PRIMO
DNEVNIK
- Cena 35 lir
Leto XVII. - Št. 77 (4851)
Sih^st L^o?eodvlsnost
S'T5>” tu°n^ni r«šitvU Se je
;pi;
Si:pred-
ti 7iih„ ‘.*11 *esuvi.»
L^do** se ie^H minister k b0 ?n iz Banou danes vrnil ^vo?“vietsltag oka- “Upam, i*>. ;„4 «a K.n a ugodno
* ii*4 Haa VlteV snv ■ nadzJro' Sisija^orovala !!aznosti, ki
*a kato -mednarodna bila6;1 ,bi sIed>‘a
ie8VVe^onst Ru'
Nn%Cumj6' da se je
* i-*0 inSti Povpo3i 0 ustavitvi 1	**	i-Zrekti	a?	P°	želji
!®>> 4«"1 SEATO
StefcMS&iiK
r' v.
,‘hKc^ w o
'■ V^nosl; da ‘e «za-V<a8>iio“’ da S‘<<k0-
'f
Ws morda odgovor sovjetske vlade
S^predloge Londona v zvezi z Laosom *         ...............................................................
Polo ^os^va predlagala, naj se najprej sestane nadzorstvena komisija, ki naj ^	°^e strani na ustavitev sovražnosti - Lord Home govori o «komunistični ne-
_ s i» v Vietnamu - Razgovor Ruska z Nehrujem - Suvana Fuma v Londonu
% •	30 —
zatrjuj«; ^ obveščenih diplomatskih krogih v
.. anoui, icJ° nocoi. da cct rtHtrntrnr cntriotclfo trlo.
■*&£•»«=»« nr«]fiCOi’ da se odS°vor sovjetske vla-2« ta mnS l® v zvezi z Laosom pričakuje vsak ib>je se®°rda bo sporočen že jutri. i£? uSodno%da .so v Mo-	-
s? »Oto ter ?rejeb angle-£vlada v’sovfet-
•glavne,nwsovoru sPre'
Ctev laofc načrta za
%kakakor r'--‘!e v treh
načrta za »/"“»e v treh Predlaga lon-
viado ie Pa bo ^ skliče Predlagala, Sm sivena v tnstranska N se a • komisija, še
%0VtažnostiJaMS,ko ustavi' bi b io aloga komi-» Se b‘la Pozvati voj-Sso^nke, naj u-ati izvajanastl- ter nad-
aJ&nje tppn cvio.
fj	aJe	tega	skle-
ci n'il'istrar'SM6pk.?ga, zuna-v . Beath je davi
SDAH«r."'aLil Je aavi
4wa viad^1 nibfniHi,K<?a „_,m se dobila
JVora
Moskv;
kji PŽedloKgVe T TZadnJi ®iait»* dslir. • • La o s Li.
I&^iožaj TV1' da je
41 »n Jen in A Laosu ne-lih dobil 3 po vesteh, •«a K1- v L°ndonu, bojev v zadnjih
s>
SEA?<f° -eta mi-»bvi * POLH«.;, je dodal
^ ?*8ttndl0. odločenost ®*vt
Sik ^st Laos,
°sa, ter odra-
s° Jih pod-
sedaj ve-^ hi '1° bi začeli
it	res	prišlo do
in plavil1 V Laosu. Da-'0 .Poročil,, ^ resoluci-
‘‘O nič takp nference
>?it »?">■ *» w
britan-
k
nadzorstvo
>b^VSnogTri' ki
V*1; st« lnc j« fUrao, pa je
St' VMnWi v T°dnosih z V* r deti n- Laosu Ho-S ^bolj^egovo stališče i Vv*fla *	°8°če re-
' ^^»e^ažgoj, se ie da-
’? St ,Gaun0 arial z Bebk k° I,L°ndon t Je zve‘
Vi‘V'
je,
Vi^atn iu° npi.“a Vrnil v ^4 ^dn 0 OHč	po*
fešSr?™-
'V b '<° (aka- haje JuNi^dost ‘al‘šče, naj ednarodni
, Piše da-
' >vh-[«ko,i1nabk° vklju-
ncijo.
n bilo'";;1, da m6č
!p°roču,	v°
ameri-
.*V ki* k Ar. M	1«	r.nA~
K	zadr-
razgo-
iVh ^ „* Mo«W 11 lma
^dSB>’^aaVe giede le thbritan-
tfbgVji he Ve ,;bru lz-
Al^sne' da ne- Nehru je so e tnore niž
XVk;>i?TQ2n0st, Za re-
no
•iJ k	nevtri.1
pro-
i'?i	Pevtral-
b!?*	naro^no
V i?feti' da “se ne Kk i b oP°goianja,
^ L^»VU HaiaU
tr»lha .Z Je «č« nt
povezana v nobenem vojaškem smislu na katero koli stran in če ne predstavlja oporišča za nikogar«. Dodal je, da bi morali ustvariti nekakšen «av-strijski Laosa, ki «ga ne bi ogrožal nihče«. Zatem je dejal, da je med tolikšnimi razlikami v stališču ZDA in SZ dejstvo, da sovjetska vlada priznava Suvano Fumo kot ministrskega predsednika, medtem ko ga ameriška vlada ne priznava. Dalje je Rusk izjavil: «Ce bo prišlo do konference štirinajstih držav, bomo mi sedeli zraven komunistične Kitajske.« Na vprašanje, ali se strinja s politiko Fosterja Dul-lesa, češ da tisti, ki ni z ZDA je proti njim, je Rusk odgovo-
ril «Mi ne vodimo te politike. Mi spoštujemo stališče nevtralnih držav, ki se ne povežejo z nobenim blokom.« Na vprašanje ali se glede odnosov med ZDA in SZ prvi zalet dobre volje ni ze znatno ohladil, je Rusk izjavil:	«Prišlo je do
padca temperature«. Pripomnil je, da velika vprašanja niso takoj izginila, in je dodal: «Upamo, da bomo obnovili stične poti, ki so bile prekinjene.«
Demonstracije v Bagdadu
KAIRO, 30. — Po vesteh, ki so jih dobili v Kairu in v Bejrutu, je bila včeraj po ulicah Bagdada velika demonstracija. Agencija Srednji
vzhod trdi, da je bilo med včerajšnjimi incidenti, ko so se spopadli civilisti in vojaki, ubitih šest ljudi. Med demonstracijami ‘v zadnjih dneh je baje zgubilo življenje 25 ljudi. Iz Bejruta poročajo, da so nekatere skupine demonstrantov vzklikale proti generalu Kasemu. Pred demonstracijami so raztrosili letake, ki so pozivali na splošno stavko.
Tudi arabska tiskovna a-gencija je poročala o demonstracijah v Bagdadu v zadnjih dneh. Dodala pa je, da so bile te demonstracije ((mirne«.
Kairski tisk poroča tudi o manjših demonstracijah v Ira. ku. List «A1 Ahbar« piše o obsto-ju vsedržavnega stavkov, nega gibanja v šolah, prevoz-
ništvu, vladnih uradih in javnih lokalih. List dodaja, da so policisti in vojaki včeraj streljali na demonstrante, ko so ti zažgali dva oklepna avtomobila, dva vojaška avtomo. bila in metali steklenice z bencinom proti varnostnim si. lam in policijskim postajam.
Bagdadski radio je sporočil, da je zaradi ((nepredvidenih okoliščin« bila odložena vojaška parada, ki je bila do. ločena za 2. aprila.
ŽENEVA, 30, — Na današnji seji za prekinitev jedrskih poizkusov so predstavniki ZDA in Velike Britanije ponovno obrazložili zahodno sta. lišče. Sovjetski delegat Carap. kin je izjavil, da je pripravljen proučiti skrbno te predloge in nanje odgovoriti.
lllllllllllllltUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinillllHIIIIIlIttlHIIIHIIIIIllllllIlllllllllMIIIIMOilHIIMIIItillllllllllllllllllllllHIlllllllllllllflllllllllllllllllllinilllildllllllllllllflllllllliliiitiiiiiiliiiilliiiiiiflllllllUl
Včeraj je centralni odbor PSI izvolil enotno vodstvo stranke
Pietro Nenni ponovno potrjen za_ tajnika	socialistič
V vodstvu je 14 pristašev avtonomistične večine, 6 pristašev levice, Lelio Basso pa zastopa strujo «demokratične alterna-tive» - Nadaljujejo se pogajanja za rešitev vladne krize na Siciliji 8. aprila stavka italijanskih zdravnikov
________________________ TRST, petek 31. marca 1961
Delavci so včeraj ponovno zasedli arzenal zaradi nepopustljivosti centralnih organov
Na tiskovni konferenci so sindikalni predstavniki obrazložili razloge za tako ostro sindikalno borbo - V Tržaškem arzenalu in ladjedelnici Sv. Roka je ostalo preko tisoč delavcev
(Od našega dopisnika)
RIM, 30. — Centralni odbor italijanske socialistične stranke (PSI) se je sestal danes dopoldne in je najprej — na predlog senatorja Barbareschija — odklonil ostavko poslanca Vigorellija na članstvo centralnega odbora, nato pa je De Martino prečital izjavo avtonomistične večine, v kateri se poudarja, da je kongres v svoji zaključni resoluciji pooblastil avtonomiste, naj pozovejo vse članstvo k vzpostavitvi normalnih pogojev demokracije v osnovnih organizacijah stranke in e-notnosti njene dejavnosti. Resolucija namreč pravi: «Kongres ponovno poudarja, da je organizacija frakcij v nasprotju z značajem razredne stranke in poziva vodstvene organe, naj zagotovijo demokracijo in e-notnost stranke proti frakeionističnim degeneracijam« V imenu večine je nato De Martino predlagal, na.i se
odpravi vse tisto, kar predstavlja oviro za dosego o-menjenih ciljev, za:em pa podčrtal potrebo, da se vodstvo stranke sestavi z udeležbo manjšine v upanju, da bo tako moč organizirati notranje življenje stranke
ki jo je določil kongres, in ki mora biti zakon za vse.
Basso je v imenu .demokratične alternative« zatrjeval, da se je s svojimi somišljeniki trudil v teh poslednjih dveh letih, da bi ustvarili nov tip stranke, v kateri ne bi vladalo resnično ali lažno soglasje, in se diskusija in nesoglasje ne bi smelo kristalizirati v organizirane frakcije. Dodal je, da se tega cilja ne
na način, ki naj zagotovi dosledno izvajanje politike,
•iniiimui»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiimiiiiin*niiii»MiiwtMimiiHi*»m*iiiiiiimtiniiiiiiiiiiiii
Tito bo jutri v Casablanci
Titova izjava o izredno velikem pomenu dosedanjih obiskov v Afriki
BEOGRAD, 30. — Po končanem prvem delu potovanja po Zahodni Afriki je predsednik republike maršal Tito v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji izjavil, da je to bilo eno od najpomembnejših potovanj, «ker smo občutili, da na pozornico svetovne politike aktivno stopajo narodi A-frike, ki bodo imeli velik vpliv na razrvoj mednarodnih odnosov v bodoče«. Maršal Tito je ugotovil, da ne glede na zatrjevanje, da se v Afriki ne more govoriti o socializmu, v ljudskih množicah brez izjeme obstaja globoko stremljenje in prepričanje, da se družbeni sistem more graditi na novih osnovah. Voditelji Afrike danes ne menijo, da bo do socializma prišlo na kla. sičen način: po šablonah, tem. več da je potrebno na osnovah sedanjih pogojev ustvariti socialistične odnose.
«To pomeni, je poudaril Tito, da je socialistični svet mnogo širši, kot to mislijo razni dogmatiki. Socializem se, čeprav z bolečinami in težavami, poraja in razvija povsod v vseh delih sveta. Afrika je za to najboljši primer.«
Tito se je posebno dotaknil težav, ki jih imajo afriški narodi v borbi proti novim kolonialističnim poskusom, ne. varnosti, da se hladna vojna prenese v Afriko, in je ugotovil, da se kolonialisti zavedajo, da bi pozitivna rešitev v kongoški krizi predstavljala zanje veliko nevarnost, ki bi vplivala na nadaljnjo o-svobodilno borbo afriških narodov. Po mnenju predsednika Jugoslavije je v sedanjem tre. nutku najvažnejša akcijska enotnost afriških narodov v borbi za likvidacijo kolonializma. Tito je ugotovil, da je to enotnost' moč danes doseči.
Maršal Tito bo prispel v soboto zjutraj 1. aprila na uraden obisk v Maroko. V pri
šestdnevnim uradnim obiskom v Maroku bo maršal obiškal Rabat, Mekmes, Tes in druga mesta. V četrtek 6. aprila bo odpotoval iz Casablance v Tunis.
Sporazum o blagovni izmenjavi za 1.1001-65 med FIRJ in ZSSR
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — V Beogradu so idanes podpisali sporazum o blagovni izmenjavi v dobi 1961-1965 in protokol o blagovni izmenjavi za tekoče leto. Sporazum o dolgoročni trgovinski izmenjavi predvideva za leto 1965 dvakrat večjo trgovinsko izmenjavo kot v preteklem letu, to je okrog 200 milijonov dolarjev. Skupna trgovinska izmenjava v prihodnjih petih letih bo v obeti smereh dosegla 800 milijonov
dolarjev.	'
Jugoslavija bo dobavljala Sovjetski zvez; kable, svinec, izdelke črne metalurgije, kemične izdelke, industrijsko opremo in stroje. Jugoslovanske ladjedelnice bodo zgradile za SZ 16 tankerjev po 25.000 ton nosilnosti. Poleg tega bo Jugoslavija dobavila SZ 3500 vagonov - cistern, univerzalne sušnice, popolne naprave za predelavo sadja in zelenjave in razno blago široke uporabe. Sovjetska zveza bo dobavila Jugoslaviji premog, koks, surovo železo, naftne derivate, aluminij, kavčuk, kompletna oprema za razne industrijske objekte v skupni vrednosti 95 milijonov dolarjev. Skupno sporočilo o razgovorih ugotavlja, da so pogajanja potekala v duhu medsebojnega razumevanja, in da je med pogajanji prišla do izraza obojestranska želja, da se deželnega
Ukinili bodo več oporišč ZDA
stanišču v Casablanci ga bo- blagovna izmenjava razširi m | sivo PLI je naklonjeno po-■ „,A„LlIM,_nL .... do pozdravili kralj Hasan in postavi na dolgoročno osnovo, smneu Trimarchiju ki je že	WASHtNuTUhL	30.
druge ugledne osebnosti. Med)	B-	‘sodeloval v prejšnjih vladah. 1 partma za obrambo j
more doseči naenkrat, da pa so po kongresu v Milanu vsi izrazili tako voljo. »Vsakdo izmed nas — je še dejal Basso — obdrži svoje ideje in jih bo skušal širiti; mi še vedno verjamemo v politično linijo, ki smo jo zagovarjali na kongresu«. Končno je Basso izrazil svoje zadovoljstvo nad okoliščino, da so se vsi izjasnili za ponovno vzpostavitev vzdušja svobodne diskusije.
Vecchietti je nato prečital izjavo levice, v kateri se zatrjuje, da je ta struja, na osnovi poteka in zaključkov kongresa, predlagala sestavo proporcionalnega vodstva, ker bi tako vodstvo prispevalo k postopnemu premagovanju struj m s tem k odpravi vsakršnega pojava frakcionaštva. Večina je tako rešitev odklonila. Zato ne preostane nič drugega kot vstop manjšine v vodstvo, ki ima že vnaprej določeno večino. S tako rešitvijo je moč ustvariti postopno novo vzdušje v stranki, ki bo v večji meri ustrezalo dejanskemu stanju. Ne glede na organizacijske rešitve, ki jih bo centralni odbor sprejel pri sestavi vodstva, se bo levica ogibala vsakršne frakcio-naške manifestacije, hkrati pa se bo uprla podobnim manifestacijam večine. Svojim publikacijam in notranjemu življenju bo levica dala tak ustroj in vsebino, da bi politični diskusiji zagotovili vedno višjo raven.
Nato so soglasno odobrili resolucijo, ki jo je predložil Pertini, in v kateri se poudarjajo skupne točke vseh struj, hkrati pa centralni odbor sklene sestaviti vodstvo stranke, v katerem bodo pristaši vseh treh struj.
Popoldne se je centralni odbor sestal na kratko sejo in soglasno odobril seznam članov novega vodstva, ki ga sestavija 14 avtonomistov (Nenni, De Martino, Lombardi, Carettoni, Santi, Cattani, Pieraccini, Venturini, Corona, Simone Gatto, De Pascalis, Brodolini, Mosca in Mancini), šest pristašev levice (Vecchietti, Valori, Foa, Lussu, Vincen-zo Gatto in Lami) ter Lelio Basso za strujo »demokratične alternative«.
