastni krivdi, pravočasno dobavili surovin ali polizdelkov. Podatkov o tej zmanjšani proizvodnji ni, morda bomo za nje izvedeli šele čez nekaj mesecev. Neizpodbitno dejstvo, pa je, da je do te krize prišlo ker so morali v marsikateri tovarni na Goriškem za nekaj dni prekiniti delo. Nevšečnosti bodo sicer v bodočnosti morda odpravili, kajti v številnih tovarnah na Goriškem (pred dnevi smo poročali, da tako delajo v podgorski predilnici) postavljajo naprave za metan, kar bo morda pocenilo proizvodne stroške in tudi zagotovilo rednejšo' dobavo energije. Iz poročila trgovinske zborniče razberemo še nekaj zanimivih podatkov. Na letališču v Ronkah so beležili običajni promet, v pristanišču Portorosega so raztovorili in natovorili 99.000 ton raznega blaga. Na področju trgovine na drobno beležijo stagnacijo prodaje hladilnikov in televizorjev (trg je namreč že nasičen), v novembru pa so trgovci prodali, prav zaradi energetske krize, precejšnje število peči, zlasti na drva. Na področju zunanjetrgovinske izmenjave beležimo v novembru porast izmenjave med sosednim^ področjema v okviru goriškega sporazuma. Precej blaga so namreč iz- garbarl zimska prodaja ♦ JOPIČI ♦ OBLEKE ♦ POVRŠNIKI ♦ HLAČE ♦ KRILA ♦ ŠPORTNI JOPIČI ZA MOŠKEGA IN ŽENSKO GORICA - Korzo Italia, 51 - Tel. 2687 TRST - ul. Carducci, 23 - Tel. 30313 trgovine P TRENTO □ TREVISO □ PADOVA P GORICA P BELLUNO P VICENZA P VERONA □ BENETKE P VIDEM P BOLZANO P TRST vozili v Jugoslavijo. Pristojni urad je izdal 61 izvoznih dovoljenj za 458 milijonov lir blaga, uvoženega pa je bilo blaga za samo 28 milijonov lir. Prav tako v novembru je pristojni urad na trgovinski zbornici v Gorici izdal 41 dovoljenj za izvoz blaga v razne države v skupni vrednosti 178.000.000 lir. Slovenska kulturna društva in Združenje izseljencev Benečije organizirajo v soboto, 5. januarja 1974 ob 15. uri v dvorani «A. Ristori» v ČEDADU DAN EMIGRANTA Spored: nastop otroškega pevskega zbora iz Benečije in mešanega pevskega zbora «Rečan» iz Ljes pozdrav emigrantu recitacije otrok nastop Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta z burko Jake Štoke «Ne kliči vraga».-? - V Sovodnjah pokopali Marijo Gorkič por. Marušič m • I ■m - i 'Uk. - §. vmt*. m V četrtek je v goriški bolnišnici po dolgi bolezni umrla 69-letoa Marija Gorkič por. Marušič iz Sovodenj. Marija Gorkič se je rodila v Vrtojbi 27. januarja 19W. Po mladostnih letih, ki jih je preživela v rojstni vasi, se je poročila s Filipom Marušičem in se nato preselila v Sovodnje. Tu sta vzgojila 5 otrok, 2 sina in 3 hčere. Med drugo svetovno vojno je družina Marušič pomagala partizanskim enotam, ki so se v naših krajih borile proti okupatorju. Pred desetimi leti je pokojnica izgubila moža. Takoj po drugi svetovni vojni, ko je začel izhajati Primorski dnevnik se je Marija Marušič naročila na naš list in ga do zadnih dni zvesto prebirala. Kino Pogrebni sprevod je v petek popoldan krenil iz kapelice goriške bolnišnice na sovodenjsko pokopališče, kjer so jo pokopali poleg njenega moža Filipa. Sorodnikom izreka naše uredništvo iskreno sožalje. Danes v Števerjanu pogreb Franca Planinščka Zadnjega decembra je v goriški bolnišnici umrl v starosti 79 let Franc Planinšček, priljubljen zaradi svoje vedrosti in poštenja, noto-mec družine, ki se že celih šeststo let ukvarja s kolonstvom na domači briški zemlji, na Bregu, kjer je pokojni Franc, kot njegovi predniki, obdeloval zemljo baronice Tacco. Mož je kot številni domačini služil v prvi svetovni vojni avstrijskemu cesarju, med narodnoosvobodilno borbo pa je bil terenec in pomagal partizanom, med katerimi sta bila tudi dva njegova sina. Poročil se je leta 1922 z domačinko Jožefo Mnr^ž, . vzgojila, sta. štiri, sinove in eno hčer. Ko je le mogel je tudi pomagal pa prosvetnem področju. Prosvetno društvo «Briški grič» izreka prizadeti družini svoje sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo. Pogreb bo danes ob 14.30 iz goriške bolnišnice na pokopališče v števerjan. DVE SMRTNI NESREČI Gorica VERDI 16.30—21.30 «L'assassino A pietra». C. Bronson in M. Balsam. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.15—21.30 «Zanna bianca», Vima Lisi in Franco Nero. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «L'ultima chanse» Fabio Testi in Ursula Andress. Barvni film. Prepovedano mladini ped 18. letom. VITTORIA 16.30-21.30 «U favola calda per le svedesi bollenti». H. Fenech in B. Linger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.15—21.30 «Le avventure di Robinson Crosue». V. Si-grid. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30-22.00 «Elena si, ma di Troia». Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Gli ultimi dieci giorni di Hitler». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Piedone la sbirro». Barvni film. Noni Gorica SOČA «šola za poročene», danski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «šampjon rodea». ameriški barvni film ob 18.20 in 20.00 DESKLE «Kavboj king». angleški film v barvah ob 17.00 in 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. KANAL «Avto smrti», ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves tan in ponoči ic dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879. 1 TINA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in oonoč> je v Tr-žiču dežurna lekarna San Nicolč. UL 1. maja. tel. 73328. Priletni mož iz Bazovice padel z vlaka pri Koprivnem Karabinjer nehote ubil tovariša V nedeljo sta se na Goriškem pripetili dve hudi nesreči, ki sta terjali dve žrtvi. Starejši mož je po nesreči padel z vlaka med Mošo in Koprivnim ter se ubil, v karabinjerski vojašnici na Tržaški cesti pa je karabinjer, ki je čistil svoj samokres, po nesreči ubil svojega kolego. Najprej o prvi nesreči. 85-letni Valentin Ukušič, bivajoč v Bazovici pri Trstu, štev. 270, je bil namenjen z vlakom iz Trsta v Koprivno. Tako so namreč ugotovili preiskovalci po nesreči, ko so v žepu njegovega jopiča našli železniško vozovnico do Koprivnega. Nekaj pred železniško postajo v Koprivnem je Ukušič odprl izstopna vrata, vlak je tedaj brzel, in padel iz vlaka ter se precej poškodoval. Vlak se je ustavil, nesrečnega možakarja, ki je očividno menil, da je vlak že na postaji, pa so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer je zvečer umrl. Rojstvo točno opolnoči Točno opolnoči, ko so ljudje nazdravljali novemu letu. je prišla na svet Cecilia, brhka deklica, težka 3,1 kg. Njena mati je Flavia Rapacioli. oče pa univerzitetni študent Paolo. Družina stanuje v Ul. lil is : 11. Ali jo bodo vpisali 1973 ali v novo, to je ki si ga ne zastavljamo ampak si ga bo najbrž Baiamonti pod leto vprašaje, samo mi, zastavil tudi občinski funkcionar. V vojašnici 13. bataljona kaiabi-njerjev na Tržaški cesti se je, prav tako v nedeljo, pripetila druga nesreča. Malo pred 16. uro se je oddelek karabinjerjev pripravljal na zamenjavo straže in vojaki so čistili svoje orožje. 21-Ietni karabinjer A-lessandro Callotta je čistil svoj samokres, nenadoma ga je sprožil in strel je zadel v glavo 19-letnega karabinjerja Carla Ciottola. Vojaška oblast je uvedla preiskavo o tem nesrečnem dogodku. Costovan:e g'cdclisinikov v Sovodn'ah in Števerjanu Sovodenjci so v petek zvečer docela napolnili dvorano Kultiimepa doma, kjer je nastopilo Stalno slovensko (jlerial.šče iz Trsta z dvema enodejankama Jake Štoke «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vrana». Zadnjo igro so jo gledališčniki uprizorili v tržaškem narečju. Obe uprizoritvi sta bili deležni odobravanja občinstva, ki se je zabavalo ob veselem razpletu na o-dru. Posebno druga igra je bila všeč zaradi domačega narečja in je bila zatorej še bolj duhovita in j» zabavala prisotne. Gledališče iz Trsta je v soboto nastopilo z istima enodejankama o župnijskem domu v Števerjanu. Kraja v zapuščenem stanovanju Neznanci so v zadnjem času že večkrat vdrli v stanovanja predmestja ter odnesli ali skušali odnesti denar. Očitno je. da opazujejo precej časa žrtev preden vderèjo v njeno stanovanje. Tako so gotovi, da jih ne bo nihče zalotil. Tak primer se je pripetil že v soboto v Ulici Cipriani 43/B, kjer biva Aurelio Riavis. Neznanci so razbili steklo okna kuhinje med 18.20 in 20.30, ko ni bilo stanovalcev doma, prebrskali so vse stanovanj« in v nekem predalu našli 60.000 lir v gotovini, ki so jih tudi odnesli. Riavis je tatvino prijavil v ponedeljek policiji, ta sedaj preiskuje primer. Vendarle je njeno delo težko, kajti, kot smo že omenili, neznanci ne puščajo sledov za seboj in odnašajo samo denar. Najbrž gre vedno za eno in isto skupino. Koko Sto korìkotorìst KR^EM M mjvecjem ljudskem konglomeratu na svetu in letopisec videlo New York m la srcdiscc ekonomije nekatere dogodke 1973 pač pa tudi žive ameriške kulture Nova gledališka stavba slavne Metropolitan Opere ■ Dvorana za 3000 ljudi ■ Uprizoritev oper Carmen in Čarobna piščal ■ V Lincolnovem kulturnem centru - Živahni Droadway ■ New York ima 680 gledališč V pradomovini demokracije Grčiji, danes, žal, polkovniški, se je leto 1973 začelo z januarsko obsodbo skupine rodoljubov Sedanji ameriški zunanji minister Kissinger se je v februarju odpravil na Kitajsko, da bi «pred Maom razgrnil svoje karte» V juniju pa sj je Brežnjev vzel «vakance» in «čez Atlantik šel obiskat Amcrikance», kjer je z Nixo-nom podpisal dogovor o omejevanju oborožitve V novembru so grški študenti organizirali demonstracije. Papadopulos jih je sicer zatrl, toda koj zatem so generali «poslali v kot» še njega, ker da je premehak... bi bili poletni dnevi še bolj vroči, so poskrbeli Francozi, ki »o v Polineziji preizku sili atomsko bombo V New Yorku, naj več jem ameriškem trgovskem in bančnem središču, človek nikoli ne bo v zadregi, če si želi predati se v zatišju umetniških muz duhovnemu užitku. Bolj bo v zadregi kako priti do zaželene vstopnice, le te so namreč tudi po mesec dni v naprej razprodane. Nad štirideset gledališč na znamenitem Broadwa-yu in v moderno zgrajenem Lincoln centru priča, da gledališka umetnost živi in da je s svojim utripom prisotna tudi pri poslovnih ljudeh. Se vec! Banke, podjetja, trgovske hiše in posamezniki podpirajo gledališko dejavnost s svojimi darovi. V gledaliških biltenih in v preddverjih gledališč piše kdo je finančno podprl ne le uprizoritev določenega dela, ki ga predvajajo, ampak tudi njihove posamezne reprizne predstave. Tako sem prisostvoval predstavi Bizetove Carmen v metropolitanski Operi pod pokroviteljstvom Gramma Fisher fundacije, ki jo je denarno podprla. Nova gledališka stavba slavne Metropolitan opere je po svoji zunanji arhitekturi prej podobna