Takoj po izvolitvi se je novo vodstvo sestalo pod predsedstvom Lussuja in izvolilo tajnika, namestnika tajnika in glavnega urednika glasila stianke »Avantil«. Na ta mesta so bili ponovno potrjeni Nenni, De Martino in Pieraccini, ob vzdržanju pristašev manjšine. Vodstvo PSI se bo ponovno sestalo verjetno prihodnji četrtek, da bi porazdelili še preostale funkcije. Sedanji avtonomistični člani vodstva PSI so bili vsi tudi v piejšnjem vodstvu, razen poslancev Jacomettija in Paolic-chija, ki sta ju zamenjala Brodolini in tajnik federacije v Milanu Mosca.
Vodstvo in parlamentarci PLI so na svojem današnjem zasedanju razpravljali o krizi deželne vlade na Siciliji in poudarili, da je treba to krizo rešiti s sestavo vlade, ki mora izključiti skrajno levico (PSI in KPI) ter skrajno desnico (MSI). Na tem sestanku so hkrati tajno glasovali za kandidata PLI, ki naj bi zastopal liberalce v novi deželni vladi. Izid glasovanja bo znan šele prihodnjega 4. aprila, tik pred zasedanjem parlamenta. Vod-
Pozneje se je Malagodi ponovno sestal z voditeljem krščanskih socialcev na Siciliji poslancem Pignatonejem, ki je po razgovoru dejal, da je vprašanje še vedno odprto, kljub temu, da se skuša rešiti s precejšnjo dobro voljo. Glavno vprašanje' pa je zanj diskusija okrog programa, ker je potreben predvsem sporazum o tem, kar bo morala storiti nova deželna vlada. Pignatone se je sestal tudi z La Malfo (PRI) in se bo, pred odhodom na Sicilijo, verjetno sestal tudi s predstavniki PSDI.
Politični tajnik KD Moro je imel tudi danes razgovore z deželnim tajnikom KD na Siciliji D’Angelom, ki mu je poročal o razvoju političnega položaja po krizi deželne vlade
Na sedežu vsedržavne federacije zdravniških zbornic so se danes sestali predstavniki federacije in večjih sindikalnih organizacij italijanskih zdravnikov, da bi sprejeli potrebne ukrepe v zvezi s stavko zdravnikov, ki se bo vršila prihodnjega 8. aprila v znak protesta proti nameravani u-kinitvi pavšalnega plačevanja davka na promet. Zdravniki namreč zatrjujejo, da bi ta nameravana ukinitev pomeni la dejansko kršitev poklicne tajnosti in da zato nikakor ne morejo pristati na odpravo dosedanjega postopka pri plačevanju davka na promet.
A. P.
Delavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka so bili včeraj ponovno prisiljeni začeti ostro sindikalno borbo in so ob 14.45 na skupščini sklenili, da zasedejo podjetje, dokler se dokončno ne uredi vprašanje proizvodne nagrade. Do tega tako resnega ukrepa je prišlo po dolgotrajnih pogajanjih, ki pa so se končala brez uspeha zaradi trmastega stališča osrednjega vodstva Intersinda in Fin-cantieri.
Ob omenjeni uri so vsi de-1 ivci zapustili delo in so od takrat ’ podjetju, v katerem bodo danes ponoči tudi prenoči i. Tokrat so stavko in zasedbo podprli tudi uradniki, ki so izjavili, da se iz solidarnosti pridružijo stavki. V celoti gre za 1300-1400 delavcev Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka v Miljah.
Popoldne sta tajnika obeh sindikalnih organizacij kovinarjev skupno s člani notranje komisije sklicala tiskovno konferenco, ki je bila na sedežu v Ul. Duca d’Aosta. Podrobno je poročal o razvoju sindikalnega spora najprej tajnik Pinguentini, ki je uvodoma podčrtal, da so delavci Tržaškega arzenala vedno prejemali proizvodno nagrado skladno z delavci obratov CRDA. V nekaterih letih so delavc: arzenala prejemali celo nekaj več. Iz tega razloga niso sin, dikalne organizacije, ko so se pred kratkim pogajali o proizvodni nagradi za CRDA, razširile tega spora tudi na Tržaški arzenal, ker so bile prepričane, da se bo z rešitvijo položaja v CRDA avtomatično in povsem prirodno rešilo tudi vprašanje arzenala. Na _ ta način so se hoteli izogniti žrtvam delavcev arzenala in so naredili tudi nemajhno uslugo podjetju, saj so mu omogočili mirno poslovanje.
Ko je bil sklenjen sporazum za CRDA, pa se je kar naenkrat izkazalo, da ravnateljstvo ne sprejema enakega postopka za dv« sorodni podjetji in :e ponudilo 12-13.000 lir proizvodne nagrade, medtem ko je bila ne pogajanjih za CRDA določena nagrada v višini 17 tisoč lir. Prišlo je do zapletenih pogajanj, najprej V podjetju med ravnateljstvom in notranjo komisijo, nato pa do intervencije sindikalnih predstavnikov. Vse to pa ni nič pomagalo, tako da so se delavci naveličali zavlačevanj in so v soboto proglasili zasedbo podjetja.
V nedeljo dopoldne so poklicali na Intersind tajnika obeh sindikalnih organizacij m so med dolgotrajnim razgovorom najprej zagrozili, da bodo umaknili ravnateljstvo, nato pa pomirjevalno ugotovili, da so možnosti za rešitev celotnega vprašanja na miren način.
Oba tajnika sta na osnovi teh zagotovil sklicala v nedeljo popoldne delavce in jih po dolgotrajni (preko tri ure) diskusiji prepričala, da je treba popustiti in prenehati z zasedbo podjetja. Delavci so malo zaupali zagotovilom, saj jim je bilo dobro znano, da je v ladjedelnici večje število ladij v popravilu, vendar pa so privolili, da z zaporo prenehajo prav zato, da bi dali konkreten dokaz dobre volje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
iinniiiiiiituiiiiiiiiiKiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuTiiiiiiiiHii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Požar na brzovlaku Pet potnikov mrtvih
Nesreča se je dogodila na progi Turin-Rim
LA 9PEZIA, 30. — Na brzovlaku Turin-Rim je nastal požar v predoru uMarmi-Salici«. V dimu se je zadušilo pet potnikov od katerih 14-letni deček, dve ženski in dva moška. Trupla so odpeljali v Levanto. Vsem ostalim potnikom so na postaji Bonassola med Spezto in Genovo nudili prvo pomoč.
Na kraj nesreče so prišli takoj gasilci iz Spezie, Sestri-Levante in Rapalla. Ob 2. u-ri ponoči je bil promet še vedno prekinjen. Točen vzrok smrti petih potnikov še ni ugotovljen. Trupel še niso i-dentificirali.
Vzrok požara je bil verjetno kratek stik v električni lokomotivi, ki je >mel posledice v vseh petih vagonih brzovlaka, tako da je dejansko vseh pet vagonov uničenih. Potniki so lahko izstopili, preden je požar zajel vse vagone. Kljub temu pa so nekateri ostali v predoru v dimu in morali so jih prepeljati v bolnišnico v Levantu in v Bonassoll. Po polnoči so prišli na kraj nesreče tudi zdravniki z zdravili.
čil. da bodo 21 ameriških oporišč v tujini zaprli ali preuredili. Predsednik Kenned/ je dal nalogo ministru za obrambo, naj prouči, Katera oporišča je mogoče eliminirati ali skrčiti, V svoji poslanici, ki jo je poslal kongresu v torek, je poudaril, da so zaradi teh-mčnega napredka zastarele ne samo nekatere vojaške o-preme, temveč tudi naprave, ki so bile zgrajene za njihove uporabo.
Na tiskovni konferenci je minister za obrambo sporočil, da so oporišča, ki jih bodo ukinili ali preuredili, v osmih državah, ki jih sedaj ne omenjajo, ker hočejo to prej sporočiti prizadetim vladam. Predvideva se premestitev 19 tisoč oseb, od katerih 15.000 vojakov, ki pripadajo povečini letalstvu. Večina tega o-sebja se bo vrnila v ZDA postopoma.
Razen tega bodo zaprli ali preuredili 52 oporišč na ameriškem ozemlju. S tem bodo prihranili skupno 220 milijonov dolarjev letno. Vendar pa ta prihranek ne bo dosežen v finančnem letu 1962 zaradi stroškov, ki bodo potrebni za eliminiranje teh oporišč.  «»-----------------
WASHINGTON, 30. — Predsednik Kennedy je odpotoval danes popoldne v Palm Beach na Floridi, kjer bo ostal čez velikonočne počitnice. Pred odhodom je dal navodila, naj
COSTRITTI LA tOTTA ]
Ob 14.45 so delavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka ponovno zasedli podjetji, ker so se zaradi trmastega stališča vodstva centralnega Intersinda in Finsider razbila pogajanja o proizvodni nagradi. Delavci so izvolili skupen odbor in v podjetje nima nihče vstopa. Številni znanci in prijatelji so se takoj zbrali pred vhodom, kamor so proti večeru žene prinesle večerjo
iiMiiiiiiiiiHiniiimimiiiiuimiiiiiiiiitiMMiimuuiiimiimiiimmiiHimiiitmimiitHiiiitiiutfiiiiififiimiMiiiiiHiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimi
Uradno sporočilo Alžira in o začetku pogajanj o samoodločbi
Francosko delegacijo bo vodil Louis Joxe - Izredni varnostni ukrepi švicarskih oblasti
TUNIS, 30. — Alžirsk« vlada je danes objavila naslednje sporočilo; ((Začasna vlada alžirske republike sporoča, da se bodo razgovori o pogojih samoodločbe in o vprašanjih, ki so z njo povezana, začeli 7. aprila v Evianu s predstavniki francoske vlade. Alžirsko delegacijo bo vodil minister.«
Danes popoldne se je alžirska vlada sestala na novi seji. Ni znano, koliko časa bo trajalo zasedanje. Domnevajo pa, da bodo po seji sporočili imena članov delegacije, ki bo-odšla v Evian.
Enako sporočilo kakor alžir. ska vlada- je objavilo danes tudi francosko ministrstvo za informacije. Poročilo dodaja, da bo francoski delegaciji predsedoval državni minister za alžirske zadeve Louis Joxe.
Švicarski politični departma pa je sporočil, da bo alžirska delegacija lahko imela v Švici redne tiskovne konference, ka. terih se bodo lahko udeležili samo časnikarji, ki jih bo priznala alžirska vlada. Postopek za akreditiranje se bo začel v sredo 5. aprila s predložitvijo prošnje in pisma uredništva časopisa, za katerega časnikar piše, ter dveh slik in izkaznice časnikarja. Vse prošnje bo reševal alžirski tiskovni urad.
Iz varnostnih razlogov so švicarske oblasti odredile posebno nov sistem za tiskovne konference, ki jih bodo imeli alžirski delegati. Bojijo se namreč atentatov francoskih ultrasov. Uvedli so povezavo po radiu med palačo, kjer bodo alžirski delegati, in palačo, kjer bodo časnikarji. Na ta način bodo časnikarji lahko stavljali vprašanja in dobivali odgovore. Razen tega so uvedli poseben televizijski sistem tako da bodo časnikarji lahko videli alžirske o-sebnosti, te pa bodo imele pregled nad vso dvorano, v kateri bodo časnikarji, in bodo videli vsakogar, ki bo postavljal vprašanja.
Alžirci pa niso preveč navdušeni nad tem sistemom in bi se rajši neposredno udeležili tiskovnih konferenc. Prij pominjajo, da se jim vsi ti izredni ukrepi po toliko letih, ko vsak dan tvegajo življenje, zdijo pretirani. Toda švicarska policija je drugačnega mnenja. Dokončen sklep bo sprejet v prihodnjih dneh.  «»------------------
Sklepi sestanka varšavskega pakta
MOSKVA, 30. — Posvetovalni politični odbor varšavskega pakta je danes zaključil svoje zasedanje, ki mu je predsedoval Walter Ulbriht. TASS je objavil zaključno poročilo, v katerem je rečeno, da so se vse članice pakta sporazumele glede nadaljnjih ukrepov za utrditev svoje obrambe spričo novih vojaških priprav zahodnih sil. V poročilu je nadalje poudarjeno, da države pakta ne morejo ostati brezbrižne zaradi voiaških priprav imperialističnih držav, in da postaja Zahodna Nemčija glavno žarišče vojne nevarnosti v Evropi, Velika Britanija, Francija in ZDA pa prispevajo k obnavljanju napadalne nemške vojske.
Poročilo poudarja «nove Izredne uspehe držav socialističnega' tabora v razvoju gospo-
mu takoj pošljejo sovjetski	.	_	_
odgovor na britanske predlo-1 darstva, kulture, znanosti, teh De ge v zvezi z Laosom, kadar nologije in v dvigu življenj-e sporo-1 ga bodo dobili,	I ske ravni prebivalcev v okvi-
ru miroljubnega gospodarskega tekmovanja med obema sistemoma.« ((članice pakta so upoštevale pri svojih sklepih teoretične zaključke novembrskega sestanka komunističnih partij v Moskvi, ko je bilo poudarjeno. da se svetovna vojna lahko prepreči z združenimi napori svetovnega socialističnega tabora, mednarodnega delavskega razreda. narodnoosvobodilnih gibanj, vseh držav, ki nasprotujejo vojni, in vseh sil, ki ljubijo mir.«
Na konferenci so bili navzoči kot opazovalci tudi delegati Kitajske, Severne Koreje in Zunanje Mongolije. Dalje je bil navzoč vrhovni poveljnik sil varšavskega pakta maršal Grečko.
Poročilo pravi zatem, da se po dudarci narodnoosvobodilnih gibanj kolonialni sistem še dalje razkraja in da so se prave sile miru in socializma, ki lahko preprečijo napadalne načrte imperializma ter zagotovijo trajen mir, okrepile.
Udeleženci konference ugotavljajo tudi, da se napadalni krogi še dalje upirajo izboljšanju mednarodnega položaja in naporom miroljubnih držav za ohranitev miru.
Imperialistične državc — čla. nice NATO in drugih napadalnih vojaških zavezništev — nadaljujejo oboroževalno tekmo, postavljajo nova vojaška oporišča v Evropi in v dru-
gih delih sveta, večajo svoje zaloge jedrskega orožja m izstrelkov, spreminjajo NATO v četrto atomsko lslo. Obnavljanje napadalne vojske Zahodne Nemčije, ki ji poveljujejo Hitlerjevi generali in ki je opremljena z jedrskimi izstrel, ki ter drugimi modernimi uni. čevalnimi sredstvi, se naglo nadaljuje s pomočjo ZDA. Ve. like Britanije in Francije, Zahodni Nemčiji se dajajo vojaška oporišča na ozemlju dru. gih držav. Vse to postaja ved. no bolj nevarno, ker vlada Zahodne Nemčije stalno postavlja ozemeljske zahteve proti drugim državam in vodi tudi revanšistično propagando med zahodnonemškim ljudstvom. Na ta način postaja Zahodna Nemčija največje žarišče vojne nevarnosti v Evropi.
Imperialistične sile vedno pogosteje uporabljajo silo pri poizkusu, da bi zatrle narodnoosvobodilna gibanja v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, kakor dokazujejo krvava zatiranja v Kongu, Alžiriji, Angoli, Laosu in stalna izzivanja proti Kubi.
Na koncu izjavljajo države članice varšavskega pakta, da bodo še dalje vodile politiko miroljubnega sožitja in da so vsak trenutek pripravljene sprejeti vse ukrepe, sporazumno z drugimi državami, da se zagotovita mir in varnost narodov.
iiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiliiliiiiiiiiiiiiiliHiiimiiiiiimiHiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiil
Nov višinski rekord z letalom: 50,325 km
Dosegel ga je včeraj pilot Joe Walker blizu Los Angelesa v Kaliforniji z malim raketnim letalom «X-15»
LETALSKO OPORIŠČE ED-WARDS (Kalifornija), 30, — Raketno letalo «X-15» je danes doseglo višino 50,325 km, kar pomeni, da je doseglo do-, slej najvišjo višino, do katere je prispel človek.
Letalo je pilotiral kolavda-tor Joe Walker. Zgrajeno je bilo tako, da bi doseglo višino 100 km in brzino čez 6000 na uro, kar pa se ni zgodilo, ker je letalo doseglo brzino 4700 km na uro. Instrumenti v letalu so registrirali višino 48 km, toda podatek so morali preveriti s preračunavanjem na Zemlji.
Po najnovejših vesteh so s pcmočjo radarja ugotovili, da je letalo doseglo ne samo 48 km, temveč 50,325 km! Ko je doseglo to točko, je pilot po radiu sporočil, da je nebo nad njim »lepo temnomodro«. Potemtakem je nov višinski rekord z 8 km nad dosedanjim, ki ga je doseglo manj popolno letalo, kot je «X-15». Letalo «X-15» je bilo majhno letalo črne barve v obliki puščice, ki je bilo obešeno pod desnim krilom nekega bombnika ter je vzletelo v višini 15 km in doseglo najprej višino 33 km Nato pa se je dvignilo še za nadaljnjih 17 km. Po desetih minutah svobodnega letenja je poskusno letalo pristalo na dnu nekega osušenega jezera, 150 km severovzhodno od Los Angelesa,
Pilot je med poletom izkoristil samo tri četrtine maksimalne kapacitete motorja in je bil eno minuto in pol iz-
ven področja težnosti. Meni sc, da predstavlja tudi ta minuta in pol, ko je bil pilot piaktično brez teže, poseben rekord.
Po pristanku je pilot izjavil, da je preživel nekaj hudih trenutkov. Takoj po vzle-tu z bombnika se je motor prižgal in takoj ugasnil. »Toda ko nisem opazil, da bi se prižgala kaka alarmna luč, sem motor ponovno prižgal in takoj sem se počutil bolje«. Povedal je nato, da se je letalo ob pristanku večkrat močno streslo, tako da si ni znal obrazložiti vzroka, ker se mu nekaj podobnega ni nikoli prej zgodilo. Vendar pa kaže, da letalo ni bilo poškodovano.
na jesen razprava o razorožitvi
NEW YORK, 30. — Ameriški in sovjetski predstavniki so danes predložili političnemu odboru OZN resolucijo, ki določa odložitev razgovorov o razorožitvi na 16. zasedanje, ki se bo začelo septembra. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Govori se, da sta se Gro. miko in Stevenson sporazumela, da bodo medtem nadaljevali pogajanja po diplomat, ski poti. Domnevajo, da bo Gromiko odpotoval jutri v Moskvo.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.6, najnižja 8.4, ob 19. u-ri 13, zračni tlak 1016.5 pada, veter zahodnik-severozahodnik 1 km na uro, vlage 69 odst., nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11.6 stopinje.
Tržaški
nevnik
Danes PETEK, 31. a,,a Benjamina
, zaton« *
Sonce vzide ob 548 '"a«.!**
18.31. Dolžina dneva vzirt ob 17.48 in zaton Jutri, SOBOTA, 1. «
Bogomila /j
Poziv sindikalnih organizacij prebivalstvu naj podpre borbo delavcev arzenala in Sv. Roka
Sindikalna predstavnika pri vladnem komisarju ■ Nesprejemljivi predlogi Intersinda - Brzojavke NSZ in poslanca Vidalija Fanfaniju, Sullu in Boju
(Nadaljevanje s 1. strani)
V ponedeljek pa je Inter-sina bistveno izpremenil svoje stališče in izjavil, da so pripravljeni izplačati proiz-vcono nagrado v znesku 15.000 lir, kar naj se vnese v delov-no pogodbo in izplačati posojilo v višini 5 tisoč lir, ki pa bi jih delavci morali kasneje vrniti. Na osnovi pisma mini. stra za delo Sulla je bilo jasno, da predvideva sporazum s CRDA proizvodno nagrado v znesku netto 17.000 lir in bi torej še vedno obstajala bistvena razlika med postopkom, ki je v veljavi v Tržaškem arzenalu in v CRDA. Tega stališča zato sindikalne orga-r..zarije niso mogle sprejeti in so se pogajanja odložila.
V torek je sindikalne predstavnike poklical vladni generalni komisar dr. Palamara in jim zagotovil, da se za zadevo zanima pri odgovornih ministrstvih ter drugih ustanovah ter zato predlagal delavcem, da naj počakajo, da bodo lahko ta posredovanja rodila uspeh.
Sindikalni predstavniki niso mogli delavcem neposredno govoriti v podjetju, ker jim to ravnateljstvo prepoveduje, so pa ta predlog vlad-ns:ga generalnega komisarja sporočili članom notranje komisije in ti nato vsem delavcem, ki so na ta predlog pristal; in odločili rok 48 ur piav zato, da še enkrat dokažejo svojo dobro voljo.
Nato so sledili še novi sestanki na uradu za delo in na Intersindu, ki pa niso prinesli ničesar novega, ker so vsi čakali končen odgovor iz Kima.
Včeraj je vladni generalni kcmisar ponovno poklical sindikalna predstavnika in jima sporočil, da vztrajata centralni Intersind in Fincantieri na svojem	stališču. Zato tudi
podtajnik za delo Calvi ne mere napraviti trenutno ničesar in predlaga, da se zadevo odloži in da se ponovno razpravlja 6. ali 7. aprila. Vladni generalni komisar je nato pozval sindikate, da naj najdejo začasno rešitev, dokler ne bo prišlo do teh pogajanj in jih zato tudi pozval, da naj se ponovno sestanejo na lckalnem Intersindu.
Kljub	temu ostremu odgo-
voru Intersinda in 'Fincantieri sc sindikalne ‘otgahizacije v soglasju	z notranjimi komisi-
jami Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka pripravile kompromisni predlog, da raj se danes izplača vsem delavcem	»posojilo* v znesku
20.000 lir in da se bo kasneje razpravljalo o delovni nagradi. Sindikalne organizacije so hotele na ta način doseči nekako premirje^ ki ne bi zadevalo načelnega dela vprašanja in ker jim je tudi bilo znano, da ima podjetje potrebna sredstva že pripravljena, saj je samo predlagalo 15.000 lir proizvodne nagrade in 5 tisoč lir posojila.
Intersind je zahteval premor dvajsetih minut in nato odgovoril, da lahko pristane
maksimalno na vsoto 10.000 lir kot akontacijo.
Ko so slišali ta odgovor, sindikalnim predstavnikom ni ostalo nič drugega, kot da so se dvignili in odšli ter odgovor sporočili delavcem, ki so soglasno sklenili ponovno pro. glasiti zaporo in to tudi na osnovi predloga obeh sindikalnih organizacij.
Tajnik je nato odgovoril, da so sindikalne organizacije ter delavci naredili vse, kar je v človeških močeh, da ,bi se ta spor sploh ne pričel in da bi se nato na miren način rešil. Vendar pa je zmagalo trmasto stališče centralnih organov, ki so tudi krivi, da se je pričela zasedba podjetja. Sedaj pa je položaj tak. da delavci ne bodo več pristali na nobeno popuščanje.
Nato je na kratko spregovoril še tajnik FIOM-CGIL Semilli, ki je podčrtal tesno povezavo med proizvodno nagrado in izkoriščanjem delavcev. Z novo tehniko in večjim delavskim naporom se namreč stalno viša proizvodnost dela ter navedel za primer, da so v CRDA potrebovali za zgraditev 1000 ton ladijskega trupa pred sedmimi leti 13 delov, nih dni, sedaj ipa rabijo le še 5,2 delovnega dneva. Podobno so se delovni napori povečali tudi v arzenalu.
Sporazum, ki je bil dosežen CRDA, in katerega uveljavitev zahtevajo delavci arzenala, torej še od daleč ne odgovarja stvarnemu stanju in je že v resnici kompromis ker bi delavci morali prejeti mnogo več. Povsem pa je nemogoče od njih zahtevati, da pristanejo na nekaj manj.
Nato je tajnik podčrtal skrajno negativno nedeljsko izkušnjo, saj so na osnovi lepih obljub delavci prenehali z ostro sindikalno borbo, kar ja podjetje izkoristilo, da je med nedeljo in sredo odpeljalo iz dokov večino ladij, tako da so sedaj v arzenalu samo še štiri ladje: Brennero, Breza, Silver Prince in Cas-siopea. Lahko rečemo, da je šlo za poskus izkoriščanja delavske dobre volje, ki pa se ne bo več ponovil. Obe sindikalni organizaciji ter vsi delavci podjetja so namreč trdno odločeni, da z akcijo ne bodo prenehali, vse dokler ne bo spor rešen tako, kot to delavci; upravičeno zahtevajo.
Po mnenju, sindikatov gre torej za poskus špekulacije, da bi se delavci prisilili na popuščanje in bo imel spor v Tržaškem arzenalu negativne posledice na vsa predvidena pogajanja, saj bo sindikalne organizacije in delavce prisilil na trše stališče ter na takojšnjo vztrajno borbo.
Vse tudi kaže, da lahko spor dobi vedno ostrejše oblike ter sta obe sindikalni organizaciji podčrtali, da so že pozvali sorodne kategorije na solidarnostno borbo, tako da se lahko pričakuje v kratkem vrsta solidarnostnih stavk. Istočasno sta sindikalna predstavnika tudi pozvala vse prebivalstvo, da naj konkretno pokaže svojo solidarnost s stavkajočimi
delavci ter da naj zbere hrano ter druge potrebščine, ki so za delavce nujno potrebne, da bodo lahko vzdržali zaprti v podjetju.
V obeh podjetjih so delavci izvolili širši odbor, katerega vodijo člani notranje komisije in ki skrbi za red ter za vse potrebno, da se zasedba podjetja v miru odvija. Včeraj ni prišlo do nobenega incidenta.
Neodvisna socialistična zveza je sinoči poslala predsedniku ministrskega sveta Fanfaniju naslednji telegram: «Za. radi nepopustljivega stališča F1NS1DER je prišlo do razbitja pogajanj o zahtevah u-službencev Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Odbor Neodvisne socialistične zveze vas poziva, da posredujete, da se sprejmejo zakonite in pravične zahteve delavcev.n
Poslanec Vidali pa je v tej zvezi poslal telegrame: predsedniku ministrskega sveta
Fanfaniju, ministru za delo Sullu in ministru za državne udeležbe Boju. Istočasno je poslanec tudi vložil pismeno interpelacijo v poslanski zbor. nici.
Tajništvo Nove delavske zbornice je včeraj izdalo dalj. št proglas, v katerem podčrtuje razloge, zaradi katerih je prišlo do prekinitve pogajanj ter obsoja trmasto stališče centralnih organov. Tajništvo poziva vse delavce, da naj bo. do solidarni s stavkajočimi de. lavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka in že sedaj ugotavlja, da bo nujno potrebna splošna protestna ak. cija, v kolikor ne bi prišlo do hitre in pravične ureditve spora.
Tajništvo tudi poziva vse prebivalstvo, ustanove in organizacije, da naj konkretno prispevajo in poskrbe, da bodo delavci, ki so zaprti v arzenalu, preživeli kolikor mogoče zadovoljive praznike.
Vprašanje deželne avtonomije
Svetovalca KPI pri dr. Deliseju
Pokrajinska svetovalca KPI prof. Paolo Sema in Mario Colli sta bila včeraj pri pokrajinskem predsedniku dr. Deliseju ter ga obvestila, da bo v kratkem obiskal Trst poslanec KPI Santarelli, l$i predstavlja stranko v ožjem parlamentarnem odboru, ki se u-kvarja z vprašanjem avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. Svetovalca sta sporočila, da namerava poslanec Santarelli stopiti v stik s predstavniki krajevnih ustanov v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu ter sta vprašala dr. Deliseja, ali bo sprejel poslanca. Predsednik pokrajine je odgovoril pritrdilno. Svetovalca sta tudi predlagala, naj pokrajinski svet pohiti za razpravljanjem o resoluciji, ki jo je njuna skupina predložila v zvezi z deželo. Dr. Delise je obljubil, da bo poskrbel za čimprejšnjo razpravo.
Svetovalea sta nadalje prosila, naj se pokrajina zavzame, da ravnateljstvo Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka ugodi pravičnim zahtevam delavcev. Dr. Delise je dejal, da je pokrajinski odbor razpravljal o stvari, on pa je ob svojem zadnjem obisku v Rimu interveniral pri Tupiniju.
Neekonomično uničevanje smeti
Sedaj občinska uprava predlaga sežiganje odpadkov
Svoj čas je občinski svet sprejel sklep in določil nakazilo za zgraditev naprav za predelavo smeti v organsko gnojilo, kar bi mnogo koristilo kmetijstvu
tiiiiiiaiiiiniiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiuiiiuiitiiuiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiuiiiiimiiiiitiiiMiiiiiiMiiiiiimiiiimii)
Pereče vprašanje za potrošnike
Konkurenca iz Furlanije odstranila nevarnost podražitve cene mleka
Cena je ostala pri starem, ker nudi novi grosist prodajalcem na drobno mleko tri lire ceneje
Pred nekaj tedni je postalo pereče vprašanje cene mleka, ki bi se morala zvišati od 82 lir na 85 lir za litrske steklenice in od 41 lir na 45 lir za steklenice po pol litra. Za to zvišanje se je izrekla namreč pokrajinska komisija za cene na zahtevo prodajalcev in grosistov. Pravzaprav so imeli pri tem glavno vlogo grosisti, ki so hoteli zvišati dobavno ceno prodajalcem na drobno, češ da se je zvišala nakupna cena pri živinorejcih. Da bi ohranili dobiček pri litru mleka, 'so bili torej prodajalci na drobno prisiljeni zahtevati zvišanje cene, saj so že tako malo zaslužili zaradi v,elifteg^ števila mlekarn, ki jih je v naši občini 365 in ki prodajo povprečno samo po 70 litrov mleka na dan. Poleg tega Pa zaslužijo vsi prodajalci niti enako pri litru mleka, ker izkoriščajo razni dobavitelji dejstvo, da imajo prodajalci mlekarne le v najemu. Razen tega so se prodajalci sklicevali tudi na to, da nimajo na razpolago dovolj drobiža po I in 2 liri, ker pa ni bil posebno utemeljen razlog.
Občinski svet je na eni izmed sej razpravljal o ceni mleka in zavrnil predlog za zvišanje cene, pri čemer sta župan in podžupan izjavila,
da je mleko že tako najdražje pri nas od vseh občin na področju Treh Benečij, vštevši Benetke. Kar se tiče zvišanja cene pri proizvajalcu, pa so ugotovili, da gre za vsakoletni sezonski pojav. Med diskusijo v občinskem svetu je bilo omenjeno tudi stališče Delavskih zadrug do tega vpra-šanja, saj prodajajo mleko v svojih prodajalnah v Miljah ceneje, to je po 78 lir. Delavske zadruge so namreč že pred leti, ko se je prvič govorilo o zvišanju cene mleka, ponudile, da bi ga prodajale v svojih pridajalnah po 7 lir manj, to je samo po 75 lir Sedaj se zdi, da bodo sprejeli glede tega nekak kompromis, to je da bodo dali dovoljenje za prodajo mlekp v prodajalnah Delavskih zadrug s samopostrežbo, to je v tako imenovanih Super Coop Upoštevati je namreč treba da se ne more mleko proda, jati v trgovinah z mešanim blagom iz higienskih razlogov.
zahtevali novih poviškov, saj so sami izjavili, da so se hoteli le zavarovati pred poviškom grosistov.
—-«»-------
							
Tragična smrt delavca na železnici pri Devinu
Delavec je delal na progi, ko je nenadoma privolila električna lokomotiva in ga povozila do smrti
Včeraj ob 15.35 je prišlo na železniški progi Trst-Tržič do hude nesreče, ki je zahtevala smrt delavca, ki je delal na tej progi. Nesreča se je dogodila med Devinom in Štiva-nom, in sicer na odseku km 123,560.
Ob isti uri je bilo na mestu nesreče več delavcev, ki so bil: zaposleni pri raznih vzdrževalnih delih na progi. Nenadoma je privozila po progi električna lokomotiva št. 7720, ki je podrla enega izmed njih. Gre
PRIMORSKI DNEVNIK
UHEUNISTVO
TRST- UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelhco l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ:	v tednu 20 din, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920
din, polletno 960	din, četrt-
letno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo	tržaškega tiska Trst	11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ulica	3-1,
tel. 21-928, tekoči	račun	pn
Komunami banici v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi st naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
v*______________________________J
za 31-letnega Renata Cattorja iz Cervignana, ki je zaradi hudih telesnih poškodb takoj umrl. Ne ve se še točno kako je do nesreče prišlo.
Na mesto nesreče so prišli policijski organi iz Devina, Tržiča in Trsta. Preiskavo pa so uvedli karabinjerji iz devinske postaje. Tržiški pretor je po ogledu dovolil da so truplo nesrečnega delavca odpeljali. Še danes bodo devinski karabinjerji zaslišali razne priče, ki so prisostvovale tragičnemu dogodku.