moderni likovni gaieriji kot gleda'išču. Notranjščina pa je zgrajena po vseh principih modernega gledališča. Avditorij je obdan z lesom in bleščečimi se kristalnimi lestenci. Dvorana spre.me tri tisoč osemsto gledalcev in sodi med največja gledališča na svetu. Pogled na oder in akustika sta si z vseh smeri edinstveni. V takšnem, v popolnosti grajenem gledališču je užitek gledati in poslušati opere, zlasti če so na tolikšni umetrrški višini, kot jih zmorem le nekatere svetovne operne hiše. Carmen v poosebljenju čudovitega glasu, decentne igre in visoke pevske kulture ameriške al-tistke Marylin Horne je bila doživele. Tudi ostali pevci, razen Escarmlla, ki ga je predstavljal baritonist bolj šibkega glasu, da ne govorim o odličnem orkestru, zboru in baletu, so bili na višini renomirane operne hiše. Dirigiral je črnski dirigent Henry Leviš, ki je pred leti z nekim ameriškim orkestrom gostoval tud: v Jugoslaviji. Pohvalil se mi je. da ima dve skulpturi slovenskega kiparja Stojana Batiča. Na ogromnem odru in v grandiozni scenografiji svetovno znanega češkega scenografa Josefa Svobode, katerega tretja slika je zlasti delovala ' fascinirajoče je mogel režiser Goeran Gentele razviti dogajanje v vsej dramatičnosti. Mozartova Čarobna piščal je bila deležna posebne pozornosti zaradi edinstvene scenografije in kostumografije velikega slikarja Marca Chagala. Z mojstrstvom modernega slikarstva je ustvaril barvno učinkovito čarobnost prizorišča v katerega pa so se sko raj preveč utapljali istobarvni kostumi, kar je malce zabrisalo like posameznih protagonistov. Predstava pa je po svoji pompoznosti veličastna. Pevci so bili na umetniški višini renomirane hiše, le pri ameriškem basistu, ki je pel Sarastra bi bilo želeti prodornejših nižin. Čaroona piščal v postavitvi znanega nemškega režiserja Giinthra Rennerta in v odrski opremi že imenovanega Marca Chagalla je stalno na programu že šest let vse od leta 1967. Finančno pa je izredno drago uprizoritev omogočilo darilo žene Johna D. Rocken-fellerja mlajšega. V Metropolitan operi nastopajo pevci raznih narodnosti z vseh celin. Vse bolj pa se uveljavljajo a-meriški pevci, ki jih je iz leta v leto več, kar dokazuje, da se A-meričani vse bolj glasbeno izobražujejo in da bodo kmalu prevzeli primat najboljših pevcev v slavni metropolitanki. Zanimivost je tudi v tem, da pevci pojo vsa dela v originalnem jeziku: tako smo Carmen poslušali v francoščini. Čarobno piščal pa v nemščini. V sklopu Lincolnovega kulturnega centra, le nekaj korakov od Metropolitan opere, na istem trgu, stoji prav tako moderna zgradba mestne Opere New York City opera. V vseh pogledih sodobna dvorana sprejme dva tisoč osemsto gledalcev, ki je kljub slavnejši sosedi vselej razprodana. Razlik v umetniškem pogledu med njima skoraj ni, le da v tem ansamblu nastopajo zvečine mladi pevci in pevke od katerih uspešnejši kmalu preidejo tudi na deske Metropoli-tah Opere. Predstava Madame Butterfly, ki jo je dirigiral italijanski dirigent Giuseppe Morelli, je bila v vseh pogledih korektna in na višini, kot smo vajeni v večjih opernih hišah. Glasbenih interpretacijskih posebnosti ni očitovala. Peli so ..............................«n...........................m.............................»''.........'H....................................................... Skušajte si pridobiti nove prijatelje. Mir in razumevanje v družini. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Če hočete doseči kak uspeh, se zanj potrudite sami. Srečne ure v družini. Posvetite nekaj časa svojemu zdravju. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Sestavili boste soliden delovni načrt za prihodnost. Najlepše vzdušje v družini. Zdravje ugodno. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Danes ni ugoden dan za vas. Ognite se kakšni si bodi odločitvi ali ukrepu. V čustvih bodite realistični. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Prejeli boste zanimive delovne ponudbe. V čustvenih zadevah bodite taktični. Zdravje odlično. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V delu bo šlo vse tako, kot ste si želeli. Zaupajte ljubljeni osebi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekatere težave vam utegnejo zavleči uresničitev starih načrtov. Majhna pozabljivost bi znala pokvariti večer. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Majhna nevšečnost v finančnem pogledu. Ukrepajte naglo in energično. Prijetni načrti za bodočnost. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11.) STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Popravite čimprej napako svojega sodelavca. Ne spuščajte se v diskusijo. Nervoza. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V finančnih zadevah bodite previdni. Ne kažite prevelike občutljivosti. Nadzorujte zdravje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) U-speh za tiste, ki se ukvarjajo športom. Ne vsiljujte svojih zamisli drugim. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Držite se strogo programa, ki ste ga določili že več časa od tega. Izkazali se boste s plemenitim dejanjem. večidel ameriški pevci lepih in svežih glasov v italijanščini. Bolj zanimiva je bila odrska izvajalska stran. Zlasti predstavljanje ameriških oseb, ki so jih tokrat podajali Amerikanci sami. Opazne so bile svojstvene značilnosti ponašanja, ki si jih Evropejci največkrat samo omišljamo, kot si omišljamo v Butterfly japonske like po svoje, kdor jih pač bolje ne pozna in se ne poglobi v njihove običaje. Često so predstave Butterfly ali njej podobne opere (Turandot, Lakme itd.) le bled odsev vzhodnjaškega ali zahodnjaškega življenja (n. pr. Dekle zla tesa Zahoda i.p.). Nadvse zanimiva in odlično podana je bila premiera opere Romeo in Julija na vasi manj znanega nemškega komponista Frede-ricka Deliusa. Čustveno globoka in impresivna glasba opeva ljubezensko zgodbo (libreto je napisan po znani istoimeni Gottfriedovi Kellerjevi povesti), in kljub svoji lepoti le malokdaj pride na oder. Izvrstna je bila uprizoritvena stran (po principu cinerame ali laterne magice), ki jo je režiser Frank Corsaro z iznajdljivo projekcijsko in filmsko opremo Ronalda Chase izpeljal do umetniško prepričljivega spajanja filma in gledališkega odra. Tehnične dovršenosti barvnega filma in pro- jekcije na več tančicah hkrati so ustvarjale tenkočutno razpoloženje dveh mladih zaljubljencev, katerih smiselno rešitev ljubezni sta našla v valovih reke. Glavna protagonista smo videli na odru in v fimski projekciji. Smrt zaljubljencev na dnu reke, kjer valovi zibajo mladi trupli, pri čemer se roki kdaj pa kdaj s prsti dotikata je bila pretresljiva, in poetična. Opera je izredno težko uprizorlji-va, zato jo redkokje izvajajo. Toliko bolj občudovanja vredna je bila dovršena uprizoritev newyor-ške City opere, ki s smelimi storitvami sledi tokovom modernega uprizarjanja glasbeno-dramatskih del. Znameniti, po gledališkem delovanju živahni Broadway je a-meriška sestavina kupčij in kulture. Ta predel New Yorka v srcu Manhattna je večidel še takšen kot je bil New York pred prvo svetovno vojno. Moderna arhitektura vrtoglavih nebotičnikov se ga še ni povsem dotaknila. In prav ta prvobitnost je očarljiva. Tu je v glavnem osredotočena kultura in zabava, trgovina in bankirstvo le v toliko, da je ta predel uogatejši. Nekdaj se je na Broadwayu bohotila po videzu nič kaj lepa zgradba Metropolitan opere. Zdaj je našla svoj USE NAJBULŠE... Zivjo buotra! ... use najbulše u novin lete Vn želin, ... šje taku da be čje ulekle dokler gremo pod lumini Hvala, ja!--ma taku dejte... prou u teh cajtih ... tu, ni prou! smo brez nafte, luče in uolja, pašte, cukra, ...in zdej še soul Ni prou hudo buotra muaja, ... k’šn buat mal’ duabro stri da živ čluav’k je vre mrzo pr... še uatprtimi uačmi! Me ne briga men’ za druge...!!! ... ma kaku? ... ste brez vesti ? ! ! niste Vi na žalost sama... grenka u Vrne in brez soli! a. kralj Britanci in Danci niso navdušeni nad «evropskim letom» Kaj je povedala anketa, s katero so skušali zvedeti «kako posamezni evropski narodi gledajo na Evropo» Za Britance je začetek 1973. leta pomenil njihovo «evropsko leto», čeprav bo v splošnem to leto ostalo ljudem bolj v spominu kot leto petrolejske krize. Vsekakor je konec tega leta, v katerem so Britanci po lastnem mnenju napravili enega najusodnejših korakov svoje zgodovine s svojo priključitvijo k Evropski skupnosti, primemo napraviti s tem v zvezi nekakšen obračun. To niti ni težko, ker je na svetu le malo narodov, ki bi bili pripravljeni tako hladnokrvno in nepristransko oceniti svoje napake, kot ravno Britanci. Organizirana je bila anketna akcija «Kako Evropejci gledajo na Evropo». Anketo je za potrebe evropskih strategov in diplomatov iz evropske prestolnice, Bruslja, izvedla zelo odgovorna ekipa tamkajšnjega raziskovalnega centra. Prav zdaj ji je uspelo urediti zadevni material, potem ko je prej dodobra otipala oziroma izprašala kakih 13 tisoč Evropejcev. Kaj bo kdo na osnovi teh odgovorov smatral za poglavitno, je stvar stališč in okusa slehernega posameznika. Kar zadeva Britance pa drži v glavnem tole: tudi po poteku že nekaj mesecev, odkar so vključeni v Gospodarsko skupnost, se oni vse do danes še niso prepričali, da bi ta priključitev zanje bila koristna. Nasprotno! Tako je, ne Britanci ne Danci ne kažejo s tem v zvezi najmanjšega navdušenja. To je najzgovornejše prišlo do izraza z neposrednim odgovorom na naslednje neposredno postavljeno vprašanje: «Ali menite, da je za vašo deželo koristna njena pripadnost k Evropski skupnosti?» Samo trije Britanci in štirje Danci od desetih so menili, da je to za njihovo deželo ugodno. Toliko o tem vprašanju. Obstaja pa še neko drugo, globlje, o katerem Angleži lahko razglabljajo Še bolj nepristransko od osta lih evropskih partnerjev, v koli kor se ne čutijo neposredno prizadete. Mnogim evropskim izvedencem je to nasploh eno od ključnih vprašanj sedanje evropske situacije. A mnogim med temi se spet zdi, da je ta razvoj bil grajen na napačnih temeljih. Za to je morda bila kriva tudi petrolejska kriza, vendar se je Britancem že prej zdelo nenormalno, da bi blaginja tolikih evropskih dežel imela biti v toliki meri odvisna od uvožene delovne sile. Trenutno sicer Evrono res najbolj tare petrolejska kriza, vendar nekatere britanske analize kažejo, da bi tudi pravkar o-menjeni pojav oziroma problem «imigracijske krize» utegnil postati trajnega značaja in škodljiv. Gre za pojav, v katerega procesu je skoraj neopazno prišlo do ustvaritve nekega novega, zelo občutljivega tipa proletariata, katerega pripadniki