Pri prečkanju ceste ga je podrl avto
Franc Cetin, star 35 let iz Ul. Bison 13 na Greti, je včeraj zjutraj okoli osme ure prečkal v naglici Furlansko cesto, ker se mu je mudilo na avtobusno postajo. V tistem trenutku je privozil mimo avto TS 40770, ki ga je šofiral 44-letni Pietro Visintin z Zgornje Grete 46, ter ga podrl na tla- Cetina so takoj prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdravniki so mnenja, da se bo moral zdraviti kakih deset dni zaradi raznih poškodb na glavi.
Kupil je diamant z ničvrednimi markami
V torek zvečer je vstopil v zlatarno v Ul. Mazzini 51 neki mladenič star približno 30 let. V zlatarni sta bila tedaj lastnik Pasquale Capurso star 68 let in neki njegov brat. Klijent, ki je prišel v trgovino, je govoril po nemško. Ker sta se brata zelo lahko spora-
PR1SPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
zumela z njim, ni bilo nobenih posebnih težav za sklepanje kupčij. Klijent si je ogledal razne briljante, ki jih je bil opazil v izložbenem oknu. Končno je sklenil, da bo kupil neki diamant, ki je bil vreden 290.000 lir. Neznanec se ni pogajal glede cene. Brez vsakršne pripombe je potegnil iz žepa denarnico ter plačal kupljeno blago s 1900 nemškimi markami.
Zdelo se je, da je kupčija neoporečna. 2a! pa se je zgodilo, da naslednjega dne niso hoteli plačati Campursu v banki odgovarjajočo vsoto v lirah. Dejali so mu, da so bile marke, ki jih je bil prejel od neznanca, že izven obtoka. Capursu ni preostalo drugega, kot prijaviti zadevo policijskim organom.
Seveda pa bi to prizadelo mlekarne v bližini takih trgovin. Zato je na omenjeni seji podžupan dejal, da bi morali proučiti način, kako bi mlekarne za to zgubo odško-dili, saj občina ne sme pritiskati nanje, ko že tako malo zaslužijo zaradi njihovega velikega števila in zato pičle prodaje. Razen tega pa nameravajo proučiti tudi sistem razdeljevanja mleka, ki je zelo drag in ki bi ga lahko pocenili bodisi v korist prodajalcev na drobno bodisi v korist potrošnikov samih.
Na mlečnem tržišču pa je nastala še ena novost. Nekatere gospodinje, ki kupujejo mleko, so ugotovile, da se je naslov na steklenicah spremenil, saj nosi ime Snia-Viscosa, ki spominja bolj na umetna tekstilna vlakna kot na krave. Doslej je imelo namreč na prodajo mleka v Trstu nekak monopol podjetje Salpat. Nekaj tednov sem pa dobavlja Trstu mleko tudi podjetje iz Torviscose, ki je bilo ustanovljeno nedavno od. tega. Konkurenca tega podjetja bo o-mogočila, da ne bodo mogli več grosisti odškrniti zaslužka prodajalcev na drobno, tako da jim bo zagotovljenih povprečno 17 lir dobička pri litru namesto dosedanjih 14 lir, saj jim dobavlja to podjetje mleko po 65 lir. V tem primeru seveda tudi ne bodo
Pevski zbor «J. Galus« bo imel 15. aprila 1961 prvi koncert r Avditoriju.
Z motornim vozilom se je zaletel v tovornik
Nekaj čez 17. uro je 28-letnj Carlo Piccolo iz Ul. Puccini 14 šofiral tovornik TS 33665 po Ul: Costalunga. Prihajal je cd Sv. Jakoba ter je bil namenjen v ladjedelniški okoliš. Scfer Piccolo je pravzaprav vozil počasi, ker je njegovo vozilo zasegalo skoraj celo cestišče. V bližini poslopja 53 je opazil nenadoma, da mu je prihajal nasproti, in sicer s precejšnjo hitrostjo, neki motorist. Šlo je za 18-letnegu Claudia Bertossija iz Ul. Mi-donnina 28. Da bi preprečil trčenje, je Piccolo zavrl kamion ter zaobrnil krmilo na desno, toda vse to ni preprečilo nesreče. Bertossi je s svoji motorjem trčil z veliko silo v tovornik ter se pobil po raznih delih telesa, posebno pa po glavi, obrazu in levem kolenu. Zaradi trčenja je za-dobil tudi živčni šok. V ooi-nišnici se bo moral zdraviti kakih 10 dni.
Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora je odbornik za zdravstvo poročal o vprašanju odnašanja oziroma predelovanja smeti, in sicer z zdravstveno-higienskega stali, šča. Odbornik se je izrekel za sežiganje smeti. Enako rešitev je predlagal že pred njim odbornik za mestna industrijska podjetja na neki prejšnji seji. Iz tega se lahko sklepa, da je v občinskem odboru prevlada, la težnja po zgraditvi naprav za sežiganje smeti, namesto da bi jih predelovali v organsko gnojilo, to je v nekak kompost, ki bi bil koristen za poljedelstvo našega področja in tudi bližnjih predelov go-riške ali videmske pokrajine.
Stvar ima dve plati: zdravstveno in gospodarsko. Sedaj namreč vozijo smeti na Kras ter uničujejo s tem njegove lepote, hkrati pa ni to trošenje smeti higienično in gospo, damo, saj gredo stroški za tako oddaljen prevoz letno v milijone. Kljub temu pa bomo še več let' čakali, preden bodo smeti predelovali ali sežigali, saj je znano, da je treba za uresničenje slehernega načrta zaradi dolgih birokratskih poti in ovinkov po več let.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s	kmetijstvom,	se	v	glavnem	ne strinjajo	z	ugovori
občinskih upravnikov glede predelave smeti v organsko gnojilo. Predvsem menijo, da br lahko porabili vse to gnojilo	na tržaškem	in	na	bližnjih	področjih in	bi	se	zato
delno vračali izdatki za predelovanje smeti; medtem ko bi v primeru sežiganja ne bilo nobenega dohodka. Računa, jo, da je na leto okrog 470.000 stotov raznih odpadkov, iz ka. terih bi lahko pridobili okrog 250.000 stotov organskega gno.
jila. Tretja možnost pa bi bide
la, da bi odpadke delno sežigali, delno pa predelovali v gnojilo, pri čemer bi odbrali odpadke z večjim odstotkom organičnih snovi, saj se pač ne more pridobiti gnojilo iz, postavimo, steklenih črepinj, starih pločevinastih škatel in podobnega.
Kot smo že večkrat pisali, se vprašanje predelave smeti vleče že skoraj šest let. Ze decembra 1955 je občinski svet odobril 214 milijonov lir izdatka za izvedbo okvirnega načrta gradnje naprav za predelovanje smeti, ki ga je pred.
; ložila družba «Fertile». To vso. to so dobili na razpolago iz državnega nakazila 2 milijard lir ob prihodu italijanske u-prave v Trst. Zatem je predložila družba «Fertile» januarja 1956 dokončni izvršilni načrt, občinski oddelek javnih del pa je predlagal nekatere spremembe, po katerih bi narasli stroški za 75 milijonov; a zanje ni bilo nobenega kritja. Kasneje je kazalo, da bo stvar rešena, saj je leta 1957 poleti višji zdravstveni svet v Rimu odobril načrt' in prefektura je sporočila občini, da mora odobriti dodatni sklep o finansiranju povečanega izdat-
ka v znesku 75 milijonov lir. Toda stvar se je zavlačevala, ker ni imela občina na razpolago te vsote in je predlagala omenjeni družbi, naj prevza. me povečano breme nase. Iz vsega tega pa ni bilo nič in prefekturni občinski komisar je zato odredil, naj se omenjenih 314 milijonov porabi za prenovitev Ulice Giulia, to je kanalizacije, struge potoka in cestišča. V nasprotnem prime, ru bi omenjeno nakazilo zapadlo in bi občina ne mogla več razpolagati z njim.
Zatem pa je komisar začel ponovna pogajanja z družbo «Fertile» in tudi drugimi podjetji, da bi morebiti prevzela vse breme za zgraditev naprav nase, da pa bi potem uži. vala bolj ugodne pogoje pri njihovem upravljanju. A iz vse te moke sploh ni bilo kru. ha in medtem so seveda tudi vse cene narasle. Zato računajo, da bi tudi za naprave za sežiganje smeti sedaj porabili od 350 do 450 milijonov lir, za kar pa bi morala občina najeti posojilo, ker je malo verjetno, da bi dal vlad. ni komisariat nakazilo iz svojih sredstev.
Glavni ugovori občinskega odbornika, ki se je ukvarjal s tem vprašanjem, so bili, da se tudi v drugih mestih podjetja za predelovanje smeti niso ob. nesla; pri čemer je med drugim navedel tudi Verono. To pa ne velja za vsa mesta, kajti ponekod so podjetja, ki se ukvarjajo s predelovanjem smeti, tudi aktivna. Zagovorniki naprav za predelovanje smeti navajajo pri tem na pri. mer tudi zadevne naprave v Vidmu, ki kaže, da se bodo s časom obnesle, saj je mesto izrecno sredi obširnega poljedelskega področja.
Delegacija KPI pri dr. Palamari zaradi fašističnih izzivanj
Tržaška federacija KPI sporoča, da je vladni generalni komisar dr. Palamara predvčerajšnjim sprejel njeno delegacijo, ki so jo sestavljali po-
no, da je lahko prišlo do provokacije.
Delegacija je tudi izjavila, da je skrajni čas, da se napravi konec vsej tej sramotni gonji, sicer odkloni KPI vsako odgovornost za morebitne posledice ,če bi se provokacije ponovile, kajti Slovenci in delavci sploh so jih že siti.
Dr. Palamara je priznal, da je položaj resen ter je dejal, da iščejo način, kako bi zatrli vsako provokacijo. Pri tem je izrazil upanje, da bodo ostali fašisti osamljeni. Zagotovil je tudi, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se zagotovi mirno sožitje med tukajšnjim prebivalstvom.
Tržaška federacija KPI in federacija komunistične mladi-
ne pa sta poslali Fanfaniju in Scelbi naslednjo brzojavko: Iz-
ražamo ogorčen protest spričo izzivalne gonje proti odporniškemu gibanju in proti slovenskemu prebivalstvu, ki so jo organizirali fašistični elementi. Ta gonja šovinistične mržnje se je ponovila tudi ob stoletnici zedinjenja Italije ter je motila svečano proslavo. Zato zahtevamo stroge ukrepe oblasti proti hujskačem in njihovim navdihovalcem, ki prirejajo manifestacije, katere motijo mirno sožitje italijanskega in slovenskega prebivalstva na tržaškem ozemlju.
BAZNA OB VENTILA
Obvestilo članom Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov ObveSčamo člane Kmečke zveze in Zveze malib posestnikov, da se v uradih obeh organizacij izdajajo potrdila za obnovo izkaznic za_ vstop na zelenjadni trg na debelo. Vsak prizadeti elan naj prinese s seboj eno sliko.
Slovensko
V Trstu
t*
PAVEL G0LIA
SNEGlP
||li*
na splošno želj® 0
n n n o V i
teatro Nl'oV^!
in
Jutri ob	ilt$Z
predstava sta "„gedij|>!; 3 z Alfierijevo t."9jjUSep|»j
 --------- „	rezili	ultr
Martina. Prodaja vS.
gledališki blagajn' srednji blagajn'
Nazionale 21.00 J" n predstavo filma jjjre Film nagrajen z
Oscar.	_,,to
Fenice 16.00 «Na s"1
pobegnili). ^
Excelslor 16.1
vica«.
Filodrammatico
Jutri »Pot velika““
color.	„	-aort«:	Ji
Grattacielo Danes Arcobaleno 16.00
nic v technicoimi^pita j.
Supercinema Dan	(
IZLETI
Slovensko p,aninsko društvo Trst priredi v nedeljo 30. aprila enodnevni izlet skozi Postojno mimo Cerkniškega jezera. Črnomlja in Novega mesta v Otočec. Povratek po avtocesti Zagreb— Ljubljana s postankom v Ljubljani.
Obvestila in vpisovanje v Ul. Geppa 9-II v dnevnih urah.
# # #
Prosvetno društvo «Andrej
Alabzida 16-30
liki«. Technicolor.
de, Belinda Lee-Aurora Danes zap „	^
Cristallo Danes' z^aPfty Garibaldi Danes ... «Tarzan in
J"*!,
Capitol Danes
peljsko zlato«.
Impero Danes zaP JI Italia 16.30 seriva. Zadnji Massimo 16.00 gerf*5’
technicolor, JaC nji dan. M le Moderno 15.30 jjpetj1 Br' lizabeth Tayl°G .^tiK^ Rosarino Brazzi,
Zadnji dan
Astra Danes zaPrt0
:aPrtoj, i»P£
slanec Vidali, Marija Bernetič • Dok« z Oipčin priredi v nedeljo
;in.;Prof. Paolo Sema, Dr. Palg-mari so predočilj resni položaj, ;kt; jfj nastal v zadnjih dveh mesecih v Trstu zaradi fašističnih izzivanj, protislovenskih manifestacij, skrunitve spominskih kamnov odporniškega gibanja in izroditve proslav stoletnice zedinjenja Italije.
Delegacija je proti vsemu temu odločno protestirala, zlasti pa proti potuhi, ki jo dajejo oblasti. Pritožila se je tudi, ker niso povabili ANPI in ANPPIA na uradno proslavo stoletnice ter izrazila mnenje, da je bil med samimi organizatorji proslave nekdo, ki je pomagal razgrajačem v dvora-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiitaiiiiiiiiHiiiiiii ■•■■»iiiiiiiMi n iiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiMiHiiii imun
Izpred prizivnega sodišča
Dva šoferja obsojena zaradi nenamernega umora
Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli, so obravnavali dva primera nenamernega umora pri cestnih nesrečah do katerih je prišlo v nočnih urah in v enem izmed njih pri zelo slabih vremenskih pogojih.
Prvi nenamerni umor je zagrešil 42-letni Gregorio To-mizza iz Ul. C. Battisti 11, in sicer 22. septembra 1958. leta. Bilo je okoli 21.20, ko se je Tomizza vračal iz Vidma v Trst. Vreme je bilo zelo slabo, iz neba je lilo kot iz škafa in pihal je zelo močan veter. Obtožnica je trdila, da je Tomizza vozil s hitrostjo, ki je bila previsoka zaradi slabih vremenskih pogojev.
V bližini Pradamana je avtomobilist naletel na kolesarja, ki se je peljal v isto smer. Slo je za tedaj 37-letnega Corrada Colauttija iz Buttria. Tomizza kolesarja ni opazil ter je treščil z vso silo vanj. Colauttija je vrglo s kolesa in ker je bil udarec silovit ga je odbilo v sprednjo šipo avtomobila (šlo je za avto • Fiat 600» vrste «multipla») katero je popolnoma razbilo.
Nesrečni kolesar je še istega večera umrl v bolnišnici. Tomizza je ustavil avto šele kakih 80 m naprej.
Tomizzi je najprej sodilo videmsko kazensko sodišče, in sicer 25. februarja 1959. Sodniki so spoznali obtoženca za krivega ter ga obsodili na 8 mesecev zapora, na plačilo sodnih stroškov ter stroškov dveh zastopnikov zasebne stranke v višini 85.000 lir. Odločili so nadalje, da bo o povrnitvi škode razpravljalo pri-, stojno civilno sodišče. Venda pa so sklenili, da bo mora Tomizza plačati pol milijon lir na ta račun. Kazen so pogojno odložili pod pogoje da obsojenec plača preduje tekom 30 dni po dnevu, ko razsodba postala pravomočna.
em,
"a
Na razpravi druge stopnje so tržaški prizivni sodniki pp-traili prejšnjo razsodbo. Tb-mizza bo moral plačati seveda večje sodniške stroške ter 200.000 lir zastopnikom zasebne stranke.
Druga razprava pa je bila naperjena proti 36-letnenjiu
Mariu Bressagli iz Portogri a-
Pogled na dvorišče Tržaškega arzenala, kjer so se zbrali delavci, ki so izvedli zasedbo podjetja
ra, trgovcu po poklicu. B je okoli 1. ure 10. avgus 1958. leta. Bressaglia se je peljal z avtom Fiat 1100-103 po cesti, ki pelje od Lignana proti Latisani. Zraven njega je sedel 23-letni Luciano Gradijni, doma tudi iz Portogruara. Na križišču pri kraju Paludo di Latisana je prišlo do cestne nesreče. Pred Fiatom se je peljal namreč z motorjem neki Mario Trevisan, ki je [bil tedaj star 21 let, a je bil doma iz S. Michele al Taglia-mento. Z njim se je vozil Itu-di 25-letni Giovanni Bivi, doma iz istega kraja.
Pred križiščem je Bivi dal znak z roko, da bosta mt to-nsta zavila na levo. Breisa-glia pa tega znaka ni opazil, ali pa je vozil prenaglo. Kato se je avto zaletel z vso silo v nesrečna potnika na motorju. Trevisan je bil na-mestu mrtev, medtem, ko se je njegov sopotnik Bivi pdbil po glavi in po desnem ramenu Ozdravel je v 20 dneh. Pri nesreči se je laže poškodoval tudi Luciano Gradini, ki je ozdravel v 15 dneh.
Videmsko kazensko sodišče
je 29, aprila 1959. leta obsodilo Bressaglio na 9 mesecev in 10 dni zapora, na izplačilo 1.000.000 lir predujma zasebni stranki po pok. Trevisanu ter pol milijona lir Biviju. Poleg tega je bil Bressaglia obsojen tudi na povračilo stroškov zastopnika zasebne stranke v višini 78.000 lir. Zaporna kazen je bila pogojna ter se ni vpisala v kazenski list.
Prizivni sodniki so delno spremenili prejšnjo razsodbo. Ustavili so kazenski postopek zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel Bivi, in sicer zaiadi amnestije. Zaporno kazen zaradi nenamernega umora pa so znižali na 6 mesecev.
23. VI. 1961 enodnevni izlet v 'bolnico . «Franja». Vpisovanje v pekarni Drašček-Cok.
MALI OGLASI
PODI IZ FURNIRJA po 330 lir
kv. m — se prodajo v Ulici Gambimi 3.
Astoria Danes	iy,
Vittorio Veneto D i(1 rA Marconi 16 00	v
v 6 rund;». b" colorju.	rif'
Ideale 16.00 «vf1:KdU
nicolor. Zadnji p Savona 16 00 «	(?
puščave«, Jam	8|t%i'1	<1
Odeon 16.00 *^r,d,ri0
srečni)«.
(dakovM^ ^
Ob obletnici smd^erO Apolonije daruj ^vt darčič 5000 lir za « tvo v Barkovlja'
KINO NAZIONA)!
JUTRI OTVORl
jel
S SLOVESNO PREDSTAVO OB 2l
Pridržana prognoza zaradi božjastnega napada
Okoli podneva včeraj je prišlo na Trgu Goldoni do žalostnega primera hudega božjastnega napada, ki je prizadejal 50-letnega Renata Bonesa brez stalnega bivališča. Zaradi napada je Bones padel ter se pobil po raznih delih telesa.
Prisotni so takoj poklicali rešilni avto RK, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Zdravniki so ga takoj pregledali ter ga sprejeli na I. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Ugotovili so namreč, da je bil Bones v pred-agonskem stanj-u ter da si je mogoče poškodoval lobanjo. Poleg tega se je tresel po vsem životu.
SPOMINSKE ZNAMKE ZA FILATELISTE
Od 3. aprila dalje bodo v prodaji izključno pri filatelističnem okencu glavne pošte tri spominske znamke o obisku predsednika republike v Argentini, Urugvaju in Peruju, v vrednosti 170, 185 in 205 lir. Od 6. aprila dalje bodo omenjene znamke v prodaji v vseh poštnih uradih. Te znamke bodo veljale od 6. aprila 1961 do 31. decembra 1962,
MEmGOLDWYNMm
predstavlja
I
1
ZGODBA IZ KRISTUSOVIH ČASOV
Režija
W!LLim VTOSfc
CHARITON HESION JACK
HAW HARAREET - STEPHEN B0W
CATHY 0DONNELL SAM JAFFE	J\
HUGH GRIFFITH • MARTHA SCOTT
KARLlUNBERG SAM Z1MBALIST
NAGRAD 0SCA*j     FIIJ
5^
FILM JE PREJEL
- VŠTEVŠI NAGRADO ZA NAJBOLJŠI F,lM - *
Vstopni*1*1
OD VČERAJ DO D
Ve'
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 30. marca se je rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo je 5 oseb.
RODILI SO SE: Ranieri Aiel-lo, Gianfranco Mattelich, Mario Černe, Paolo Vinattierl, Mitja Zonta in Amtonella Massa.
UMRLI SO: 83-letni Velimiro oe Goracuchi, 65-letni Alberto Simonič, 72-letna Federica Del-ponte vd. Stefani, 50-letna San-tina Mauro vd. Sodomaco in 75-letna Clementina Trudo vd. Mes-sineo.
-«»-
NOČNA SLUŽBA LEKARN
1NAM • Al Cammello. Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-
to-slno 9 Valmaurr ,0’ trg 12.
NA '
(V prvem »	:
nižje uene^ pl.ev ^ ^
višje.
pomaranče • limone . • * jabolka X- • jabolka IX. hruške X. • •
7! i'
7 5)4 4
\t\ll
ValutP
| dolar
\ švicarski frank j funt šterllrig francoski frank marka šiling I diinar j marengo j zlato
Trst | 623.75 j 144.65 ! 1749.— j 126.70 157.35 23.95! —.70 4850,— i 705.—
pesa • • artičoke brokoli • • ' cvetača . • • 1 cikorija čebula
koromač • • ' razna solata prva solata - * krompir • • • ’ grah - • • ■{ zeleni radič zeleni radič zelena .	•	’
špinača • •	p	r-Li
Večina blag® (3-prevlad, cc
5= V J
(D V ■:
j)#
4?
tv
m
<
1GM
■
’^HRIKTEN
ni problemi
jlolilto je v Italiji
jjzposelnih ljudi?
, 0rgani V ' banski vlad-> zavodi P°m°ajo °sred-
^ ta« Vstatistiko-so
Maslenih StlČni podat’ t Bavcih ^ 1" brezPosel-2asjJ..letu 1960. Ti
:s da *i j>h
a? število hT’ sai nam
lahkn VCev brez obsev predoči de-
a*ia». g “gospodarskega »0l leta --
!Ctevil°
do leta 1900
‘lank Šdo. ,ltaliianov in k«eEPor bnih « delo S*«*1 spadajo dr-S* '»oram Vnih letih, ka-leto do-
mlade delavce m 3oko
Povečalo' za 0.59
itd.)1*!,’.upokojene de-
^ 1,1 dela°VkaP0Slenih de'av'
25 2.07
?islo 2a“h istočasno se je
tC-
odst,-'s-* Povečalo za sla
ojst. št.,“?avcev in za
* 'd iieejote„il0 mladih Nao iaPT?° zaposlitev.
J+* Osrednjega zavoda za stati'
fotkih r/6 ne^a/ čez po1 mili]ona< P° P°'
^ radav za delo pa milijon in pol
»ta« so | brezposelnih delavcih na U-radih za delo tudi netočni, toda jasno je, da te statistike lahko «grešijo» samo v eno smer, in sicer s tem, da prikazujejo manjši obseg brezposelnosti, kakor je v resnici, in ne narobe. Poleg tega je treba upoštevati, da v podatkih o zaposlenih delavcih ni navedena potencialna brezposelnost, to je število (neznano) delavcev, ki so še v delovnem razmerju z enim delodajalcem, a so na tem, da odstopijo iz tega ali onega razloga, medtem ko lahko pride del teh primerov pri prvem načinu statističnega proučevanja med primere brezposelnosti. No, podatki na Uradih za delo navajajo za konec avgusta 1960, da je bilo v državi 1 milijon 389 tisoč brezposelnih delavcev. Četudi upoštevamo, da se je njihovo število do konca leta skrčilo, se to gotovo ni zgodilo v taki meri, da bi se število ljudi brez posla znižalo na eno tretjino, kakor pravijo statistike Osrednjega zavoda za statistiko. Saj je sam minister Vanoni, ki je bil v tem pogledu optimist, leta 1951 v svojem načrtu predvideval, da se bo število ljudi brez dela v Italiji krčilo vsako leto za o-krog 200 tisoč Podatki iz prvega uradnega vira trdijo, da je v državi brez posla nekaj čez pol milijona ljudi, podatki iz drugega uradnega vira ‘rdijo da iih je poidrugi milijon. Gre za enega izmed najvažnejših problemov v gospodarskem, socialnem in političnem življenju italijanske države, in taka nesoglasja bi morala biti nedopustna. To povzroča negotovost v poslovnem svetu, da ne omenimo pikrih pripomb s strani tujih opazovalcev. Kje je resnica? Bo brezposelnost kmalu odpravljena ali ne? Vlada bi morala poskrbeti za resnejše delovanje statističnih zavodov, saj ima vse pogoje za to. Za zgled pa si lahko vzame delovanje podobnih zavodov na Angleškem, v Združenih ameriških državah in še bliže, pri Jugoslovanih, ki sp si znali v kratki povojni dobi organizirati statistično službo, ki jo hvalijo sami Nemci. In vsi vemo, da Nemci ljubijo točnost.
Ve’
«čiVil0 vseh de-
(n* ti, - 1959 20 mi‘ !S ®ilijon!°C’ lansko leto ? tisoč 815 tisoč ali
5evStevn?Č kakor
Stevii0 Ralcor v letu s« ie ,2ap°slenih de-'itt od iaVlg.n!!° v tem »a 19 ^IJljonov 584 ali	trilijonov 969
“ko
7 se * j*4?5 ‘isoč. Na-S 2(!	557
V poytevil° delav <b >tl^tiso5. ali za
znižalo od
ti.iS' Stevd° delav-'a laž, i® od , Prv° zaPosli-
*!««•» St- a°
<a ion 371 ti*? 82 ttsoc, in • '**“ ““
5*-ar?
re prepriču-
*a «^.iaza statistiko Meseca ja-
.“»'ia,"'pr°učil,
S Jpr‘l
la ’vu sn , in o k-1980 uslužbenci za-polo-
i	ki	so	se
WPr?datavljai?
f!iiil>'em\Skupi: - --
ve"6811 na -Stis0ega e' Ta meto-
■t> neka: aTCa ima
er ne zavza-
Na'dru„raZn’er°-
i , -stavli0““ugl strani « ut-_ vlJena
še - nevarno-tako maj h-
1;Sasl napaka'"” ,najn' *• ts! k° ona, prevreči Shva napac0Vanega po-o P 5 Mhko na-S	ZanCoetku,	ko je
vkaterih na?euSmer'
' a C b° Se’
St? Pri d°l°-
K >selnieg0r'i delav-
u , POpl-- ZaDOslArti
f,2W6Staial napa’ <C* kate=.
E*' itd \|,°sleni' zaposleni, M'pti aa Prvič7apo-
Liz Taylor se zopet smeje. In kako se ne bi, saj je vstala takorekoč iz groba...
Novost na slovenskem knjižnem trgu
Jaz, ki sloni na
odmakni enem oknu...
 .   '	"	—M...
Konkretna pripomba na (g)rob knjige pesmi Janeza Menarta «Časopisni stihi»
Ovojnica predstavlja pesni- j in bi človek skoraj mislil,
ka, se pravi, njegovo fotografijo, iztrgano iz legitimacije: podoba žalobnega, žalostnega, sanjavega, malo tudi trpkega Jaza, ki sloni na odmaknjenem oknu in si pravi:
Pomni naj, kdor si za posel je izbral kovanje strof; bolje biti je živ osel kakor mrtev filozof.
Tale moto si je dal Janez Menart natisniti na ovojnico. In imel je prav. Ne zato, ker mislim, da je res bolje biti živ osel kakor mrtev filozof, ampak zato, ker odkriva ta mali simbolični miselni cro-quis tudi neko resda neopredeljeno, zato pa tembolj zasoljeno, žafranasto in pelinka-sto poanto aktualnosti. Tista <ikonkretna pripomba na (g)rob knjige ...» pa spet simbolično: knjige namreč ni več! Pa ne zato, ker je umrla, ampak ker je bila razgrabljena
irniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,mu,mIIIM,n,umu,,m,mmn,,Humi,niimmiii
Važna gospodarska vloga plovbe po evropskem veletoku
Donava -	rečna
k[	povezuje Vzhod
Donavska komisija je sprejela obširen program regulacije vodne poti od Regensburga do Črnega morja - Samo Jugoslavija bo za ta dela potrošila 2 milijardi din
O. P.
Na najvažnejši evropski rečni magistrali — Donavi morajo ladje na nekaterih predelih s plitkim dnom, peščenimi prodi in podvodnimi «rmi znatpo zmanjševati delovanje svojih strojev, uglu-šujoče sirene pa opozarjajo brodarje na nevarnosti, ki jim pretijo tudi ob najmanjši neprevidnosti. Posebno počasna In oprezna je piovba v drugi polovici leta, ko vodovje Donave znatno upade in ko se plovna struga, posebno za večje ladje, znatno zoži. Na nekaterih dčlih morajo plovno pot določiti mornarji z dolgimi belimi palicami, prav tako kot so jo določali pred sto in še več leti. V tem letnem času so prisiljene ladje zapuščati
pristanišča na pol prazne, ker znaša globina vode ponekod samo 110 do 130 cm. V razdobju nizkih voda leta 1953 je izguba zaradi tega samo na nižinskem predelu Jugoslavije znašala o-krog 360 milijonov dinarjev. Veletok — veliko gradbišče
Pomen Donave kot prometne magistrale raste iz leta v leto. Od prvih pomladanskih dni do pozne zime prevozijo konvoji ladij od Regensburga pa do ustja v Črnem morju in obratno na milijone ton blaga, nafte in žitaric. Z izgradnjo kanara Donava — Meina — Ren in Donava — Odra se bo razdalja med pristanišči Severnega in Baltskega morja na eni, ter Črnega morja na
Se!PrirapSu Po-
° "“sC10 na‘
kjer
tu1 š«,	naJ se
S rt a- Konč-
Ltaka sta-
^i!i v9ti-	a	Up°ateva
Vi ^ v .v sami a -vskega - uiin0 avb se *	,	tudiia
i\%l^stvom°dPira te ]*:. da ie
ateviuftu, močno davili elavcev, tečaj« T. pr®kva-v* 6r. 110 -	■	ki jih —
'i1' brVe 2a to°1dganizi'ra dr-
SSa t°leInpst n<*oliko V^slt« b del« Upada-s v et» letu avcev baj ' tj ,1Inerjav.znaaalo 20
ah 2 letom
\ ‘Hn bi]ovo 1 deistvo
V C°8elav Pet0- <=e »ložn ev' ki ni-•*5i tezSt°P v°Stl zasluž.-iV (ki« Prekvalifi-> '‘S s‘o n. Preiema-
St »i ? *n0 -na dan)
Velika prometna rečna magistrala — Donava. Ob njej lokomotiva — vlačilec
KC<o.deatln0' S
kaj pra. lft^Pp£^dne>^a-
« ? stat-Vcih. v !p hrez-
\ C ko oajr°>i za‘
v°dii» tel' po-
k1 «padi ZanlCe rn Pač °e-
- h4*1« NaP.°krajin->i Vsi a teh ura-
, -a ,-ni tako veia«P°Sleni Alj te1 s0 tun- va za-
ez n« i de-
d°akti-
iz de-
S N ‘Sti del ° pa
Bu-
3. No.
Petek, 31. murca 1961
Radio Trst A
7.30: Glasba za orgle; 11.45; »Izkopavanje Sinema«, predavanje; 12.30; Za vsakogar nekaj; 13.30: Vivaldi: Štirje letni časi; 17.20: Skladbe Griega in Sibeliusa; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Bach: Suita v h-molu za flavto in godala; Bach: Brandenbur-ški koncert št. 3 v G-duru; 19.20: Ziani: Grob, oratorij za soliste in orkester; 20.: Šport; 20.30:	Gospodarstvo in delo;
20.45: Aibinoni: Koncert ,za pet glasbil v B-duru, op. 5 št. 1; Koncert v C-duru za oboo in orkester, op. 7 št. 12; 21.00: «J-uda», drama, nato skladbe za klavičembalo; 22.25: Cherubini: Requiem v c-molu.
Trst
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Glasba za lutnjo; 14.35: Koncert dueta Brenton Langbein-Maureen Jones; 15.05; Koncert zbora G. Tartini; 15.45: Organist Lihan Capponi.