so tuji, uvoženi delavci. Nemčija ima tri milijone tujih delavcev, Luksemburg toliko, kolikor domačih, v Švici predstavljajo tuji delavci tretjino delovne sile. Poleg zaostrenih socialnih in e-konomskih vprašanj, ki se v zvezi s temi ljudmi ustvarjajo, prihaja čedalje bolj tudi do primerov rasne in nacionalne nestrpnosti, ki so tem pogostnejši, čim več tujih delavcev se nakopiči v raznih velikih ekonomskih središčih razvitih evropskih dežel. Nadaljnja zanimiva ugotovitev je tudi. da je z njimi prizadeta ne samo de žela, njihova matična dežela, njihova domovina. Ta od svojih zdomcev, delavcev v tujini, sicer dobi celo več deviznih sredstev kot od svojega turizma. Toda poleg zasluženih deviz obstoji še nekaj, kar pa ni ne tako koristno ne tako spodbudno. To nekaj imenujejo «poškodba psihe». Zaradi vsega tega so Britanci še vedno na stališču, da spričo takšnih razmer Evropska skupnost nima druge izbire, kot da o vsem resno razmisli in se nato odloči za neko enotno in skupno strategijo. prostor v bolj uglednem predelu Lincolnovega centra, čudovit pa je Broadway še danes za gledališke ustvarjalce in občudovalce. Saj se po ulicah na kupu stiska brezštevilo gledališč. Naj omenim, da je v New Yorku kar 680 gledališč. Seveda so v to število všteta tudi kinogledališča, kabareti, varieteji, nočni klubi in razna druga zabavišča, človek bi potreboval kar dve leti. da bi mogel dnevno obiskati vsaj eno izmed njih Na deskah broadwayskih gledališč so vzcvetela in zaslovela največja imena gledaliških umetnikov sveta, Vivial Light, Lauren-ce Oliver, Burt Lancaster, Mar-lyn Monroe, Liz Taylor, Richard Burton, Ingrid Bergmannova, Maksimiljan Schei! in drugi. U-spešna dela ameriških dramatikov so prav z broadwayskih desk zaslovela po svetu. Uspešne drame in zlasti muzikali se predvajajo mesece in leta v razprodanih hišah. Uspeh v enem izmed broadwayskih gledališč pomeni za dramatika, komponista, režiserja in igralca začetek svetovne slave. Izbira del je velika in človek se težko odloči kaj bi si najrajši ogledal. Pri izbiri odloča seveda tudi možnost nabave vstopnice, ki jo je zelo težko dobiti za najbolj popularne predstave. Od dveh možnosti, ki so mi bile časovno na razpolago sem se odločil za dramo črnskega gledališča «The River Niger» v Marvelous gledališču in Sondheimov muzikal «A Little Night Music» v Majestic gledališču. Črnsko gledališče The Negro Ensemble je bilo ustanovljeno leta 1967 in je v svojem šestletnem oosioju uprizorilo dvajset del črnskih avtorjev. Mnoga izmed njih so bila prvič izvedena v New Torku. Prav dela črnskih dramatikov na čelu z Josephom Wal-kerjem, čigar dela so odprla kar tri sezone črnskega gledališča, so osnova za obstoj in pravico igranja črncev v broadwayskem gledališču. Uprizoritev VValkerjevega najnovejšega dela «The River Niger» je bila tako uspešna, da se je ansambel iz majhnega črnskega gledališča s 150 sedeži v okraju Vzhodni Willage po 6 tednih, kjer so dajali po , dveii predstavi na dan preselil v veliko broadway-sko Marvelous,^gledališče s 1080 sedeži. Tako so si črnci končno pridobili vstop v središče Broad-waya v korist črnskega občinstva. ki je nenadoma poraslo od prejšnjih 20°/o črnske publike že na 60%. Drama «The River Niger» je avtobiografsko delo črnskega dramatika VValkerja. Igra prikazuje pretresljivo dramo iz življenja neke črnske družine v Harlemu. Prodira globoko v ljubezen črnca, v njegove dolžnosti, lojalnost, žrtve in odgovornost v zvezi s i >-nsko družino ter politična in socialna gibanja za črnsko osvoboditev. Črnski igralci so bili nekaj posebnega ko so igrali sami sebe. Zato je bilo občutiti v njihovi igli tudi nekaj več ali manj sentimentalne privzdignjenosti in me-lodramatskega simboliziranja. Predstava je odzivno naletela pri črnskem občinstvu, ki . je bilo v večini v avditoriju. Na koncu je burno pozdravljalo svoje odrske ljubljence med katerimi je bilo nekaj prav dobrih igralcev. Muzikal «A Little Night Music» je po kritikah sodeč proglašen za najboljši muzikal leta. Na lahkoten in duhovit način prikazuje v besedi, petju in glasbi pi-kanterije flirtov. že valček, ki uvede muzikal v ljubezenske zgodbe, nakaže šaljivo lahkotnost nastopajočih oseb. Izkušena stara dama, ki je imela v svojem življenju številne ljubimce, pripoveduje svoji nečakinji naj počaka na smejočo se poletno noč, ki se trikrat nasmeje: prvič mladini, ki ničesar ne ve, druaič norcem, ki vedo premalo, tretjič pa starim, ki vedo preveč. Pod to devizo je steklo dejanje v zapletih in razpletih ob prijetni glasbi in petju. Po vseh peripetijah s katerimi je svoje občutke do romantike še najbolj realno in praktično izražala služkinja, je spet izkušena stara dama duhovito pripovedovala svoji vnukinji na koncu, da se poletna noč tokrat ni nasmehnila trikrat ampak samo dvakrat: enkrat mladim in enkrat norcem. Menim, da je muzikal domena ameriških igralcev. Občudovanja vredna je ..jihova sproščenost, e-leganca in šarm v igri, glasbeno znanje v petju in plesu, če prav so bili nekateri glasovi hra pavi, kar vse spet daje posebno draž, ki ‘ je tipična za interpre tacijo ameriškega muzikala. Tudi odrska upodobitev romantičnega okolja je bila tehnično izvrstno podana: dejanje neštetih slik je teklo z bravurozno naglico in uglajenostjo. Vse v vsem: bil je zabaven in duhovit večer v razprodanem gledališču, ki že vse leto, ne brez razloga, večer za večerom polni dvorano z več kot dva tisoči sedežev. Majhen vpogled v ameriški muzikal z a-meriškimi umetniki je bil pouč Ijiv in prav nič škodljiv za gledališko um 1 "ost, čeprav je bila podobnost z opereto več kot o čitna. EMIL FRELIH SREDA, 2. JANUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost Obisk kremeljskega muzeja 12.55 človek in priroda: Življenje v delti Donave Delta Donave je kot nalašč za življenje in razmnoževanje ptic. V bujni flori zamočvirjene delte gnezdijo najrazličnejše vrste ptic, tudi ptice selivke, ki prihajajo sem iz najrazličnejših južnih pa tudi severnih področij. Seveda ima to bogastvo tudi svoje zakone, kot jih ima sleherni prirodni pojav in sicer zakon močnejšega, tako, da so nekatere vrste ptic v nevarnosti za obstoj, ker jim strežejo po življenju druge vrste ptic. In v tem primeru je človek včasih nemočna priča borbe za obstanek. 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Album s potovanja 17.45 Od božiča do novega leta Mesto pingvinov 18.45 Poljudna znanost: Evropski nacionalizem V današnjem nadaljevanju te rubrike bo govor o francoskem vojaku in državniku De Gaullu. 19.15 Ital. kronike, Kronike- dela in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Komika Danes bo na sporedu drugo nadaljevanje oddaje, ki govori o tem, kaj je pravzaprav komika. Alessandro Blasetti, ki je to oddajo pripravil, bo skušal prikazati način, kako umetniki, avtorji, režiserji in drugi, ki se s tem ukvarjajo, tolmačijo na komični način razne pojave v družbi: na primer industrializacijo, urbanizacijo, avtomatizacijo in vse, kar je s tem v zvezi. Posebno naša potrošniška družba je lahko predmet najrazličnejše komične obdelave. Sicer pa bo prav v smislu potrošništva prišla še bolj do izraza tema lakote, ki so jo razni umetnostni ustvarjalci doslej že velikokrat obdelali. 22.00 Športna sreda 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 športni dnevnik 19.00 Gospod in gospa Glasbena oddaja, v kateri sodelujeta Delia Scala in Landò Buzzanca. Oddajo sta pripravila Amurri in Jurgens. 20.00 Koncert pianista Emila Gilelsa Emil Gilels je prav gotovo eden največjih sodobnih pianistov. Nocoj bo izvajal Mozartove skladbe in sicer Sonato K 310. 20.30 DNEVNIK j 21.00 L n pezzo grosso Film, ki ga je režiral Ken Annakin, v glavnih vlogah pa na stopajo James Robertson Justine, Leslie Philips, Stanley Baxter, Richard Wattis itd. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.55 Po domače z ansamblom «Do» Kvartet «Do» je dober znanec ljubljanske televizije. V njem pojejo člani Slovenskega okteta Peter Ambrož, Danilo Čadež in Peter Čare ter pobudnik kvarteta Tomaž Tozon. Kvartet se je že večkrat predstavil občinstvu, danes pa bodo na sporedu njegovi najnovejši posnetki. 9.25 IGRA O ZMAJU Predstava Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja 10.40 Čajkovski: Letni časi 11.00 Deček in konj Film «Deček in konj» je dober, fUm za mlade gledalce. Film prikazuje 10-letnega dečka, ki ima konja. Ko pa mora v. bolnišnico, mu brat konja proda, da bi si kupil motorno kolo. Ko se deček vrne iz bolnišnice, začne iskati konja, dokler ga ne najde. Konja nato ukrade, vendar mu kmalu pridejo na sled. Vendar se vse dobro konča, tako za konja kot za dečka. Oba sta srečna, deček je srečen s konjem in tudi konju se bolje godi v dečkovi družbi. 12.05 POROČILA 12.10 TANEČ Oddaja skopske TV 12.25 Nekaj mi, nekaj vi Drugi del oddaje sarajevske TV 12.55 Dekliške pesmi 13.15 Pesmi z ravnine — Novosadska TV 13.15 BAJBAJKA Oddajo pripravila zagrebška televizija 14.20 Daktari, film 15.10 Hit parade 73 15.50 POROČILA 15.55 Neznani leteči predmeti 16.40 MIRNI ČLOVEK Mimi človek je ameriški film iz leta 1952 in se ponaša z vrsto mednarodnih priznanj med katerimi je najvišje priznanje fe stivala v Benetkah ter tri ameriški oskarji ter še nagrada mednarodne kritike. 18.40 Ljudje in slike 19.10 S. O’Chasey: Prihranjeni funt, TV komedija 19.45 Barvna risanka 20.00 DNEVNIK 20.35 Preiskava o neoporečnem državljanu Italijanski film, ki ga je režiral Elio Petri, v glavnih vlogah pa igrata Gian Maria Volontà in Florinda Bolkan 22.25 POROČILA 22.30 Intervju: Elda Viler KOPRSKA BARVNA l ELEVIZIJA 20.00 Risanka 20.15 DNEVNIK 20.30 Boj z morjem — Dokumentarna oddaja v barvah 21.20 Elton John — Zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda; 18.55 Pevec in orkester; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.55 Melodije. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Glasbeno-go-vorni spored; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Plošče; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 15.00 Romantične melodije; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.30 Polke in valčki; 18.00 Popevke; 19.00 Primorski športniki pred mikrofonom; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisana glasba; 22.00 Pop in jazz; 22.35 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.07 Brane Puntar: Vrata, ki škripajo — igra za otroke; 9.05 S pesmico v novo leto; 9.30 Slov. zbori in ansambli; 10.05 Z. Kržišnik: Naš človek; 12.10 Operna in simfonična glasba : 13.30 «Vlak radosti»; 15.05 Novoletne športne čestitke; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.05 Ob lahki glasbi; 18.00 Bayron-Me-nart: Chaillonski jetnik; 18.40 Bur- leska in capriccio; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Glasba ne pozna meja; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Literarni nokturno — Oton Župan čič: Pesmi; 23.15 Popevke se vrstijo. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 21 00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 14.07 Prisluhnimo spet; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored 17.40 Program za najmlajše; 18.45 Kronike Juga; 19.27 Plošče; 19.50 Najnovejša plošča resne glasbe; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 K Bardijevski: «Beg»; 22.00 Operni koncert; 22.25 Orkestri v večeru II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 P#-ročila; 8.40 Kako in zakaj; 8J5 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka: 9.50 Popevke; 12.40 Opravljiv-i; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošie; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50Te-lefonski pogovori; 19.55 Sestmek petih; 20.45 Plošče. III. PROGRAM 9.30 Schubertov Divertimento Op. 4; 10.00 Koncert; 11.00 Busoaijeva Fantazija; 11.40 Plošče resne glasbe; 12.20 Na sporedu je Niro Rota; 13.00 Glasba skozi čas 14.30 Beethovnov Kristus na Oljski gori; 17.20 Strani iz albuma: 17.35 Glasba izven programa; 1745 Kulturni pregled; 19.15 Koncert: 20.15 Radijske razprave; 21.30 Bachov koncert štev. 2. primorski dnevnik SPORT SPORT SPORT 2. januarja 1974 Italijanska nogometna prvenstva ALIO ATLETIKA V SAO PAULU 0:0 0:0 2:0 2:1 1:0 2:0 2:1 1:0 Bologna — Foggia Cagliari — Cesena Inter — Roma LR Vicenza — Fiorentina Lazio — Milan Napoli — Verona Juventus — Sampdoria Torino — Genoa LESTVICA: Lazio 17, Juventus in Napoh 15, Inter 14, Fiorentina in * oggla 13, Bologna in Milan 12, Cesena in Torino 11, Cagliari 10, Ro-Wa in Genoa 7, Vicenza 6, Sampdoria in Verona 5. t KOLO : Cesena — LR Vicenza, Fiorentina — Cagliari, Foggia — Napoli, Genoa — Lazio, Juventus — Inter, Milan — Torino^ Roma — Sampdoria, Verona — Bologna. Atalanta — Brindisi Brescia — Catania Como — Arezzo Novara — Bari Palermo — Varese Parma — Catanzaro Perugia — Avellino Reggina — Reggiana Taranto — Ascoli Spai — Ternana 0:0 0:0 1:0 2:0 1:0 4:0 1:0 1:1 1:0 1:0 LESTVICA: Ascoli 18, Parma, Va-J^se, Como, Novara in Brindisi 17, Ternana 16, Avellino in Spai 15, Brescia in Catania 14, Atalanta, Reggina, Taranto in Palermo 13, Perugia in Catanzaro 12, Arezzo in Reggiana 11, Bari 5. PRIHODNJE KOLO: Arezzo -Varese, Ascoli — Catanzaro, Avellalo — Ternana, Bari — Parma, Brindisi — Taranto, Catania — Palermo, Como — Brescia, Reggiana Atalanta, Reggina — Novara. Spai — Perugia. Celjan Peter Svet na sedmem mestu Zmagal je Kolumbijec Mora (pred Mehikancem Palomaresom) . Italijan Fava na 17. mestu SAO PAULO, 1. — Kolumbijec Victor Mora je zmagal na «corrida» v teku sv. Silvestra, tradicionalnem krosu, ki se odvija vsako leto pred polnočjo na zadnji dan leta v brazilskem mestu Sao Paulu. Proga je bila dolga 8.900 metro, Mora pa je prispel na cilj 23 sekund pred drugouvrščenem Palomaresom. Jugoslovanski predstavnik Peter Svet se je uvrstil na dobro sedmo mesto, s 33 sekundami zamude. Od italijanskih predstavnikov pa je bil Franco Fava sedemnajsti. Morava zmaga ni bila pretežka, saj je prevzel vodstvo takoj v začetku tekmovanja in ga je obdržal do konca, čeprav je občutil proti koncu teka posledice začetnih naporov. Mora je ostal sam na prvem mestu 300 metrov po startu, njegovi najnevarnejši zasledovalci pa so bili poleg Patomaresa še Finec Vi-ren, Portugalec Lopez in zahodni Nemec Uhlemann. Razočaral pa je Belgijec Roelants, kateremu je le proti koncu tekmovanja uspelo prebiti se med prvo deseterico. Vrstni red na cilju: 1. Victor Mora (Kol.) 23’35”2 2. Rafael Palomares (Meh.) 23'48'’2 3. Carlos Lopes (Port.) 23’50”4 4. Rafael Perez (Kost.) 23’53’'8 5. Lasse Viren (Fin.) 23’54’'6 6. Detlef Uhlemann (ZRN) 23’56"2 7. Peter Svet (Jug.) 23’58”0 8. Anders Garderud (Šve.) 24’00”2 9. Gaston Roelants (Bel.) 24’03'’0 10. Jadro Correa (Kol.) 24’05”2 13. Knut Tore Bora (Nor.) 14. Pierre Liardet (Fr.) 15. Bernard Ford (VB) 17. Franco Fava (It.) Italijan Franco Bieller je zmagal v veleslalomu za evropski pokal v Ebnett Kappelu. Drugi je bil Švicar Mattle. NOGOMET Po francoski anketi ITALIJA PRVA EKIPA EVROPE ■v 2. je Švedska, 3. pa Jugoslavija PARIZ, 1. — Italijanska nogometna reprezentanca je bila izbrana za najboljšo evropsko enajsterico. Anketo je izvedel francoski športni tednik «France Football», ki je na tretje mesto postavil «plave» Jugoslovane, na drugo pa Švede. Italijani so si po mnenju francoskega tednika zaslužili prvo mesto med 33 reprezentancami predvsem zaradi uspeha nad svetovnimi prvaki Brazilci in pa zaradi zmage nad An glijo. V štiridesetih letih medsebojnih srečanj ni doslej uspelo Italijanom nikdar premagati «učitelje nogometa», Angležev. Ob 50-letnici ustanovitve italijanske nogometne zveze je italijanska reprezentanca z Zoffom v vratih dosegla petnajst golov, prejela pa nobenega. V osmih srečanjih so Italijani pokazali, da merijo na svetovnem nogometnem prvenstvu zelo visoko. Lestvica «France Footballa»: 1. Italija 2. švedska 3. Jugoslavija 4. Vzhodna Nemčija in Poljska 6. Belgija in Nizozemska 8. Vel. Britanija in Zah. Nemčija 10. Bolgarija (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — V tradicionalni novoletni anketi beograjskega športnega lista «Šport», v kateri je sodelovalo 70 domačih in tujih športnih novinarjev je bilo z večino glasovi proglašeno za najboljše moštvo Evrope v letu 1973 nogometna reprezentanca Italije. Sledi ji: 2. Zahodna Nemčija, 3. Poljska, 4. Jugoslavija, 5, Vzhodna Nemčija, 6. Nizozemska, 7. Vel. Britanija in Švedska, 9. škotska, 10. Sovjetska zveza, Madžarska, Bolgarija in Španija po en glas. Idealno moštvo Evrope po isti anketi izgleda takole: Zoff, Krivoku-ča, Facchetti, Hulshoff, Becken-bauer, Bremmer, Deyna, Netzer, Muller, Cruyff in Riva. B. B. SMUČARSKI SKOKI NOVOLETNA SKAKALNA TURNIRJA H. G. Aschenbach zmagal v Oberstdorfu W. Steiner pa v Garmisch-Partenkirchnu Premoč vzhodnih Nemcev m Švicarjev po prvih dveh nastopih - Jugoslovani niso zadovoljili GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 1. — Švicarji in vzhodni Nemci so si razdelili najboljša mesta na 2. tekmovanju novoletne smučarske skakalne turneje v Garmisch - Par-tenkirchnu. Skakali so res odlično in so tako le še podčrtali to, kar so pokazali v svojem prvem nastopu v Oberstdorfu. Lestvica: 1. W. Steiner (Švi.) 95,5-95,0 2. H. G. Aschenbach (VN) 93,5-94,5 3. D. Kampf (VN) 4. H. Schmid (Švi.) 5. H. Glass (VN) itd. Jugoslovani so tokrat skakali še slabše kot v prvem dnevu in so bile njihove uvrstitve take: 33. Štefančič, 53. Jurman, 60. Mesec, 65. Dolhar, 80. D. Pudgar, 86. Prelov-šek. Uvrstitve italijanskih «kakalcev pa so bile take: 87. Dunnhofer, 88. Bontempelli, 89. Delle Ave in 90. Tommasi. Po dveh tekmovanjih vodi na skupni lestvici te turneje Aschenbach pred Schmidom in Steinerjem. OBERSTDORF, 1. — 22-letni vzh. I je nekoliko vplivalo, da je, morda, Nemec Hans Georg Aschenbach je ' odbor nekoliko zanemaril enajsteri- ...............................-....................»............................ SKLEP SOBOTNEGA 2. REDNEGA OBČNEGA ZBORA 1 1 i c jjj 1. — 1. Zelasco 2 2. Esperia X 2. — 1. Tallaro 2 2. Fantomas 1 3. — 1. PoLicrate X 2. Tindouf X 4. — 1. Monte Nanos 2 2. Piedimonte 2 5. — 1. Fischione 2 2. Hazu X 6. — L Com Brandy 1 2. Galton 2 iMìSM. §jj Bologna — Foggia X Inter — Roma 1 Vicenza — Fiorentina 1 Lazio — Milan 1 Napoli — Verona 1 Sampdoria — Juventus 2 Torino — Genoa 1 Atalanta — Brindisi X Brescia — Catania X Brescia — Catania X Palermo — Varese 1 Perugia — Avellino 1 Reggiana — Reggina X Taranto — Ascoli 1 1 Lonjerska Adria bo odslej razširila svoje delovanje Poleg kolesarstva bo Adria gojila tudi druge športe Tesna naslonitev na domače prosvetno društvo Sorememba imena iz kolesarskega kluba v športno društvo je bila najpomembnejša odločitev sobotnega rednega občnega zbora članov kolesarskega kluba Adria iz Lonjerja. Do !e odločitve je prišlo po dolgi in teh' hi diskusiji, v kateri so se odločili za to spremembo zato, da bi lahko nudili mladini iz Lonjerja in s Ratinare možnost udejstvovanja tudi v drugih športnih panogah in ne le v kolesarstvu. Predvsem pa je prišlo do te odločitve zato, ker bi nekateri posamezniki radi branili v individualnih športih barve domačega kluba. pa tega doslej niso mogli zaradi omejenega delovanja. Kolesarski klub pa je postal samostojen odsek novega športnega društva. * ' - * «v C' *“\ 1* ' \ i ^ f\“y i*c{y Zasedanje občnega zbora je odprl predsednik kluba Lucano Malalan, ki je v svojem poročilu orisal enoletno delovanje društva ter razne težave, na katero je pri svojem delu naletelo. Predvsem se je spomnil na težave, s katerimi so se večkrat spoprijeli kolesarji, ki so se morali podajati tudi na mnogo dolga potovanja in nato le tekmovati. Vseeno pa se niso ustrašili naporov in so vedno vestno branili društvene barve. Tajnik kolesarskega kluba Adria Radivoj Pečar je nato podrobneje raz-društveno delovanje. V lan- ski tekmovalni sezoni so so lonjerski kolesarji udeležili dvaindvajsetih dirk v Trstu. v deželi Furlanija - Julijska krajina, v Venetu in celo v Lombardiji. Na teh tekmovanjih so petkrat zmagali v izredno ostri konkurenci, neštetokrat pa so se uvrstili na častna mesta. V skupnem seštevku so se izkazali kot najboljši v Trstu. Posebno poglavje so pn Adrii predstavljale 13. slovenske športne igre, katerih se je za lonjerske barve udeležilo štirideset tekmovalcev. Večina jih je bila iz vasi, precej pa jih je prišlo tudi iz drugih krajev, pa ne zato, ker bi jih zato prosili in za njihovo sodelovanje moledovali, pač pa so se sami ponudili, da nastopajo za lonjerski kldbtoVsem tem mladim tekmovalcem gre posebna pohvala, saj so s svdjiT-.požrtvovalnostjo zasedli na skupni lestvici odlično tretje mesto, in to med društvi, ki lahko računajo na dosti več mladine, ki lahko pride v poštev za športna tekmovanja. Tajnik društva se je nato zaustavil pri problemu vzgajanja novih kadrov, ki naj bi vodih društvo, in za katere je bilo sedaj napravljeno premalo. Novi odbor bo moral zato posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Končno pa je bilo na občnem zboru še razloženo, zakaj je lanskoletni od- dani lonjerske Adrie poslušajo poročila društvenih odbornikov na sobotnem občnem zboru bor sodil za potrebno da se Združenje slovenskih športnih društev vključi v Slovensko