Koper
7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba za vas; 12.45: Glasba za vas (II. del); 13.40: V svetu Južnoameriških ritmov in melodij z godalnim orkestrom Ambrosa; 14.00: Odlomki iz operet »Grofica Ma-ritza« in »Netopir«; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Poje a-kademski zbor «Krsmanovič» iz Beograda; 15.10; Zabavna glasba, 15.30: Kmečka godba; 16.00: Parada orkestrov; 16.30: Sodobne teme; 16.40: France-sco Ci.ea:	«Adriana Lecou-
vreur« (prvo dejanje); 17.40: Plesna glasba; 18.00:	Prenos
RL; 19.00: Igra Gino del Ve-
scovo s svojim mandolinistič-nim. orkestrom; 19.30: Prenos RL; 22.15: Prijetne melodije; 22.35: Pojejo zbor Ray Charles. The Lenon Sisters in Four Aees; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6,30: Vreme na ital. morjih; 7.00; Skladbe Sindinga in Griega; 9.00: Koncert za orgle; 9.30: Verdi: Repuiem za soliste zbor in orkester; 11.30: Bach- Koncert za štiri klavirje tn orkester; 11.30: Polifon-ska glasba; 12.00: Szymanov-ski: štiri skladbe; 13.30: Schubert: Simfonija štev. 8 Ineom-Piuta; 15.15: Jolivett: koncert za flavto in godalni orkester; 16.00: Koncert kvarteta Vegh; 16 30- Chopinovi nocturni; 19.: Koncert čelista Massima Amfi-tneatrofa in pianistke Ornelie Puliti	Santo Liquido,	19.jo.
Schuman:	Koncert za violino
in orkester; 20.00: Koncert sopranistke Angelice Tuccari in organista Ferruccia Vignanelli-ja; 21.00; Simfonični koncert.
II. program
9.00:	Izbrana glasba;	10.00.
Dva Chopinova koncerta za klavir in orkester; 11.00: Glasbi za	vas, ki delate;	13.00.
Orkester Ar. ur Fiegler; 14.00. Lor.don promenade orkester; 14.40: Simfonične strani iz o-per; 18.J0: Glacomo Puccini: Suor Angelica - opera v treh dejanjih; 19.30: Mozartove skladbe; 20.20: Dnevnik Podeželskega kurata - drama,
III. program
17.00. Skladbi Bacha in Schubert?:	18.30 Henry Purcell
«The Fair, Quenn Suite«; 19.: Zadnja leta Čehova; 19.30: Skladba Karla Orffa in Bele
Bartoka; 20.00:	Vsakovečerni
koncert; 21.30: Kristusovo trpljenje.
Slovenija
8.05: Edvard Lalo: Namouua -suita; 8.30: Od polke do ca-lypsa; 9.20:	Poje Holandski
komorni zbor; 9.35: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Sergej Rahmaninov:	Preludij
za klavir; 10.35: Zvočna mavrica; 1100: Iz Bellinijevih oper; 11.40:	Internacionalne pihalne
godbe; 12.00: »Dobri znanci« iz Celja izvajajo svoje domače popevke; 12.25: Zvočna panorama; 12.40: Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30: Kvintet Art von Damme; 13.45: Koroške narodne pesmi; 14 33: Predstavljamo vam mezzosopranistko Oralio Dominguez; 15.45: Radijska univerza - dr. Jože Benigar:	Partizanska zdrav-
stvena služba; 16.00: Petkovo glasbeno popoldne; 17.25: Od plesišča do plesišča; 18.15: Zabavni orkester Ray Martin; 20.: Lepe melodije z orkestrom David Rose; 20.30: Veuki skladatelji, kot so iih opisali njihovi sodobniki; 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih; 2? 15: Zabavni ansambli; 2.2.35: Moderna plesna glasba; 23.05: Nočni komorni koncert.
Ital. televizija
13.00: TV-šo!a; 17.00: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 13.45: Naši otroci; 20.30:	Dnevnik;
21.00: Dramska priredba srednjeveških cerkvenih tekstov, na koncu dnevnik.
Jug. televizija
Italija 17.00: TV za otroke; RTV Beograd 20.00: TV dnevnik: RTV Zagreb 20.15: TV o filmu; 20 35: Begunec, angleški umetniški film.
drugi strani znatno skrajšala.
Rečno-morske ladje že sedaj plujejo po Donavi. Cez leto ali dve se bo na njej pojavila prvič vlačilska flota, veliki remorkerji, kombinirani tovorniki in moderne potniške ladje, ki bodo plule znatno hitreje kot danes. Na zadnjem zasedanju Donavske komisije v Budimpešti so obalne države spre-jfele ogromne vsklajene regulacijske načrte za ureditev plovne poti, vsaka na svojem področju, tako da bo ta pot res odgovarjala sodobni in perspektivni plovhi po njej.
V prvi etapi, ki se bo začela letos, bo najmanjša globina plovne poti v vsaki letni dobi povečana na 2 metra. Na osnovi izdelanih načrtov bodo določene tudi njene dimenzije. Nadaljevalo se bo tudi z izdelavo načrtov na osnovi katerih bo za vsako od osmih evropskih držav, skozi katere teče Donava, določena širina njene plovne poti na mehkih ali trdih terenih, radij krivin in zavojev, kakor tudi višina in širina odprtin velikega števila mostov.
Dve milijardi dinarjev za
rečno pot skozi Jugoslavijo
Jugoslavija je, kot tudi vse druge članice ((Donavske . komisije« razen Zahodne Nemčije, pripravila načrte za regulacijo okrog 580 km rečne poti Donave. Regulacija bo izvedena od madžarske do romunske meje, predvsem pa na področju pri Slankamenu, Beogradu in drugih, kjer so sedaj pogoji za plovbo najtežji.
Na koncu ali na začetku donavske poti v Djerdapu plujejo ladje že leta in leta pod posebnim režimom, ki ga je predpisala Djerdapska uprava. Tudi za Djerdap, ki predstavlja na vsej donavski poti najožje grlo, se pripravljajo načrti in programi del. Trenutno so v proučevanju, nato pa bodo vključeni v celotni načrt regulacije na jugoslovanskem odseku veletoka.
Velika Morava, Tisa, Drava in drugi večji pritoki prinašajo s seboj velike količine peska in mivke posebno v jeseni in povzročajo ovire za plovbo na Donavi. Z regulacijo teh rek, poseb-no pa Velike Morave, ki je že v teku, plovna pot na teh odsekih Donave ne bo več predstavljala ovir za ladje.
Za čiščenje, poglabljanje in širjenje rečne poti, kakor tudi za dela v Djerdapu bo Jugoslavija potrosila do leta 1965 nad dve mllijai^ di dinarjev.
Morska signalizacija na Donavi
Kot na cestah, tako bo tudi na Donavi uvedena enotna signalizacija plovne poti. Na osnovi priporočil Evropske ekonomske komisije, bodo postavljeni enotni dnevni in nočni signali, ki so dragocen kažipot mornarjem na
vseh rekah in kanalih. Omogočili bodo lažjo plovbo pri vstopih in izstopih iz kanalov ali pritokov v Donavo in obratno. Pri tem se bo do maksimalne mere izkoriščala morska signalizacija. Postavljanje novih enotnih signalov bo postopno, ker je to delo težko in zahteva mnogo časa. Na vsej dolžini plovne poti Donave bo nova signalizacija začela delovati šele 1. aprila 1968, ko bodo ladje začele zapuščati svoja zimska bivališča.
Da ne bo treba ladjam večkrat dolgo čakati pri pregledih in običajnih kontrolah, je bilo sklenjeno, da se poenostavijo tudi ladijska potna dovoljena, ki dokazujejo lastnino in pravico nošenja zastave posameznih držav.
da je postal mladi Menart petnajst let po vojni in sredi dobrega dela, velikih naporov in kot na dlani prepričljivih uspehov nekakšen naš Byron, slovenska izdaja (v drugačnih pogojih) Majakovskega, pesniška amfibija rojenega opozi-cionalca in puntarja, že kar tudi «glasnik» ali «baklono-sec». In tako naprej! Vse to je smešno. To, namreč ta njegova tretja-zbirka, «Časopisni stihi», prinaša v malodušna slovenska pesniška obzorja vsaj malo gargantuanskega smeha, elochemerlovske duhovitosti (tiste s širokim, kar-nalnim smehom), malo ullen-spiegclskih razbitih vrčev, e-pigramskih ostric.
Očitno je, da se je s pri-h dom Janeza Menarta na sceno sodobne slovenske poezije spi emenila tudi režija: Menartova sapa namreč hudo zaudarja (sic!) po tavžentro-žah in kore linicah, po zeliščih, ki pečejo, če jih položiš na kožo. Obledeli rekviziti iz moderne ropotarnice slovenske poezije, eno samo vijoličasto umiranje, odpovedovanje, sto tisoč poti v smrt, grozljive prikazni namišljenih apokaliptičnih jezdecev, antipoezija s prologi in brez njih — v to porcelansko drobnjav «vzdihljajev in solza je zdaj stopila Menartova knjiga nCasopisni stihi«, brez kmečke zadrege, pač pa - tisto polno nerodnostjo, ki kdaj pa kdaj tudi kaj razbije. Zadnje desetletje je zajel kot da bi ga stresel iz rokava, knjigo razdelil na ((časopisne strani» od prve do šeste, dodal epilog «odgovornega urednika«, na «straneh» pa uredil urubrike«: uvodnik, zadnje vesti, reportaže, doma in na tujem, vprašanja naših dni, spominski dnevi, tudi barometer in horoskop, pa kulturni mozaik za dobro voljo, kritika, dnevne novice, mali oglasi. . . itd. itd. Na primer: pod rubriko ereklame» objavlja:
Reklama za kontracepcijo Besedo »kontra« s «proti» razložimo; in «cepcija» je jasna brez vprašanj.
Tako se s kontracepcijo borimo, da bi na svetu bil kak cepec manj.
Menartovo brenkanje na pes. niško lutnjo je neponovljivo V iskanju zvočnih obratov, izjemno v trdih tonalitetah, enkratno v duhovitih izpeljavah. Mislim, da knjiga odkriva sedmo tenčico z Menartovega obraza: doživel je maškarado človeške zlobe, mimo njega so paradirale male, skoraj deko-rat'1've hudobnosti, podtika-
nja, obrekovanja, laži, nadutosti, hinavščine in poldrugih sto umazanij. Ta knjiga je Menartov osebni nekrolog na grobišču teh stvari. Najbolj pa je strupen, ko se spravi na lizunstvo, podrepništuo, ja-ro gospostvo, namišljeno veličino, klepetavost... in tako naprej. V travestiji (po Mojzesu in Cloughu) «Deset človeških zapovedi» so tudi tele:
1.
Veruj le v tistega boga, ki v banki svoj oltar ima
4.
Spoštuj rodbinske in druge zveze,
ker le po njih se kam pri leze.
9.
Ne želi bližnjega žene -kaj drugim lajšal bi gorje.
Pravijo, da Slovenci nimajo ne pravega smisla, ne krvi in ne temperamenta, iz katerega bi zrasel humor. Pa imajo kljub vsemu ribniško zajedljivost, dišečo po ostrem kmečkem kruhu, Levstikov humor, tipičen za dolenjsko območje in — če odmislimo literaturo — tudi še humor ((Pavlihe«, zgoščen p tisoč duhovitih in «adaptiranih» šal. A to vse še ni satira, dasi je aktualno. Satira se je zdaj šele zgostila na anonimnih ((časopisnih straneh» Menartove knjige in Menartovo pero je v desetih letih neizprosno oblikovalo satiro in epigram na račun malopridnosti, ki se sprehajajo po vseh cestah tega sveta in so se potuhnile v malih srcih vseh namišljenih junakov na lepem koščku neke dežele. In ne bo odveč, če tudi tokrat, ob izidu Menartove satirične hkrati pa tako blagodejne in pravične (da, pravične, dvakrat neizprosne!) in nepozerske in spodbudno zdrave poezije zapišemo misel, da je veličina nekega ljudstva (tudi!) v premem sorazmerju z močjo poguma, da svoje napake priveže na sramotni steber in jih biča in pljuje nanje.
Desetletje Menartovih ((Časopisnih stihov« pa zajema tudi — bi rekel — «poezijo srca«, tenko občutene pesmi, iztrgane iz sivega in navidez tako dolgočasnega vsakdanja baladno opredene tople in čustvene vizije, kot je n, pr. ((Sladoledarski konj«, ((Pregled« ali pa v rubriki ((Spominski dnevi« čudovita ((Popotna pesem«, ((Znamenje ob poti«, ali pa trpita, vznemirljivo žalostna «Requiem« in poslednja, nekolikanj slovesno intonirana ((Hočem«, kjer med ostalim poje:
MILAN LINDIČ
(Nadaljevanje na 4. strani)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Chiacigh in Polvi v obč. galeriji
Marija Chiacigh spada kljub svojim petindvajsetim letom že med slikarsko dovršene. likovnike. Hčerka znanega slikarja, rojenega v Rusiji. kamor so se izselili njegovi starši iz Slovenske Benečije, verjetno iz vasi Kja-čičev, je dozorela tako rekoč v očetovi delavnic i. Njen široko — impresionistični način slikanja z lopatico izdaja močno umetniško osebnost, ki ve kaj hoče. Zato v njenih oljih stvaritveni zanos ne presiha v neobvla-danje slikarske snovnosti s katero nam dovršeno oblikuje kontrastov polne a barvno živahno občutene podobe morja, krajin, tihožitji in figuralne kompozicije. Od
poslednjih je »Pokop« dozorela umetnina, vsa osredotočena samo na telo Križanega v ritmični spremljavi edinole rok in nog pogrebcev. S pravilno obrzdano barvo temnejših odtenkov nam je globoko prepnčltjvo podala tragični življenjski zaključek velikega idealista. Barvno sorodni sta krajina «Zapuščenost» in pa nočno morje, dočim se v ostalih slikah «Gozd», ((Kamnolom« itd. u-veljavljajo močni svetlobni poudarki. Njena umetnost je slikarsko neobtežena, pregledna in tehnično izvrstno proučena. Iz teh nekaj del razvidimo, da je enako dobra v tihožitju in figuraliki, najbolj svojstvena pa v sli-
kovito, razgibanih pokrajinah. Po kakovosti njenih del bi ta slikarka zaslužila večjo razstavno površino. Toda že iz tega kar tu vidimo vemo, da vodi njena umetniška pot
V znanem baru Moncenl-sio razstavlja od včeraj nekaj svojih del naš tržaški umetnik prof. Avgust Černigoj. Vabimo k ogledu!
Marije Chiacigh
•GOZD« (olje)
premočrtno v uspešno likovno ustvarjanje.
Polvi je že starejši likovnik z vsemi prednostmi dolgoletnih slikarskih izkušenj. Lete uporablja s temeljito doslednostjo pri preustvarja-nju značilnejših predelov Trsta in slikovitosti predmestij v vseskozi enotno zasnovana, mirno učinkujoča dela. Njih oljna barva je prijetno motna in zračna, kar doseza s posebnim načinom kosmiča-stega nanašanja barv na pod-slikane barvne plasti predmetnih površin. Tako mu potem uspe enako prepričljivo ponazoriti krhkost odpadajočih ometov stavb, kot tudi neotipljivo globino nekoliko megličastega ozračja. V tem podajanju je najznačilnejša slika ((Hišica na Vr-deli» pa tudi pogled na Trst z morja in še veliko dvorišče v starem mestu. Polvi je nedvomno odličen mojster v tem svojevrstnem načinu slikarske obdelave našega mesta, vendar pa ni v tem oko-renel, kar priča portretna risba v rjavozelenem in mnogoštevilne uspele tempere cvetlic, ki_ izvirno izpolniu-Jejo površino podobe nalik izrezi pestrih gredic.
MILKO BAMBIČ
  nun   umnimi ..............................................................................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Izogibati se bo treba diskusijam z nadrejenimi. Nova prijateljstva. Vaša ljubezen bo postavljena Pted težko preizkušnjo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Donosni. toda malo solidni posli. Bodite uvidevni, če boste deležni neupravičenih kritik. Zdravje zelo dobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.i Ugodne okoliščine bodo o-mogoč^e vztrajanje na pravični poti. Nepredv.dene zadeve bodo vznenirile vaš notranji mir.
RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Neki posel bo uspel, če se ne boste
različnosti idej. Priznati bo treba lastne napake. Večer v jetrni družbi.
pn-
premislill. Manjši spor z drago osebo. Potrebna bo popustljivost.
LEV (od 23 7. do 22. 8.) U-goane pobude za vaš prestiž. Nekoliko finančnih skrbi. Ohranite stara In dobra prijateljstva. Zdravje spremenljivo.
DEVICA (od 23. 8. do 22, 9.) Zaradi nesporazumov se utegne razbiti neko združenje. Pri reševanju težkih problemov bo potrebna hladna kri.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Za uspeh nekega dela bo potrebna odločnost. Na vidiku je daljše potovanje. Ni izključeno obolenje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Tehnična spretnost bo zelo dobrodošla. Realistične in praktične rešitve. Konec dolgotrajnega spora.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Manjše nevšečnosti zaradi
KOZOROG (od 21. 12, do 20. 1.) Nikar ne preuranjevati stvari. Obvladajte vaše reakcije in poslušajte bolj pamet kot srce. Zdravje odlično.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Povečan zaslužek v trgovskih poslih. Ne zamenjujte vaših želja z realnostjo. Verjetno boste obrekovani.