kultumo-gospodarsko zvezo. Odbor je prišel do te odločitve, ker je menil, da se slovenska športna društva morajo zanimati tudi na narodnoobrambne probleme, ne pa da težijo samo za tem, da bi požela le čimveč uspehov na tekmovalnem področju. Po dobobritvi popravkov k statutu se je razvila diskusija, v kateri so prišh na dan problemi, s katerimi se bo moralo društvo spoprijeti, če bo hotelo uspešno delovati tudi v prihodnji športni sezoni. Predvsem pa je bilo sklenjeno, da je treba pritegniti v društvo čimveč mladine in se zato povezati tudi s prosvetnim društvom v Lonjerju, predvsem pa z njegovim mladinskim odsekom. Zato so na občnem zboru sklenih, da bodo izvolili le predsednika in deset odbornikov, medtem ko bodo pustih dve mesti prosti za predstavnike mladinskega odseka prosvetnega društva. Za novega predsednika je bil potrjen Lucano Malalan, medtem ko je bil potrjen za tajnika Radivoj Pečar. Ostah odborniki pa so Danilo Maver, Gilo Maver, Ljubo čok, Milan čok, Landi Čok, Miran Batič, Zvonko Lorenzi, Sergij Pečar in Učo Glavina. V nadzorni odbor pa so bih izvoljeni Aldo Blokar, Mirko čok in Celestin Glavina. R. P, ŠPORTNI RIBOLOV LOŠINJ, 1. — Italija je zmagala na devetem novoletnem tekmovanju za evropski pokal v podvodnem ribolovu, ki se je odvijalo pri Velikem Lošinju. Italijani so zmagali s 60.305 točkami pred Francijo (42.175) in Jugoslavijo (31.070). Predsedstvo občnega zbora KK Adria lniiiiimtiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiniiii!iiiiiiiiiiiiiiiiimimnim]|ln,|lllllinil|l|ll|||||)||||||l|||||||||)||lmt|||||||||la| zmagal na prvem tekmovanju novoletne smučarske skakalne turneje v Oberstdorfu. Že v prvem tekmovanju so vzhodni Nemci dokazali, da bodo letos za vsakega tekmeca težak in nevaren nasprotnik. Svoj lanski napredek so potrdili Švicarji, med najboljše so se uvrstili Finci, pa tudi Sovjeti so ponovno začeli dosegati vidnejša mesta. Italijani od turneje niso dosti pričakovali in tudi niso nič posebnega dosegli. Drugače pa je bilo z Jugoslova ni, ki so bili sicer med seboj dokaj izenačeni, vendar pa vsi skupaj tudi dokaj slabi. Najboljši je bil še Štefančič, ki pa je bil tudi šele v četrti deseterici. Lestvica: 1. Aschenbach (VN) 245,1 (110-99) 2. Wosipiwo (VN) 225,0 (106-94) 3. Schmid (Švi.) 222,8 (104,5-95) 4. Rautionahu (Fin.) 221,3 (104-93) 5. Kalinin (SZ) 218,9 (103-93) 34. Štefančič (Jug.) 192,8 (96-86) 38 Jurman (Jug.) 191,4 (98-88) 43. Prelovšek (Jug.) 185,4 (96-85) 54. Pudgar (Jug.) 176,5 (94-81) 56. Dolhar (Jug.) 175,5 (92-83) 82. Mesec (Jug.) 131,7 (86-72) Skupno je na tem tekmovanju nastopilo 90 tekmovalcev iz 17 držav. Preostali tekmovanji novoletne skakalne turneje bosta jutri v Innsbrucku ter v soboto v Bischofs-hoffnu. co, ki (prav zaradi tega) ni dosegla zaželenih rezutlatov. Toda prvenstva je še dolgo in nič še ni zapravljenega. Prav zato je tajnik Tence zaključil: «Obračam se do naših domačih igralcev. Vašo pomoč potrebujemo v vseh kritičnih trenutkih, ki jih seveda sam odbor brez vaše pomoči ne more premagati. Sodim, da ni težko priti do tega sodelovanja če vam je društvo res pri srcu, kot so mnogi pred vami to že dokazali. Kajti samo po taki poti lahko pridemo do lepšega uspeha v bodočnosti.» Za zaključek sta tajnik in predsednik v imenu društva izrekla vsem prisotnim novoletna voščila, nakar se je ob zvokih proseške godbe večer nadaljeval v prijetnem razpoloženju pozno v noč. B. R. Nogometni almanah dežele F-JK 1973-74 KOTALKANJE NA VSEDRŽAVNIH LESTVICAH ROKOMET Ljubljanskemu Slovanu ni uspelo osvojita jugoslovanskega moškega rokometnega pokala za leto 1973. V nedeljo je v finalu v Sarajevu podlegel odlični ekipi Borca z razmeroma tesnim izidom 18:16. Odlična uvrstitev openskega Poleta Letos je osvojil med 126 društvi iz vse države 21. mesto Ljubljanska Olimpija je tudi v 8. kolu jugoslovanskega moškega košarkarskega prvenstva doživela tesen poraz. Rabotnički jo je premagal s 86:84 in Ljubljančani so zdaj dejansko na predzadnjem mestu lestvice. V petek so objavili rezultate italijanskega društvenega prvenstva v umetnostnem kotalkanju. Med 126 društvi, ki so se udeležila tega tekmovanja (v katerem so navedeni doseženi uspehi na pokrajinskih, deželnih in državnih prvenstvih), je openski Polet zasedel odlično 21. mesto s skupnim številom 73 točk. Tržaški Dopolavoro Ferroviario je na 32. mestu z 48 točkami, klub Jolly pa je na 65. mestu z 22. točkami. Uspeh Poleta je toliko večji, če pomislimo, da je bil leta 1972 med 124 društvi v Italiji šele na 94. mestu. Lanska uvrstitev pomeni, da je bil Polet v letu 1973 drugo najboljše društvo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, in sicer takoj za Skating clubom iz Pordenona, ki je v društvenem tekmovanju potrdil svojo dolgoletno tradicijo in je osvojil drugo mesto. E. B. PLAVANJE V Trstu je bilo v nedeljo prvo tekmovanje za pokal Giordano Bra-vin v plavanju med ekipami Triestine, Primorja z Reke in Fiata iz Turina. Za vsako društvo sta nastopala po dva plavalca v vsaki disciplini, zmagal pa je Fiat. Do izrednih dosežkov ni prišlo, saj ni plavalna sezona na višku, vendar pa je treba omeniti nastop Turinča-na Lovisola na 100 m prosto s časom 56”5. Skupna lestvica je bila naslednja: 1. CS Fiat točk 150 2. PK Primorje 109 3. US Triestina 105 V jugoslovanskih vrstah je nastopal tudi Sandro Rudan, ki je zmagal na 100 m hrbtno. SNEŽNE *{* RAZMERE ^ TRBIŽ 20 cm VTŠARJE 70 cm ČRNI VRH 15 cm KRANJSKA GORA 17 cm POKLJUKA 25 cm GOLTE 15 cm STARI VRH 24 cm VOGEL 120 cm ZELENICA 70 cm ZATRNIK 15 cm POHORJE 20 cm Z ZMAGO KOVAČA Zaključen šahovski turnir v Idriji Na brzopoteznem šahovskem turnirju àK Rudar v Idriji je v mesecu decembru sodelovalo 14 igralcev. Zmagal je 22-letni mojstrski kandidat Mitko Zafirovski, ki je nova pridobitev idrijskega šaha. S tem turnirjem se je zaključilo letošnje delovanje idrijskih šahistov. Po vseh desetih letošnjih turnirjih je prvo mesto osvojil Kovač pred Bevkom in Troho. Na vseh turnirjih je sodelovalo preko štirideset tekmovalcev. S. Kovač V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU MLADOST - RONKE 2:4 (1:3) MLADOST: Boscarol, Devetak, R. Ferfofja, L: Gergolet, Jarc, V. Ger-golet, Zuljan (Cotič), G. Ferfolja, Grilj, Uršič, Marušič. RONKE: Tentor, Bedin, Trevisan, Salvador, Moimas, Clapiz, Spessot, De Carli, Rosin. STRELCI: v 1. min. p.p. Spessot, v 21. min. Clapiz, v 26. min. G. Ferfolja, v 40. min. De Carli; v 11. min. d.p. Rosin, v 16. min. Cotič. SODNIK: Borsi iz Tržiča. Doberdobski fantje so v preteklem tednu zopet razočarali na lastnih tleh. Zgubili so proti okrnjeni postavi iz Ronk (gostje so igrali samo v devetih). Igralci Mladosti niso utegnili predvajati dobre igre in so morali prepustiti pobudo v roke ronških igralcev, ki so štirikrat zatresli doberdobsko mrežo. Kraški fantje niso pokazali niti malo borbenosti in so bili v obrambi zelo nerodni in so gostje imeli številne priložnosti, da bi še povišali rezultat. K. F. Družabni večer Primorja V soboto zvečer je priredilo Primorje v društveni gostilni na Proseku tradicionalni družabni večer za nogometaše, člane in simpatizerje, na katerem se je zbralo nad 100 privržencev tega športnega društva. Prisotne je najprej pozdravil odbornik Darij Sardoč, nato pa sta tajnik Darij Tence in predsednik Sergij Cibic imela priložnostni govor. Govornika sta med drugim o-menila napor društva za postavitev | razsvetljave na igrišču in organiza-I cijo «Memoriala E. Puntarja». To V petek zvečer so v restavraciji Suban pri Sv. Ivanu v Trstu uradno predstavili nogometni almanah, ki obsega enoletni pregled amaterskega nogometa v naši deželi. Prav zaradi tega je naslov letošnjega almanaha «Almanacco del calcio Friuli-Venezia Giulia 73-74». Naj omenimo, da je letošnja izdaja almanaha že treja, saj je prvi izšel leta 1971, tedaj pa je govoril le o tržaškem nogometu. Druga izdaja, ki je izšla lansko sezone, je zajela nogometno delovanje vseh klubov naše dežele. Kot že prvi dve izdaji je tudi letos almanah skrbno uredil in pripravil s sodelovanjem osmih sodelavcev tržaški časnikar Ezio Lipott. Uvodne strani almanaha so posvečene profesionalnemu in polprofesionalnemu nogometu. Zelo zanimiv je del, ki govori o delovanju tržaškega tretjeligaša Triestine od leta 1919 do danes. Največ prostora je seveda posvečeno amaterskemu nogometu s slikami, izidi, lestvicami in postavami posameznih klubov, seznami odborov in kratko zgodovino društev. Lep del je posvečen tudi mladinskemu nogometu, raznim pokalom in turnirjem. Skratka, res dobro pripravljen in zanimiv almanah, ki je že v prodaji. Naj omenimo še, da so ob tej priliki na pobudo tvrdke Godina Dodelili priznanja sedmim zaslužnim športnim delavcem, ki so se v teku leta 1973 najbolj izkazali na Tržaškem. Med nagrajenci je bil tudi predsednik Primorja Sergij Cibic, ki je prejel plaketo za trud in požrtvovalnost, ki jo je izkazal posebno ob priliki postavitve razsvetljave na proseškem igrišču. Priznanja je podelil Ugo Godina, častni gost večera pa je bil pomočnik Feruccia Valcareggjja, Tržačan Guglielmo (Memo) Trevisan, svoj čas državni raprezentant in bivši trener Triestine. B. R. AVTOMOBILIZEM JOHANNESBURG. 1. - Zaradi petrolejske krize bo verjetno odpadla velika avtomobilska dirka v Južni Afriki, veljavna za svetovno prvenstvo vozačev. Znano dirkališče Kyalami pa bodo morali prodati, če ne bo južnoafriška vlada preklicala strogih prepovedi o uporabi petrolejskih proizvodov. BOKS 4 BARCELONA, 1. — Zaradi goljufije so v Španiji aretirali bivšega evropskega prvaka težke boksarske kategorije Joseja Manuela Ibarja «Urtaina». Urtain je pripeljal v Španijo avtomobil nemške izdelave, ne da bi za to plačal carino. Izpustili so ga šele, ko je plačal večmilijonsko globo. MkOC/tt SE NA PRIMORSKI DNEVNIK SPECI ATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Pred kratkim je italijanski inštitut za preučevanje javnega mnenja Doxa anketiral na italijanskem področju, da bi ugotovil, kakšno je poprečno mišljenje o mafiji na Siciliji. Najdemo zelo zanimive ugotovitve: Izmed sto anketiranih državljanov jih je enaintrideset izjavilo, da nikoli ni slišalo za mafijo, dvaintrideset je nekaj slišalo in tudi nekaj vedelo o njej, toda niso mogli povedati kakega izrazitejšega mnenja o njej. Tako jih je bilo samo sedemintrideset izmed sto do neke meje točno informiranih o mafiji, njenem značaju in aktivnosti. Če vzamemo samo tiste, ki vendar nekaj vedo o mafiji, vidimo, da 44 odst. izmed njih sodi, da je škodljiva m kriminalna, 30 odst. sodi, da povzroča več škode kot koristi, medtem ko jih je 6 odst. prepričanih, da je koristna. To bi približno pomenilo, da je 1.300.000 Italijanov, ki sodijo, da je mafija koristna. Toda ne bi bilo pravilno, če bi tiste, ki so tako odgovorili, smatrali za člane mafije ali trdili, da so indirektno povezani z mafijo. Po anketi Doxa se zdi, da so to pretežno oni, ki z največjim pesimizmom gledajo na Sicilijo in Sicilijance, oziroma na sposobnost države, da v bistvu spremeni pogoje okolja na Siciliji, da kulturno in ekonomsko sanira razmere, da uvede svojo oblast In svojo avtoriteto. Prepričani so, da je v danih razmerah mafija celo edini zakon, da ima samo ona funkcijo policije in sodstva zavoljo pomanjkanja vsega tistega, kar bi morala na Siciliji pomeniti država. Proti onim, ki mnogo filozofirajo o mentaliteti, o posebni ambientalni psihologiji in iščejo korene zla v davnini, v krvi, v soncu, v podnebju, vstajajo komunisti. «Unità», glavni organ KP Italije, je ob neki priložnosti takole postavil stvari: «Tisočkrat smo že rekli, da mafija na Siciliji ni produkt psihologije Sicilijancev, temveč direkten plod neke zaostale socialne strukture. Minirati je treba teren pod nogami mafije, če hočemo, da bo uničena. Potrebno je, da delavec lahko dobi delo, ne pa, da se mora klanjati pred mafijskimi «kapoti», da mu ni treba prosjačiti priporočil za politično osebnost, ki ga bo kasneje politično izkoriščala. Potrebno je, da je razvoj mest reguliran in da jih upravljajo javne oblasti v korist prebivalcev, ne pa, da je podrejen koristim različnih band špekulantov. Samo če onemogočimo sedanjo politično smer in če razkrinkamo resnično naravo vodilnih grup na Siciliji in njihove zveze, bo mogoče uvesti red in zakonitost na Siciliji. In nikakršnega smisla nima govoriti o nekem pomanjkanju občutka za državo na Siciliji. V korenine je treba zadeti tiste sile, ki ustvarjajo iz Palerma mesto revščine za večino prebivalcev, toda tudi vir neomejenega bogatenja za manjšino tistih, da bi lahko še nadalje izkoriščali in se ne odrekajo tudi uporabi zločinov, za povračilo pa jim zagotavljajo nekaznovanost.» Mafija, to je, kot vidimo, tudi motiv za neko večjo razpravo, za polemiko, v kateri najdemo najrazličnejša tolmačenja, izmed katerih številna presenečajo s prepričljivostjo, da bi bila potem demantirana, odrinjena še z drugimi, bolj prepričljivimi ali pa morda samo učinkovitejšimi motivi. Eden izmed raziskovalcev, Anglež Denis Mac Smith, je iskal skrivnost mafije celo v lingvistiki, pa je številne italijanske raziskovalce, celo lingviste, presenetil z odkritjem, da v narečju Sicilije ni futura (prihodnjega časa). Sicilijanec ne reče v svojem narečju «ko bom šel v Italijo», temveč «kadar grem v Italijo». Zaključek: Sicilijanec ni človek, M gre v prihodnost, temveč je človek preteklosti, pa je zato tudi zaostal, še več, v sicilskem narečju ni navadnega perfekta, Sicilijanci govore o tistem, kar je bilo v pluskvamperfektu! No, morda je to samo nenavadno pretiravanje. Toda poglejmo malo resneje, stvamejše, nekaj, kar v glavnem pripisujejo mafiji, to pa je ekonomsko - socialna problematika Sicilije. Pravijo: dokler ne bodo valorizirali Sicilije, dokler se otok ne bo industrializiral, dokler se ne bo dvignil življenjski standard, to pa pomeni tudi kulturni in duhovni, mafija ne bo izkoreninjena. Zato, ker tega Rim ni storil v stotih letih, je lahko mafija tudi močnejša od Rima na Siciliji. Morda bi bilo potrebno predvsem reči, da današnja Sicilija vendar ni Sicilija izpred stotih, petdesetih ali samo dvajsetih let. Sicilija je dežela, kjer danes veliko delajo na področju ekonomije, čeprav še ne z enako velikimi investicijami in enako intenzivno kot na severu Italije. Leta 1949 je bilo stanje, kakršno je prikazal Eduardo Caracciolo v tistem času: «Prebivalci Sicilije jedo manj in slabše, oblačijo se slabo in zabavajo se manj kot je poprečje v Italiji. Sicilijanec je več bolan in bolj nepismen kot prebivalec ostale Italije. Živi v urbaniziranem okolju, ki je včasih grozljivo. Mestom na Siciliji primanjkuje vode in ni kanalizacije... Ce meščanska plast nekako še najde zaklonišče v velikem morju birokracije, so najtežji oni pogoji, v katerih živi proletarski razred. V zadnjih nekaj desetletjih so ogorčenje obrzdali, toda ne z zboljšanjem razmer, temveč s policijo in zločinsko represijo mafije na agrarnih območjih.» Vendar pa je danes moč najti v velikem italijanskem tisku velike reportaže o novi Siciliji in s takšnimi naslovi: «Vrtoglavi skok iz civilizacije oslov v novi svet tehnike in znanosti». Danes so pisatelji, ki ne dovoljujejo, da bi Sicilijo obravnavali kot neko zaostalo, nerazvito območje kot na primer nekatere, komaj osvobojene dežele v Afriki. In zares, nekatera območja na Siciliji na prvi pogled ostro demantirajo takšno predstavo o Siciliji. V Palermu rastejo nebotičniki kot gobe po dežju. Ragusa, nekoč tako zaostala pokrajina Sicilije, je obogatela v desetih letih, odkar je tam brizgnila prva nafta, mnogo hitreje kot katerakoli italijanska pokrajina. Rafinerije v Geli imajo za največje, najmodernejše in najbolj produktivne v Evropi, Industrijska cona Catanie, ki se je naglo razvila ter se razširila v vseh smereh, je temeljito spremenila pokrajinsko podobo tega dela Sicilije, pa je nastalo ono, čemur pravijo Conca di ferro v nasprotju z znamenitim turističnim objektom Conca d’oro. Sicilija danes nudi vtis prosperitele, če pogledamo malo iz daljave ali pa čisto od blizu to industrijo, te nove tovarne, pa nova poslopja, pa močan avtomobilski promet Palerma, Catanie, Mesine, Siracuse. Ne samo v velikih mestih, temveč tudi v manjših, malih mestih so ljudje boljše oblečeni, obleke imajo iz boljših tkanin, bolje so hranjeni, mlada generacija je očitno bolje prehranjena, močnejša. Sicilija se je očitno' industrializirala in urbanizirala. Statistike pravijo, da je na Siciliji več kot 50.000 industrijskih in več kot 80.000 trgovskih podjetij Seveda so to manjši objekti in večje podjetje je več vredno od stotine manjših podjetij. Na 50.000 industrijskih podjetij odpade vendar samo 200.000 industrijskih delavcev. Seveda, to ni tisto, kar je na severu Italije, čeprav Je v desetih letih dohodek na prebivalca Sicilije narastel za ir«>ib 70 odst., je še vedno nekaj čez polovico poprečnega dohodka na severu. Verjetno bo ta razlika še ostala, ker sever Italije gre naprej svojo pot, Sicilija pa bo težko ujela korak z njim. še posebej, če upoštevamo tudi drugo podobo Sicilije, ki zajema mnogo bolj prostrana območja kot pa ona, urbanizirana in industrializirana. (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 4« 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVN Stran 6 2. januarja 1974 2a SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst KLJUB PREVENTIVNI AKCIJI KARABINJERJEV IN POLICIJSKIH AGENTOV Novoletni «botti» zahtevali tudi letos težak krvni davek: trije mrtvi v Kampaniji, na stotine ranjenih drugod po Italiji Gasilci so imeli povsod polne roke dela, ker so eksplozije petard zanetile veliko požarov - Tatovi in roparji na delu RIM, 1. — Dež, megla in snežni meteži so bili značilni za letošnji prvi dan leta po skoraj vsej Italiji. Kljub slabemu vremenu pa se ljudje niso odpovedali navadi metanja petard, prižiganja umetnih ognjev, streljanja s samokresi in puškami in metanja stare šare na ulice, kar je seveda terjalo veliko število ranjenih in tudi nekaj mrtvih. Kot običajno je bila noč prvega dne v letu veliko bolj krvava na Jugu, kot pa na Severu, letos pa mejna črta ni bila tako jasna kot v prejšnjih letih. Tudi v mestih severne Italije je moral marsikdo v bolnišnico, ker mu je v roki počila petarda ali ker mu je eksplodiralo orožje. Seveda pa v tem ni primerjave z Jugom, kjer je bilo veliko incidentov in se je moralo nekaj stotin ljudi zateči v bolnišnice po zdravniško pomoč, v Neaplju pa sta dve osebi celo izgubili življenje. Več kot petarde in strelno orožje je na Severu žela žrtve nepristna vinska kapljica ali pa vožnja v pijanosti. Ne gre pozabiti tudi na tradicionalne «domače nesreče», katerih žrtve so bile predvsem gospodinje: marsikatera si je odščipnila kos prsta pri rezanju salame ali kosa slanine, nekatere druge pa so se opekle z vrelo juho ali porezale z razbitimi kozarci in steklenicami. Kot smo že omenili je bilo najbolj vroče na Jugu in zlasti v Neaplju, Puglii in v Palermu. Žalostni rekord nesreč pripada letos vsekakor Neaplju, kjer je bilo že tradicionalno nočno streljanje manj intenzivno kot druga leta, zato pa je bil obračun mrtvih in ranjenih še hujši kot sicer. V Giulianu nedaleč od Neaplja, je umrla 8-letna deklica Aurelia Au-diero, ki je opolnoči stopila s sorodniki na balkon, da bi prisostvovala izstrelitvi umetnih ognjev. Petarda, ki jo je z ulice izstrelil neznanec s posebnim samokresom, je zadela nesrečno deklico v glavo in jo tako hudo ranila, da je mala Aurelia umrla takoj po sprejemu v bolnišnico. V Pozzuoliju pa je umrl 16-letni Gaetano Cardillo, ki ga je krogla zadela v srce. Fant je tudi stopil opolnoči na balkon, da bi prisostvoval nočnemu streljanju. V' tistem trenutku je privozil po ulici avto fiat 850 iz katerega je začel nekdo kot nor streljati s samokresom v zrak. Ena od svinčenk je zadela v srce nesrečnega Cardilla, ki je umrl med prevozom v bolnišnico. Ranjenih je bilo v Neaplju 105, če se omejimo na tiste, ki so se zatekli v bolnišnico po zdravniško pomoč. Po večini je šlo le za lažje opekline, tako da je zdravstveno osebje le razkužilo ljudem rane in jih odslovilo, ko so jih obvezali. Okrog deset mladih fantov pa se bo moralo zdraviti nekaj mesecev, 1 r so jim petarde eksplodirale v rokah in so jim razmesarile prste in roke. V mestecu Castellammare di Stabia pa so našli na ulici hudo ranjenega 50-letnega moškega, ki je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico. Po prvih rezultatih preiskave kaže, da je moškega, ki je bil brez ene noge in hodil s pomočjo bergle, zadel v glavo predmet, ki ga je kdo vrgel opolnoči skozi okno. Po vsej verjetnosti ni šlo za poskus ropa, saj je imel moški v hlačnem žepu še listnico s 300.000 lirami. Zaradi požarov, ki so jih ljudje povzročili s petardami in drugimi podobnimi vragolijami, so imeli neapeljski gasilci vso noč polne roke dela, saj so morali poseči v nekaj urah kar tridesetkrat. Tudi v vseh večjih mestih Puglie so imeli zdravniki in bolničarji vso noč polne roke dela, da so obvezali vse ranjence, ki so prišli v bolnišnice po zdravniško pomoč. Šlo je po večini za ljudi, ki so se opekli, ker so nespretno upravljali s petardami, ni manjkalo pa tudi ta kih, ki so se ranili ali ki so jih drugi ranili s