RIBI (od 20. 2 do 20. 3.) Obdobje znatne sreče:	izkoristite
io. Diskusija bo razčiš.ila precej zapleteno vprašanje. Družinsko zadovoljstvo.
Marlon Brando ne bo več
igral?
V svojem intervjuju za revijo News Week Magazine je Marlon Brando izjavil, da je »absolutno prepričan«, da se njegova kariera filmskega i-gralca bliža koncu. Brando Marlon je dejal: »Ce hočem biti odkrit, nisem nikoli silno želel postati igralec, ker pa sem v šoli slabo uspeval, mi je oče ukazal naj si izberem kak poklic. Tako sem sklenil postati igralec. Sedaj pa me bolj zanima režija. Iščem druge poti tudi zaradi tega, ker sem absolutno prepričan, da se moja igralska kariera bliža koncu. Nisem tudi prepričan če bom še naprej sploh ostal pri kinematografiji. Všeč bi mi bilo pisati.«
«Krik> najboljši film 1966 v Nemčiji
Film italijanskega režiser, ja Michelangela Antonionija «Krik» je Združenje nemških »mladih filmskih kritikov« proglasilo za najboljši film, kar jih je bilo prikazanih v Nemčiji v letu 1960. Za najuspešnejši režiserski debut je žirija podelila nagrado Jeanu Lucu Godardu za film «Do zadnjega diha«. Film «Spuck-scloss im spessart« Kurta Hoff manna pa je bil proglašen za »najslabšo režijo slavnega režiserja«.
•Alba Regiaa v Moskvi
Nov madžarski film «Alba Regia« je bil te dni prikazovan v Moskvi za omejen krog gledalcev. Film pripoveduje zgodbo o osvoboditvi Madžarske po sovjetskih četah. Vlogo radiooperaterke (Alba Regia), ki je ostala na ozemlju, okupiranem po nacistih, da bi sovjetskemu poveljstvu sporočala važne informacije, igra Tatjana Samojlova. Film bo predvajan uradno prvič na dan 16. obletnice osvoboditve Madžarske.
Kandilati za nagrado Oscar
Kandidati za nagrado Oscar 1960 za najboljšega igralca, cziroma igralko v stranskih vlogah, niso doslej še nikoli dobili te nagrade. Nekateri med njimi niso še nikoli bili med kandidati, drugi kot na primer Jack Kruschen (Stanovanje) in Peter Falk (Mur-den, Inc.) pa so širši javnosti popolnoma neznani. Tudi Chill Wills je letos prvič kandidat. Ostala dva pa sta Sal Mineo in Peter Ustinov za filma «Exodus» in «Sparta-cus«. Tudi med kandidatinjami ni bila doslej še nobena kandidatka ,v preteklih letih. Shirley Knight in Mary Ure sta zelo malo znani, medtem ko je Janeth Leigh, ki je bila vključena med kandidatinje za vlogo v filmu «Psy-co», zelo znana. Ostali kandidatki sta Glynis Johnes in Shirley Jones. Tudi med kandidati za najboljšega igralca oziroma igralko glavnih vlog sta dva novinca, in sicer Trezor Foward za film «Sinovi in liubimke« ter Mebna Mer-ccuri za film «Nikoli v nedeljo«.
(Glas v kozarcu«
Ljubljanska filmska hiša «Viba-film» bo realizirala film ((Glas v kozarcu« po televizijskem originalu Leopolda 90Uca ’.n Giannija Isidorja, ki je bil že odlikovan in predvajan na italijanski televiziji z Aldom Fabrizzijem v glavni vlogi.
■Razvoj in dekadenca
Tret.ega Rajha«
William Shirer, avtor romana «Kazvoj in dekadenca Tretjega Rajha« bo prenesel vsebino svojega romana tudi na filmsko platno. Kinematografske pravice je odkupila družba MGM. Pobudo za filmsko realizacijo tega 1100 stra. ni obsegajočega romana je dalo dejstvo, da je roman dosegel posebno v Ameriki izreden uspeh in zanimanje. Prav tako se je povečalo v Ameriki zanimanje tudi za druge filme, ki na kakšen način obravnavajo nacistično obdobje, kot na primer filmi ((Operacija Eichmann«, ki bo dokončan prihodnji mesec, švedski dokumentar «Mein Kampf« in Stan!eya Kramerja dokumentar «Nuernberški proces«.
(Gromi na svetu«
Mednarodno združenje za borbo proti lakoti s sedežem v Ženevi, je prvič predvaja-lo film «Gromi na svetu«. Film je v barvah in obravna-va problem preživljanja, ki prizadeva na milijone člove-, ških bitij. Scene zanj so bile posnete v Ameriki, Afriki, Aziji in Evropi. Komentar, ki spremlja film, spominja gledalce, da se sicer človek poteguje za osvajanje drugih planetov, da pa mnogi njegovi vrstniki umirajo od la-kote in da od 60 milijonov umrlih vsako leto, umira o-krog 40 milijonov zaradi posledic pomanjkljive prehrane. Film je bil izdelan v okviru svetovne borbe proti lakoti, ki jo vodi FAO.
Se en jugoslovanski film
V sredini prihodnjega meseca bo beograjsko podjetje »Avala-film« začelo snemati nov jugoslovanski celovečerni film, katerega scenarij je bil napisan po znanem romanu Oskarja Daviča «Pesem». Film bo režiral Radoš Novakovič, snemal pa ga bo Nenad Jovičič.
Vzgojni in socialni filmi
Mednarodni inštitut za vzgojno in sopialno kinematografijo je po uspehu v Stockho.mu prenesel isti program filmov v Prago in Budimpešto, od koder L" lo filmi odpotovali še v is airo, Madrid,	Barcelono, Pariz,
Bonn in Rabat.
PRIMORSKI DNEVNIK
4 —
Gortško-beneški dnevnik
Občni zbor posojilnice v Sovodnjah
V primerjavi z letom 1959 se je promet zvišal za 70%
Posojilnico že 25 let uspešno vodi njen predsednik Andrej Pipan
V nedeljo dopoldne je ime-
la Kmečko-delavska posojilnici) v Sovodnjah svoj letni redni občni zbor. V sejni avora-ni sovodenjskega županstva se je za to priliko zbralo precej članov iz najrazličnejših vasi te obsežne občine, da bi slišali poročila o preteklem delovanju.
Predsednik posojilnice Andrej Pipan je ob otvoritvi r.ajprej toplo pozdravil vse navzoče, potem pa je podal v imenu upravnega odbora obsežno poročilo, podkrepljeno s številnimi podatki. Govornik je takoj v začetku dejal, da je bilo preteklo leto za posojilnico zelo ugodno, zakaj še nikoli niso zabeležili tolikšnega napredka kot ravno v preteklem letu. Napredek naj-
bolj zgovorno ponazarjajo na-. tudi nekak jubilej za njego-slednje številke: v primerjavi vega predsednika. G. Lukežič
z letom 1959 so se hranilne vloge povečale za 47 odst., posojila pa za 42 odst., kar pomeni, da se je celotni promet zvišal za 70 odst. «S tem, da so hranilne vloge presegle 55 milijonov, se je naša posojilnica uvrstila na prvo mesto med vsemi tovrstnimi denarnimi zavodi v naši pokrajini, na kar smo lahko upravičeno ponosni*, je dejal v svojem poročilu predsednik.
Potem ko je podal točen pregled aktivnih in pasivnih postavk, ki so vrgle 176.330 lir čistega dobička, je navedel stanje rezerv, hranilnih vlog in posojil od leta 1948 do leta 1960.
Leto
1948
1953
1956
1957
1958
1959
1960
Rezerva
19.487
109.869
1.254.024
1.402.767
1.455.212
1.516.219
1.640.478
Vloge
1.769.682
9.089.159
19.629.323
23.582.826
28.029.917
37.831.265
55.555.360
Posojila
1.225.200
4.911.500
9.345.000
12.897.000
17.589.934
21.573.637
30.529.764
Predsednikovo poročilo so vsi prisotni odobrili.
Za njim je spregovoril g. Ludvik Lukežič za nadzorni odbor. Pohvalil je domačine, ki so zanesljivi ljudje, katerim odborniki posojilnice lah-
•IllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllll
Dvodnevna stavka
pometačev v Tržiču
Pometači v Tržiču, ki so zaposleni pri podjetju Pastorini, bodo pričeli danes zjutraj ob 6. uri stavkati v znak protesta proti vodstvu podjetja, ki ni bolelo sprejeti zahteve njihove sindikalne organizacije po mezdnih poviških. Stavka bo trajala dva dni.
Danes v Tržiču sestanek
suspendiranih delavcev
Danes dopoldne ob 10. uri se bodo začasno odpuščeni de. lavci tržiške ladjedelnice sestali na sedežu Delavske zbor. nice, da bi proučili najnovejši položaj, obenem pa se dogovorili, kaj naj ukrenejo v bodoče, da bi zaščitili svoje interese.
Illlll III Hill lllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllll
KINO
v GORICI
CORSO: danes zaprto.
VERDI: danes zaprto.
VITTORIA: danes zaprto.
CENTRALE: danes zaprto; jutri je na programu ob 17.00: »Ženska faraonov«, L. Cirstal in A. F. Francioli. Cinema-scope v barvah.
MODERNO: danes zaprto.
p TRŽIČU
v SOBOTO
EXCELSIOR. 16.30: »Svet Su-sie Wong», V. Holden. Cine-mascope v barvah.
PRINCIPE. 17.30:	«Sosedova
trava je bolj zelena«, J. Si-mons, D. Keer. Cinemascope v barvah.
AZZURRO. 17.30: «Izvržek».
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. Giusto, Korzo Italia št. 106, tel 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15,4 stopinje nad ničlo ob 12.30 in naj-nijžo 3,6 stopinje nad ničlo ob 6.20. Vlage je bilo 72 odstotkov.
ko izposojajo denar, ne da bi bili v strahu, da ga ne bodo vrnili. Zlasti so se izkazali pri odplačevanju dolgov: bili so vestni in točni.
Vsi prisotni so odobrili predlog Franja Rojca, da se bedo posojila posameznikom zvišala od enega na največ poldrugi milijon, obrestna mera pa bo ostala za člane nespremenjena, to je 7 odst., za nečlane pa so jo zvišali na 8 odstotkov.
Na koncu je prišlo na vrsto vprašanje zidave lastnega sedeža, ki ga močno pogrešajo. Posojilnica je že lastnik zelo prikladnega zemljišča, ki se razprostira med nogometnim igriščem in vojašnico karabinjerjev. Odboru so poverili nalogo, da bo zadevo proučil.
Nedeljski občni zbor je bil
je v imenu vseh prisotnih izrekel čestitke Andreju Pipanu, da je posojilnico pripeljal do sedanjega vzpona po 25 letih vztrajnega dela, med katerimi so bila tudi težka leta za obstoj in delovanje posojilnice.
Občni zbor kmečke blagajne v Doberdobu
V četrtek 6. aprila bo ob 19.30 na občini v Doberdobu občni zbor vzajemne kmečke bolniške blagajne, na katerem bodo izbrali kandidate za prihodnje volitve odbora. Kakor je znano, so voditelji kmečke blagajne v Doberdobu sklenili do kraja izpolniti mandat in šele potem izvesti volitve.
Po nedeljskem občnem zboru ZSPD
Prva seja novega odbora
Odborniki so posvetili največjo paznjo organizaciji športnega odseka
V sredo zvečer je bila na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. prva seja novega izvršnega odbora Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici.
Odborniki so se najprej po-govorili o razdelitvi funkcij in dela. Za predsednika je bil izvoljen Ivo Marinčič, za tajnika ponovno potrjen Miladin Černe, za blagajnika pa je bil izvoljen Niko Mermolja. Tudi ostali odborniki so si razdelili delo na raznih področjih, ter pri tem posvetili posebno paznjo športnemu odseku, v katerega vodstvo bodo pritegnili še druge delovne člane iz. ven izvršnega odbora. Sklenje. no je bilo tudi, da bo imel odbor vsaj po eno mesečno sejo, po potrebi pa bodo sklicane tudi izredne seje in da mora biti tesno sodelovanje med tajništvom in odborom. ,
Na seji so precej obširno diskutirali tudi o bodočem prosvetnem delu zlasti na podeželju in s posebnim ozirom
na zborovsko petje. Prav tako je bilo govora o potrebi skupne seje z odborom Slovenske
prosvetne zveze iz Trsta v zvezi s sklepom o združitvi obeh organizacij, ki ga je sprejel nedeljski občni zbor ZSPD. Sprejet je bil sklep, da se pošlje v Trst vabilo za tak skupen sestanek, ki naj bi se vršil čimprej.
Vsi odborniki so se udeležili debate in stavili so številne predloge glede poživitve in izboljšanja prosvetnega de. lovanja na Goriškem, s poseb. nim ozirom na podeželje. Zlasti bo potrebno dobro organizirati športni odsek, ki si ga je mladina na Goriškem že dolgo želela in ki bo povezoval vso našo športno mladino ter navezal stike tudi z drugimi sorodnimi organizacijami za skupno delo.
Prihodnji teden bo imel odbor ZSPD ponovno sejo ter nadaljeval z obravnavanjem važnih tekočih problemov.
Hlinili, lllllllllllimiillllllilllllltlliilli,iiltllHllniilIllllilllllllllIi,luninimi............luninim n M Hlinim muli ......
Preveč krvi na goriških cestah
Ravnatelj goriške umobolnice je našel smrt pod kolesi tovornika
S svojim avtomobilom se je na poti iz Vidma proti Gorici zaletel v cisterno, ki je prihajala z nasprotne strani
Včeraj popoldne je v pre metni nesreči zgubil življenje ravnatelj goriške pokrajinske umobolnice 57-letni dr. Antonio Canor. Ob 16.50 so ga hudi ranjenega z osebnim avtomobilom pripeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer je umrl zaradi poškodb v trebušni votlini.
Kakor smo izvedeli, se je nesreča pripetila na državni cesti št. 56, ki pelje iz Gorice
tiijiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiriiiiiiiiimiMiiiiiiHifimiiiimiiitiimiiiiiiimiiiiiiii
Zgodilo se je v parku Spessa pri Kaprivi
Mladinski Kriminal tudi na Goriškem
Čeprav iz boljših družin, sta dva mlada pustolovca vdrla v zapuščeno vilo, si privoščila razne kuhinjske dobrote in z noži napadla ter ranila čuvaja
Komaj dva dni je, odkar se je sodna kronika ukvarjala z 19-letnim Renzom Schifom iz razmeroma dobro stoječe goriške družine, ki stanuje v Ul. Arcadi. Takrat je bil mladenič obsojen v odsotnosti na tri mesece zapora in plačilo 10 tisoč lir globe. Se prej pa je bil v prisilni delavnici, od ko. der se je pred kratkim vrnil. Sedaj pa je mladenič zopet predmet sodne kronike, saj so ga pred dvema dnevoma zopet aretirali, skupaj z njegovim prijateljem G. V., prav tako iz dobre družine, stanujoče na Trgu Julia in kateri ima komaj 15 let.
Pretekli torek zjutraj sta se skupaj odpeljala s Schifovim motoskuterjem ter se dolgo vozarila okrog. Bilo je že poz. no popoldne, ko sta se naveličala vozarjenja, bila sta tudi lačna, in sta se ozrla, kam bi se zatekla. V parku Spessa pri Kaprivi je samotna vila, v kateri ne biva nihče. Bila je kot nalašč za mlada poha-jača, ki sta vdrla vanjo skozi okno ter si v kuhinji privoščila razne dobrote ter privlekla tudi pijačo iz kleti.
Ko je okrog 17. ure prihajal čuvaj vile Rino Zuliani,
ki stanuje v Kaprivi, na običajen kontrolni ogled, je opazil, da je neko okno vlomljeno. Stopil je v kuhinjo, kjer je bil že pripravljen vroč čaj in druge dobrote, v hiši pa ni. kogar. Tedaj je opazil, da so tudi kletna vrata samo priprta. Stopil je do njih in jih odprl na stežaj. V tem sta pri. šla iz kleti oba nepridiprava in s kuhinjskimi noži napadla čuvaja ter ga ranila. Ta, ki je krepak možak in je imel v rokah debelo palico, je takoj reagiral in nekajkrat uda. ril po obeh nepovabljenih gostih, ki sta komaj utegnila odnesti pete.
Zuliani je vso zadevo prijavil karabinjerjem v Kaprivi, ki so najprej našli moto-skuter, katerega sta maloprid. neža zapustila na sosednjem posestvu, katero je last Schi-fovega očeta. Od tega odkritja do aretacije obeh maloprid. nežev je bila kratka pot in se. daj sedita oba za zapahi.