strelnim orožjem. Pošteno jo je skupil 46-letni Giuseppe Lepore iz Trigginiana pri Bariju, ki je bil ob levo roko in zapestje, ker mu je počila puška, ko je streljal opolnoči, da bi pozdravil novo leto. Zaradi rane s strelnim orožjem pa se bo moral zdraviti v bolnišnici dalj časa tudi 3-letni Vincenzo Duccia, kateremu je svinčenka predrla desno stegno. Tudi v Bariju so imeli vso noč gasilci polne roke dela zaradi požarov, katerih vzrok so bili predvsem «botti». Če se niso odpovedali novoletnemu streljanju, so bili prebivalci Puglie letos nekoliko zmernejši pri metanju stare šare na ulice. Pločniki večjih mest so bili danes zjutraj še kar čisti, čeprav gre za to velika zasluga tudi smetarjem, ki so neumorno pometali vso noč. Znatno število žrtev je bilo tudi v Palermu, kjer skoraj ni mogoče izkoreniniti starodavne navade, da se pozdravi novo leto s salvami iz strelnega orožja. Zaradi hudih ran se tri osebe borijo za življenje v bolnišnici, številnim drugim pa so morali to noč zdravniki razkužiti in obvezati rane. Najbolj zaskrbljujoče je zdravstveno stanje nekega 15-letnega fanta, kateremu bodo zdravniki le s težavo rešili življenje. Dolgo časa se bo morala zdraviti tudi 53-letna Giovanna Mandarà, čeprav ni v smrtni nevarnosti. Okrog polnoči je ženska stopila na balkon svojega stanovanja v sedmem nadstropju nekega poslopja v Ul. Zan-donai, ko ji je krogla iz samokresa prebila lobanjo. Na srečo je svinčenka le preluknjala kost in ni obtičala v možganih. Za življenje se bori tudi mladi Giuseppe Spataro, ki je okrog polnoči zaprl okno svojega stanovanja v prvem nadstropju nekega poslopja v središčni Ulici Dante, da bi nekoliko ublažil hrup, ki je nriha-jal s ceste. Ko se je mladenič obrnil. da bi se vrnil k mizi, ga je svinčenka zadela v hrbet. Zdravniki so ga operirali takoj po njegovem prihodu v bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno, kaže pa, da bo okreval. S strogim nadzorstvom in nre-ventivnimi akcijami so letos rimski policisti in orožniki omejili posledice novoletnega streljanja. Petarde in druge vrste umetnih ognjev so pokale predvsem v predmestnih četrtih. Ranjenih je bilo okrog petdeset ljudi, v glavnem pa gre le za manjše opekline. Marsikdo je spričo novoletnega veseljačenja pozabil celo na vsakršen varnost- ni ukrep in je začel kot nor streljati v pozdrav novemu letu. Tako je v Ulici Appia Nuova nekaj svinčenk prebilo rolo in okenske šipe spalnice zakoncev De Valeri, ki sta pa na srečo pričakala novo leto v dnevni sobi. Polne roke dela so imeli vso noč predvsem agenti prometne policije, ker sta vinjenost in spolzke ceste botrovali številnim prometnim nesrečam. Rimljani so tudi letos kljub slabemu vremenu, niso odpovedali izletu za Silvestrovo in za novo leto, tako da je bil promet tudi v nočnih urah zelo intenziven. Agenti so morali priskočiti na pomoč tudi vrsti avtomobilistov, katerim so črepinje vaz in druge lončene kuhinjske posode, ki so jih brezvestneži zmetali skozi okno, dobesedno razmesarile pnevmatike. Kot vsako leto so tudi letos Rimljani in maloštevilni turisti lahko prisostvovali že tradicionalnemu skoku v Tibero z mosta Cavour. Navadi, ki jo je pred tridesetimi leti vpeljal belgijski fotograf Rick De Sonay. se ni bilo mogoče odpovedati, čeprav se je popularni «mister okay» lani poškodoval pri podobnem podvigu. Letos je z mosta skočil 60-letni čolnar Spartaco Ban- llliiiiiiimiiiiiiitiliiiiilllliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinninaiiiiiiiiiiilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiuiiiifiliiiii) Nezaželen znanec % '■* Spet sem tukaj, prijatelj! «International Herald Tribune», Pariz dini, kateremu je ploskala velika množica navijačev, ki so se ob tej priliki zbrali na bregovih Tibere. Komaj je prišel iz vode, je moral Bandini na policijski čoln, kjer so mu agenti prisohli mastno globo, ker je kopanje v Tiberi prepovedano. Razburljivo silvestrovanje so imeli tudi v kaznilnici v Lucci, kjer so nekateri jetniki pripravili svojevrstno petardo s plinskimi jeklenkami, ki jih uporabljajo predvsem za pogrevanje jedi. Manjkalo je nekaj sekund do polnoči in jetniki so bili zbrani v dvorani drugega nadstropja in gledali televizijsko oddajo za zadnji dan leta. Nepričakovano sta dva ali trije zaporniki vrgli v peč za ogrevanje plinski jeklenki. Peč je hrupno eksplodirala, zaradi česar je bilo v kaznilnici takoj alarmno stanje. V zanor so prihiteli državni nravdnik, prefekt, kvestor, odred gasilcev in številni odredi policijskih agentov in orožnikov. Izkazalo se je, da je šlo le za svojevrstno burko, katere avtorjev pa niso odkrili. Ko navadni ljudje veseljačijo v restavracijah in nočnih lokalih, napoči seveda čas, da pridejo tatiči na svoj račun. Tako tudi letos ni manjkalo tistih, ki so morali ob povratku domov poklicati policijo, ker so v njihovi odsotnosti tatovi izpraznili stanovanje. Opogumili so se pa tudi nekateri roparji, katerim ni bilo težko polastiti se dobro založenih listnic, na pol vinjenih veseljakov, ki so se pozno ponoči vračali domov. Kot vsako leto so bili tudi letos natrpani letoviški kraji in predvsem centri za zimske športe. Skoraj povsod pa so se morali odpovedati že tradicionalnim nočnim evolucijam smučarskih učiteljev s prižganimi baklami, ker primanjkuje povsod snega. Novo leto v Zahodni Nemčiji Deset mrtvih zaradi neodgovornega ravnanja z umetnimi ognji BONN, 1. — Zahodni Nemci so kot je že starodavni običaj pozdravili novo leto s streljanjem in izstrelitvijo umetnih ognjev, kar je terjalo letos zelo veliko število človeških žrtev. V vsej državi so našteli okrog deset mrtvih, med katerimi je neki osemletni deček, ki ga je ubila eksplozija petarde. V samem Berlinu je morala policija poseči stodevetdesetkrat zaradi raznih incidentov in je aretirala 44 ljudi. Nerazsodna uporaba umetnih ognjev je tudi vzrok požara, ki je uničil znano kavarno Moehring v središčni Kurfuerstendamm. Človeških žrtev ni bilo, škode pa je za okrog 700 tisoč mark. Če je bilo novoletno slavje v Nemčiji najbolj krvavo, je bilo brez dvoma silvestrovanje najbolj žalostno v Angliji, kjer leto 1974 ne oznanja nič dobrega. Cestna razsvetljava je bila okrnjena, trgovine zaprte, jelke neokrašene: posledica energetske in gospodarske krize. Letošnji prvi dan leta je bil za Britance neprijetna novost: prvič v zgodovini so imeli za 1. januar praznik kot posledico vladnega ukrepa, da se delovni teden omeji na same tri dni da se prihrani energija. «Austerity» ni pa odvrnila Francozov od tradicionalnega novoletnega praznovanja. Redkokdaj so Francozi zapravljali tako kot letos. Zlasti v Parizu niso bili redki tisti, ki so potrosili od 70 do 100 tisoč lir in še več za silvestrovanje. Natrpana so bila tudi nočna zabavišča zlasti pa slavni Lido, Folies Berger, Alcazar in Crazy Borse Salon. Kdor je največkrat pozdravil leto 1974 v nekaj urah so bili brez dvoma ameriški kozmonavti odprave skylab - 3, ki so kar 16-krat preleteli geografsko mednarodno določeno črto, ki določuje spremembo datuma. m ' -S Na Tajskem so na svojevrsten način rešili vprašanje pomanjkanja nafte: dizel lokomotive so nadomestili s parnimi, ki so ji h potegnili iz hangarjev za odslužena železniška vozila ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiimiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NAGEL INDUSTRIJSKI RAZVOJ V BRAZILIJI Globoke družbene spremembe krepijo delavsko gibanje Sindikalno gibanje uveljavlja svojo navzočnost po devetih letih brezobzirnega terorja SAO PAULO, december — Nekaj se spreminja na področju delovnih odnosov v Braziliji vsaj v najbolj industrializiranih in razvitih pokrajinah te dežele. V prvi polovici decembra je prišlo do vrste stavkovnih akcij v nekem podjetju v Sao Paulu, ki izdeluje dvigala. Gre ža družbo Villares, katere lastniki niso sprejeli nobenega ukrepa proti stavkajočim. V novembru je prišlo do več stavk v raznih avtomobilskih podjetjih, od katerih je eno najvažnejših podjetje Volkswagen, ki ima svoj sedež v satelitskem mestecu Sao Bernardo. Po mnenju številnih opazovalcev ni bilo takih stavk, kot v podjetju Villares, od leta 1968, ko je velika stavkovna akcija zajela Sao Paulo in tudi Belo Horizonte, To gibanje je olajšalo pomanjkanje delovne sile v zadnjih mesecih na gradbiščih in v tovarnah največjega industrijskega parka Latinske Amerike, kar potrjuje, da gre za izredno hiter gospodarski razvoj. 2500 delavcev tovarne dvigal Villares je brez dvoma najboljše pla- čanih v Braziliji: njihove plače gredo od 576 do 2500 cruzeirov, se pravi od okoli 60.000 do 250.000 lir na mesec. Te številke so morda precej nizke v primerjavi z evronskimi plačami, toda treba je upoštevati, da je poprečna plača v pokrajinah srednje in južne Brazilije komaj 312 cruzeirov na mesec. Delovne razmere v tovarni so precej dobre: hrana v menzi je poceni, zdravniške usluge so zelo dobre, podjetje je poskrbelo za prostore, kjer se delavci shajajo. Delavci sami priznavajo to stanje. Zaradi tega je imela stavka tudi svojevrstne oblike, saj so delavci prekrižali roke sedaj za dvajset minut, potem Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik? ................................. NOVOLETNI PRAZNIKI V SEVERNI IRSKI .........................................m.............. ......................•»im« .n.......m...............m...,. .............. VČERAJ V PRVIH JUTRANJIH URAH Nasilje ob nastopu vRim BEG FRANCOSKEGA BANDITA nove upravne oblasti Ubit katoliški mladenič - Faulknerjev optimizem in podpora EIRE NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK BELFAST, 1. — Novo leto se je v Ulstru začelo v znaku nasdlja. Neznanci so v prvih jutranjih urah ubili na neki belfaški ulici mladega katoličana. Policija meni, da neznanci niso streljali na vojaško izvidnico, ki je tedaj šla mimo. V Glenavyju (antrimska pokrajina) je bilo ranjenih 13 oseb zaradi eksplozije peklenskega stroja, ki je bil nameščen pred nekim nočnim lokalom. V katoliški četrti Bogside v Londonderryju so angleški vojaški strokovnjaki odstranili bombo, ki je bila nameščena na neki ulici. V Belfastu pa so razstrelili avto, ki je bil poln dinamita. Včeraj je bil v neki katoliški četrti v Belfastu ubit neki angleški vojak, neki drug pa je bil ranjen. Novoletno nasilje se meša s poskusi mirne rešitve ulstrskega spora, ki so jih začele izvajati nove upravne oblasti v Severni Irski. Kot smo že poročali, je sedaj začela delovati nova upravna oblast v Severni Irski pod vodstvom protestanta Briana Faulknerja ter njegovega katoliškega namestnika. B. Faulkner je v nekem svojem govoru poudaril, da je nastopil čas, ko se severnoirski narod v vsej svoji celoti začenja istovetiti z belfaško vlado Pristavil je še, da ta razvoj dogodkov da slutiti, da bo Severna Irska zaživela v miru in v napredku. Sedanja severnoirska upravna o-blast se zelo razlikuje od tiste, ki je upravljala to deželo do začetka predlanskega leta. Tedaj je bila o-blast v rokah izključno protestantov. Redki katoličani so bili samo poslanci v cstormontu», oziroma v ulstrskem parlamentu. Sedaj je položaj popolnoma drugačen: v upra vi so nrotestanti in tudi katoličani. Res pa je, da ta uprava nima ta ko obsežnih pooblastil, kot jih je imela prejšnja. Londonska vlada je sklenila, da bo zadeve notranje varnosti ter poveljstvo nad angleško vojsko vodil izključno predstavnik angleške vlade, medtem ko ne bo imela belfaška upravna oblast nobenega pooblastila v tej zvezi. Iz Dublina sporočajo, da je juž-noirski ministrski predsednik Cos-grave v svoji novoletni poslanici izrazil prepričanje, da bo prišlo v Ulstru do miru in da bo ta mir zagotovila prav nova upravna oblast. Južnoirski premier je še zagotovil, da bo njegova vlada podpirala vsakršen napor v tej zadevi ter je dobesedno izjavil govoreč o podpori belfaški upravi: «Hočem vam zagotoviti, da se bomo vam pridružili v boju za obrambo vaših demokratičnih ustanov proti nasilju.» Nazadnje je še zagotovil, da ekstremisti, ki bi morebiti napadali objekte v Severni Irski, ne bodo deležni zatočišča v EIRE. «To niso prazne besede» — je rekel Cosgrave. V tej zvezi se je zvedelo, da je južno-irska vlada močneje zastražila mejo z Ulstrom ter sploh okrepila vse enote, ki se bojujejo proti gverili. Sporočajo, da je policija prejela več telefonskih izjav, ki pravijo, da je ravnatelj nemške elektronske družbe Grundig Niedermayer še vedno živ. Ekstremisti organizacije IRA trdijo, da niso bili zapleteni v njegovo ugrabitev. TIRANA, 1. — Kot sporoča albanska tiskovna agencija «ATA» je bil v Varšavi podpisan trgovinski sporazum za leto 1974 med LR Albanijo ter Poljsko demokratično republiko. Protokol sta podpisala Albanec Gogo Kozma, minister za trgovino, ter Tadeuš Olšovski, poljski minister za trgovino. IZ GLAVNE BOLNIŠNICE V LY0NU V bolnišnico so ga pripeljali pred nekaj dnevi, ker je skušal narediti samomor v zaporu LYON, 1. — Nevami francoski bandit, 30-letni Yves Boissie, ki je bil pred nedavnim obsojen na dvajset let zaporne kazni zaradi vrste tatvin in ropov, je danes zjutraj pobegnil s pomočjo štirih pajdašev iz lyonske bolnišnice. Semkaj so ga pripeljali pred nekaj dnevi, ker je Boissie poskušal narediti samomor. Vse kaže pa, da je šlo za pretvezo, s katero se je bandit dal prepeljati v bolnišnico. Dogodki so se odigrali bliskovito in kot v detektivki: ob 5.40 so se štirje moški javili ob vhodu glavne bolnišnice in prosili vratarja za dovoljenje, da bi lahko obiskali znanca, ki je bil na zdravljenju na toksikološkem oddelku. Nekaj minut pozneje, potem ko so se zakrinkali, so banditi vdrli v sobo, v kateri je bil Boissie in so razorožili tri policiste, ki so stražili ob banditovi postelji. Nato so se s pajdašem napotili proti izhodu. Nepričakovano je eden od banditov ustrelil s pištolo in krogla je zadela pajdaša, ki se je zgrudil hudo ranjen na tla. Banditi so ga zgrabili za noge in ga tako zvlekli do avtomobila ter jo urno pobrisali še preden je prišla v bolnišnico policijska patrulja. V začetku decembra je bil Boissie obsojen na dvajset let zaporne kazni. Policija ga je aretirala konec leta 1972 po ostrem oboroženem spopa. du. Agenti so prišli banditu na sled že leta 1971, toda Boissie je zagrozil, da bo ubil lastno ženo in hčerko, če ga bodo skušali ujeti. Policija mu je morala zato pustiti prosto pot in na sled mu je prišla skoraj leto dni pozneje. Preiskovalci menijo, da so Boissie in pajdaši pobegnili v tujino, zelo verjetno v Švico. Ne izključujejo pa možnost, da so se banditi skrili v tajnem skrivališču nedaleč od Lyona. Pokol na italijanskih cestah: 13 mrtvih TURIN, 1. — Slabo vreme, spolzka cesta, neprevidnost in vinjenost so botrovali včeraj vrsti prometnih nesreč, ki so terjale na italijanskih cestah 13 mrtvih. Najhujša je bila nesreča pri Turinu, v kateri so umrli trije ljudje, dve osebi pa sta bili ranjeni. Zaradi prevelike hitrosti je avto fiat 124 sport, v katerem je bilo pet ljudi, čelno trčil v nasproti vozeč avto. Po trčenju je športno vozilo dobesedno vzletelo in.se raztreščilo, v obcestno drevo. V soboto se je zgodila blizu Sara jeva huda železniška nesreča. Zaradi prevelike hitrosti je iztirila lokomotiva brzovlaka Beograd - Ploče in potegnila za sabo šest vagonov. V nesreči je bilo nekaj potnikov hudo ra njenih pa za eno uro. Oni zahtevajo med drugim takojšnje povišanje mezd za 10 odst. ter sploh njihovo revizijo. Ustanovili so tudi komisijo, ki jo je večkrat sprejelo ravnateljstvo. Nekaj takega je bilo nepojmljivo v prejšnjih časih. Za razumevanje tega gibanja je treba na kratko opisati razmere v Braziliji. Po letu 1964 so bile stavke praktično prepovedane. Večina sindikatov je izgubila vsakršno moč, da bi zahtevala izboljšanje razmer za delavce. Tisti sindikati, ki so ostali borbeni, pa so bili v nevarnosti, da preidejo pod državno kontrolo. Zvišanje mezdnih prejemkov je bilo odvisno le od ministra za delo, ki je vsako leto sklepal o njihovi višini v zvezi z inflacijsko stopnjo s povečanjem splošne produktivnosti dela itd. Celo sami lastniki tovarn niso imeli pravice, da bi povišali mezd. To so lahko storili le na škodo svojega dobička. Mnogi izmed njih, ko je bila na trgu odvečna delovna sila, so odpuščali z dela delavce, ki so se jim zdeli preveč zahtevni. Spominjajoč se sindikalnih manifestacij iz časov predsednika Goularta je varnostna služba obtožila prevratništva vse delavske protestne akcije. Ko so delavci v tovarni Villares začeli stavkati, so jim lastniki zvišali plače za 18 odstotkov ne da bi se posvetovali z vlado. Vsi priznavajo, da bi bilo tako gibanje nemogoče brez vsaj osnovnih oblik organizacije in brez njihovega porasta v teh zadnjih letih. Velik razmah gradenj v Sao Paulu je izčrpal zadnje rezerve delovne sile, celo nekvalificirane, ter je preprečil običajno prelivanje delavcev v železarne in v kovinarsko stroko. Te industrije štejejo sedaj 250.000 zaposlenih v velikem Sao Paulu ter 400.000 v tej državi. številna podjetja (med temi je Volkswagen), pa tudi manjša, kot tovarna «Prada» se pritožujejo, da ima jo nezasedena delovna mesta. Časopisi z veliko naklado sq polni ogla-, sov, ki ponujajo delo, dobre plače itd. To stanje je značilno za Sao Pau lo, kjer je industrijski razvoj dosegel v zadnjem letu raven 20 odst., kar je povzročilo nekaterim tovarnam težave za dobavo surovin, jekla, papirja, lesa, aluminija bakra itd. To stanje je koristno za delavce na tem področju, ker se je njihova moč pri pogajanjih z delodajalci zelo okrepila in ker jim je to omogočilo, da razbijejo legalni okvir v katerega je bila potisnjena njihova akcija celih devet let. Tako se je zgodilo na primer v mestecu Itu, da je sindikat keramikov dosegel pomembno koncesijo pri sodišču za delo: njihovi predstavniki v podjetju ne bodo smeli biti odpuščeni z dela vse dokler traja nji hov mandat. Tako je bilo sprejeto prvič po Vargasu načelo sindikalnih delegatov podjetja. Desničarski tisk je takoj dojel napredni smisel teh sklepov, časopis «A Foiba da Tarde» je naslovil na prvi strani svoj članek . na osem stolpcev tako: «Pre-vratništvo v napadu pod sindikalno krinko». Nekateri industrijci in specializirani časnikarji menijo, da se bo to gibanje v letošnjem letu še pospešilo. Prišlo bo do večjih delavskih zahtevkov, do ostrejših sporov med delavci in delodajalci. Najbolj prosvetljeni industrijski voditelji pravijo, da je ta pojav popolnoma naraven in tudi zdrav, saj je rezultat dolgega zaviranja in naraven sad industrijskega razvoja. Baskovski rodoljubi izgnani na sever BAYONNE, (Francija), 1. - Francoska policija je aretirala šest baskovskih političnih beguncev v okviru svoje akcije proti neznanim domnevnim baskovskim gverilcem, ki so pred nekaj dnevi podali izjave na časnikarskem intervjuju blizu Bor-deauxa. Štirim beguncem je že ukazala naj se izselijo v severne predele Francije, za dva druga pa je tudi izdala podobne ukrepe, ki pa še niso bili izvršeni. Vest o aretaciji in izgonu iz južnih predelov Francije je posredovala baskovska organizacija za pomoč beguncem. Iz tega vira se je tudi zvedelo, da je med izgnanimi političnimi prvaki tudi Juan Jose Echave. UHING (Sarava - Borneo), 1. — Bilanca brodoldtna, do katerega je prišlo v četrtek kakih 65 milj jugozahodno od Kuhinga znaša 64 mrtvih, 21 pogrešanih ter 42 preživelih. Na ladji je bilo v trenutku nesreče več kot 150 ljudi Papež o miru RIM, 1. — Papež Pavel VI. je danes bral novoletno mašo v župniji sv. Antona v četrti Appio. Mašo so oddajale radijske in televizijske postaje raznih dežel. V svoji pridigi je papež ponovno poudaril pomembnost pobude katoliške cerkve za praznovanje prvega dneva v letu kot «svetovnega dneva miru». B0U UČINKOVITO Poslanci slovenskega republiškega gospodarskega zbora so pred časom predlagali višje prispevke za vodo za onesnaževalce voda, da bi jih pripravili k hitrejši namestitvi čistilnih naprav. Nemara bi bilo bolj učinkovito, da bi moral kdo iz teh tovarn vsako jutro na tešče poplakniti grlo z vodo, ki so jo «oplemenitile» tovarniške odplake. MOČ NAVADE Pravijo, da se je neki plodoviti avtor, ki piše na vse strani, tako oprijel navade, da pripiše številko svojega žiro računa tudi na koncu pisem, ki jih pošilja svojcem... SVOJEVRSTEN GASILEC V Saalfeldnu pri Salzburgu so policisti aretirali kaj čudnega prostovoljnega gasilca: zasačili so ga, medtem ko je podtikal ogenj v neki farmi. Kaže, da je možakar odgovoren vsaj za šest požarov. Skupine otrok so prinesle pred oltar, kjer je papež bral mašo, cvetje, žitno klasje, grozdje in oljčne vejice. Slovesne maše so se udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki ter rimske občinske oblasti. Dopoldne je papež ponovno izrazil svoje misli o miru v svetu na svojem srečanju z verniki na Trgu sv. Petra. Teror v Grčiji ATENE, 1. — Grška komunistična partija je s posebnim letakom obvestila tuje časnikarje, da je atenska vojaška vlada začela novo leto z deportacijo desetine demokratov in rodoljubov v razna taborišča ter še posebej na strahoviti otok Jaros. V letaku se poudarja, da je desničarski teror zagrešil v novembru po-kol mladih ljudi in da krivci še niso bili kaznovani. Sedaj pa ta režim obnavlja deportiranje, ki pomeni zanikanje vseh načel človečanskih pravic.