Zagovarjati se bosta morala zaradi vdora v tujo hišo, oboroženega napada in hudih te. lesnih pošodb. Zulianija so mo. rali namreč odpeljati v krmin. sko bolnišnico ter se bo moral zdraviti trideset dni.
v .Videm. .Direktor se je z
• Appio* peljal iz Vidma domov. V kraju ' San Giovanni ob Nadiži je izgubil oblast nad vozilom, ki je pričelo drseti iz enega kraja ceste na drugega. Domnevajo, da je pričelo vozilo drseti po cesti, ker je šoferja obšla nenadna slabost. Prav takrat se je pripeljala z nasprotne strani cisterna s prikolico iz Trsta, Ko je šofer videl, kako premetava «Appio* je brž na vso moč pritisnil na zavore, toda nesreče ni bilo mogoče več preprečiti. Vozilo se je s tolikšno silo zaletelo v ospredje tovornika, da ‘e je dobesedno zarilo pod tovornikova kolesa Dr. Canor je pri nesreči zadobil hude notranje poškodbe. Naložili so ga na avtomobil trgovskega potnika 46-let-nega Paola Cosellija iz Mode-ne in so ga pripeljali v goriške bolnišnico, kjer je umri dve minuti kasneje v oddelku za prvo pomoč.
Vest o smrti direktorja psihiatrične bolnišnice iz Gorice se je hitro razširila po vsem mestu, saj je bil pokoj nik zelo znana osebnost.
-——«»
Relejna radijska postaja v Gorici
Z današnjim dnem začenja delovati nova relejna radijska postaja Gorizia I, na kratkih valovih. Oddaje bodo na frekvenci 1578 kilociklov, kar od. govarja valovni dolžini 190,1. Nova naprava ima namen izboljšati sprejem oddaj italijan. skega radia na srednjih valovih v Gorici.
Goriški lovci so zborovali
Pred dnevi je bil občni zbor občinske lovske sekcije v Gorici, katerega se je udeležilo rekordno število 120 članov, kar je doslej najvišje število udeležencev kakšnega občnega zbora tega društva.
Dosedanji predsednik sekcije Gionchetti se je spomnil umrlih članov Angelinija in Terpina. Po živahni diskusiji, katere se je udeležjlo več prisotnih, so izglasovali posebno
resolucijo, v kateri se zahteva
ohranitev tradicionalnega lovskega sistema na Goriškem.
Sledile so volitve novega od. bora, v katerega so bili izvoljeni; dr. Ivo Fonzari, odv. Luigi Luzzatto-Guerrini, Edvard Hvala, Narciso Delchin, Guido di Zorz, Rino Bensa, dr. Guido Nibrant, Adriano Miseri in Riccardo Bernt.
 «»-------
Nesreča pri delu
Včeraj okrog 7. ure zjutraj so z avtom Zelenega križa odpeljali v goriško bolnišnico 43-letnega delavca Ottorina. Sgob-to iz Ul. Colonia št. 8. Sgob-bo se je ponesrečil pri delu v goriški livarni SAFOG, ko je imel opravka z brusilnim kamnom, s katerim se je ranil v desno roko. V bolnišnici so mu zdravniki rano izprali in obvezali ter ga. nato poslali domov.
Jaz, ki sloni na odmaknjenem oknu...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Hočem živeti, hočem sesati smehljaje in vzdihe, hočem živeti in peti bele in črne stihe kakor jih vem in znam. Nočem biti sam!
Državna založba Slovenije je Menartovo knjigo «Casopisni stihi« uvrstila v svojo zbirko uTokovi časa». Treba je že reči, da sodi predvsem tja, kajti predvsem je to knjiga, so to pesmi, v katerih se tako neponarejeno ,tako živo tn prizadelo, tako domače in obenem naše zrcali naš čas, naš človek, naš kos zemlje, naši problemi, naše napake, male m velike nerodnosti. Pa ne le to! Menartova poezija je »poezija živega sveta«, narejena iz «danes za danes«, ne preten-dira na prehitevanje časa, nima «preroških« ambicij in je napisana za živega človeka, tuih ,istega, ki je doslej ob stan leščerbi listal po pratiki. Ker bo tudi on našel v njej svoj problem.
Domiselno je knjigo opremil Jože Brumen. Menim, da bo to ena redkih knjig slovenske poezije,. ki jo bodo prav kmalu morah ponatisniti, ker je postala že ob izidu bestseller.
Tudi ta teden Triestina na Repentabru
V nedeljo gostovanje Simmenthala iz Monze
Zelo verjetno bo trener potrdil enajstorico, ki je premagala Parmo
Bo znala Triestina zadovoljiti tudi prihodnjo nedeljo zveste navijače, ki jo bodo prav gotovo prišli bodrit? V prihodnjem kolu ne bo Parme pač pa bo prišel v goste Simmenthal iz Monze, ki spada med nevarna moštva.
Priprave za nastop proti nedeljskemu nasprotniku so v polnem teku. Kot prejšnji teden tako se je tudi ta Triestina preselila z vsemi svojimi titu-larci na Repentabor, kjer bo v miru nadaljevala trening do nedelje.
Mimogrede so igralci popoldne odšli do konjskega dirkališča, kjer so prisostvovali četrtkovemu sporedu, zatem pa so se usedli v avtomobile in se odpeljali skupno s trenerjem in z maserjem Emilijem v mirno vas ob meji.
Trevisan je odpeljal iz Trsta 13 igralcev in sicer De Mina, Bernarda, Bracha, Sadarja, Frigerija, Degrassija, Mantova-nija, Secchija, Demenio, Trevi-sana, Cazzanigo, Fortunata in logarja, ki bo pripravljen, da lahko zamenja v zadnjem trenutku. kakega klubskega tovariša.
Kot kaže bo Trevisan zelo verjetno potrdil za nedeljsko ttkmo postavo, ki je zmagala proti Parmi.
jo četrtega ameriškega moštva, ki se bo udeležilo končnih tekem prvenstva 1962. leta.
SAH
LJUBLJANA, 30. — Na blejskem mednarodnem šahovskem turnirju, ki bo od 2. septembra do 4. oktobra, bo sodelovalo 17 velemojstrov, med katerimi sedanji in bivši svetovni prvaki Talj, Botvinik, Smislov in Euwe.
Za udeležbo na turnirju so se do danes prijavili Jugoslovani Gligorič. Matanovič, Iv-kov, Fuderer in Bertok, ki bo za rezervo. Nadalje so poslali prijave Puc, Parma, Talj, Botvinik, Smislov, Keres, Petros-jan (Korčnoj, Keller in Stain bodo za rezerve), Reševski in Fišer (rezerva Lombardi), Pano, Ulziker (rezerva Smidt), dr. Euwe, Pachman, Szabo (rezerva dr. Filip) in Olafson.
* * *
SOFIJA, 30. — Bolgarska šahovska zveza je sklenila organizirati 15. šahovsko olimpia-do 1962. leta v Sofiji. O skle pu so že obvestili predsednika mednarodne šahovske zveze | mr. Bogarda.
31. marci
I
V veselem razpoloženju in na svežem z.rakUcjiiiDi^?^ pripravlja za nedeljski dvoboj z nevarnim^ ^ je
Vsi titularci so zbrani na Repentabru, kjer ■V+anjeCi . graf posnel pred hotelom, kjer s o n
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHaiiiiiimiiiiiirMmiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimii
Prva dirka za naslov italijanskega proiesionainegajl
BOKS
BRISTOL, 30. — Britanski prvak mušje kategorije John Caldwell je nocoj premagal v peti rundi s tehničnim k. o. Francoza Jacguesa Jacoba.
NOGOMET
ARHUS, 30. — V povratnem srečanju za četrtfinale turnirja za pokal evropskih prvakov je portugalsko moštvo Benfica premagalo danskega prvaka Aarhusa s 4:1 (3:0). Benfica se je tako uvrstil v polfinale, kjer bo nastopil proti zmagovalcu srečanja Rapid (Dunaj)-Malmoe.
* * *
SAN JOSE, 30. — V podskupini zmagovalcev ameriške cone št. 4 v okviru izločilnih tekmovanj za svetovni nogometni pokal, je Kostarika odprayila enajstorico Holandskih Antil s 6:0 (4:0).
V lestvici te skupine vodi Kostarika s 4 točkami. Zmagovalka te skupine bo nasto-
Livio Trape je z zmago v Nea postavil resno hipoteko za naslf!
Olimpijec si je z močnim sprintom zagotoviI usp^s,t zaključek dirke po Campaniji
NEAPELJ, 30. — Današnje sončno vreme je bilo kot nalašč za kolesarje, ki so se zbrali v mestu pod Vezuvom, odkoder se je začela 29. dirka okoli Campanie. Letos je ta dirka še važneja, ker je na seznamu prireditev, ki pridejo v poštev za dodelitev naslova italijanskega profesionalnega prvaka.
Za dirko so se prijavili najbolj znani kolesarji, med katerimi pa so manjkali Baldi-ni, Nencini, Venturelli in Po blet. Proga je bila dolga 262 km in je potekala skozi vseh pet pokrajin Campanie. Že pri Casertj je prišlo do bega štirih manj znanih kolesarjev, katerih namen je priti do nagrad številnih letečih ciljev.
mačin Marzaioli, zaostala za 1’50”.
Takoj po Caserti so se prvi skupini pridružili drugi kolesarji, med katerimi je bil srebrna medalja rimske olim-piade Trape. Vsj skupaj so živahno nadaljevali pot nič manj kot s povprečno hitrostjo 45 km na uro. Edini, ki ni vzdržal tempa je bil Sivilotti, ki je zaostal v Beneventu za ce-
Njihov tempo je precej hiter,-pila proti Paragvaju v odlO- | zaradi česar je glavnina stotih ..	_	.
čilnem srečanju za kvalifikaci- j kolesarjev, katere je vodil do-! lih 7’ za prvimi. Glavnina pa
je vozila še z večjo zamuda.
iiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
Prvi dan mednarodnega turnirja UEFA
Neodločeno brez gola med Italijo in Portugalsko
Prijateljsko srečanje med Španijo in Anglijo se je končalo z 0:0
LIZBONA, 30. — Danes se je kljub odpovedim Jugoslavije, Madžarske in Vzhodne Nemčije začel v raznih portugalskih mestih mednarodni nogometni juniorski turnir v or. ganizaciji evropske nogometne zveze.
Prireditelji so se bali, da bo. do tudi druge države odsto-
pile, toda Poljska in Romunija sta vseeno nastopili in sta v prvem kolu dosegli zmago.
Poljska, ki je igrala v Leiri, je odpravila Francijo s 4:1, potem ko si je že v prvem polčasu zagotovila z 2:0 uspeh. V Portu pa je bilo srečanje med Romunijo in Holandsko, ki se je zaključilo s 3:1 v korist prvih. Tudi prvi del igre se je zaključil v korist Romunov z 2:1.
V Leiri sia se spoprijeli mla. dinski reprezentanci Zahodne Nemčije in Belgije. Prvi so skozi prevladovali in kljub te. mu so prvi polčas zaključili
samo z enim golom razlike. V drugem delu igre pa so biii Nemci učinkovitejši in so spravili v mrežo nasprotnikov še tri žoge.
V Lizboni je Turčija prema, gala s precejšnjo razliko Avstrijo. Turki so dosegli šest golov, medtem ko so se morali Avstrijci zadovoljiti le s tremi.
V Portu je bilo toliko pri-čakovano srečanje med Italijo in Portugalsko. Srečanje se je končalo neodločeno brez gola.
V prijateljski tekmi za pokal Stanleya Rousa sta Španija in Anglija zaigrali neodločeno 0:0.
Med Beneventom in Avellinom se položaj ni spremenil in glavnina, ki sta jo vodila De-filippis in Bu; je imela še vedno 8’ zamude. Na vzpetini proti prehodu Chiunzi sta Oreste Magni in Gaggioli močno potegnila, da bi ušla ostalim tovarišem, kar pa se jim ni posrečilo, še posebno ker je tudi glavnina začela s hitrejšim tempom in to v glavnem po zaslugi Bahamontesa. Zadostoval je samo ta vzpon, da se je razlika med bežečimi in zasledovalci znatno zmanjšala. V spustu proti dolini sta Gaggioli in Magni vozila brez strahu, medtem ko je bil Bahamontes precej previden.
Okoli 14.15 so prvi kolesarji privozili do začetka vzpona na Agerolo. Še vedno sta bila na prvem mestu Gaggioli in Magni, takoj za njima pa so se pojavili najbolj nevarni tekmeci. Po 5’ vožnje so Gaggio-lija dohiteli in tudi prehiteli, kar se je zgodilo kasneje tudi Magniju. Massignan in Bahamontes, od katerih so ljudje največ pričakovali na tem močenem vzponu, nista razočarala 'in sta brez težkoč vozila proti vrhu ter puščala za seboj vse tekmece in še posebno mlajše, ki so v prvem delu te dirke dali vse iz sebe. Na vrh je prvi privozil Massignan, takoj za njim je bil Bahamontes, medtem ko je 5” kasneje privozil Verucchi.
V spbštu proti Castellamare je Bahamontes prvi zmanjšal hitrost, medtem ko je Massi-
A
gnan skušal ki si jo je pred zasledova pa ni mogel Pj ^
pa m	^	in	v
ga Livio Trap -e i« v
hitela. Trape
KnrrsSjSŽ#1
tisnil na Peda’ 0ti a^>'
cesti pognal P „ tr, signan se je * bi dohitel bitres	^
si je znal tudi n t?S stez; Arenaccia . najV . cm in tpm ,.ia V
ciU® 'J
go in s tern > -ile ki mu bodo sl-
delnici za italijanskega P mju J1
Vrstni red na *	.(T
58°-40’-.26s2' ?ovPr*S0
37.576 km; „	A,
2. Conti (I?"‘SS z fU
3. Baffi (F,philco)-
4. Ciampi (*7‘ , b-
di (S. Pellegrl S foflf $
7. Massignan, 'fik&i,
Cangiani,
i
11. Cestari, ^At0, 14’2<
Agostino CO	eili	.^
(Belg.), 15. j 7. j j. Verrucchi G 2'22 1 iistsf
18. Costalunga :	„
to, 20. Assirellb Pet‘‘
22. Brugnaml. - tt0, *.,« Carlesi, 25. M • p) ^ 27. Grioni. ,	30.„„
7. Grioni. - , 3». , m
SP.)- 29. Ai°prdetti. M
4 12’, 31. Benjj 34. M rini, 33. Mealb’ 0(! L rj
M
V
VI v a, ~ , oc 4 ^ 43. * I
' 40' o3 BrUfli'inl 1’2", 42. ? gart^, f
35. Mazzacuratr
Almaviva, zoglio, pas 11« ,
ni. 44. Mele, « Mctr^«i;
Burigotto, 47. ‘ M y
»igli. 49..Sabb*"riv<^ Guernieri, 51- turini’£ t Cioppa, 53. V<ti, OUf
Xt5o5; 57./sapnm>'<
lini, 63. Vigna, it,j
Posti (Avstrija
30. viA
MULHOUSb
čilnem turnln^ga prprej§:’ skega evrops^V P t košarki je 11 (jOd/.j# škotsko 70:19.(P pa Avstrijo **•
rflojz Raukvi
E
1
Preden pa je utegnila odgovoriti, jo je pričel mrzlično preiskovati. V žepu njene bluze je naše! spremno pismo. Hlastno ga je odprl, ker pa ni ničesar razumel, ga je podal tolmaču, rekoč;
«Preberi in prevedi!«
Tolmač je prebiraje sproti prevajal vsebino pisma-
»Dragi Peter! Pošiljam Ti bolničarko, za katero si me ondan prosil. Težko Ti jo odstopam, ker sam potrebujem dobre bolničarje, ker pa si v večji stiski kot jaz, Ti pošiljam v pomoč tovarišico Silvo, ki je zelo požrtvovalna in sposobna bolničarka. V prepričanju, da boš z njo zadovoljen, Te pozdravlja A.»
»Aha, banditska bolničarka!« je zdaj vzkliknil oficir, ki je napeto poslušal tolmačevo prevajanje. Nato je namrščil obrvi in osorno vprašal; »Kje je bolnišnica, iz katere prihajaš?«
»Ne vem,« je odločno odvrnila Silva, ki se je medtem že zbrala.
Nato se je ozrla nekam na desno. Pogled se ji je za hip ustavil na vrhu nekega hriba, potem pa je jel počasi drseti po eni izmed grap, dokler ni nekje obstal. Tam je bila bolnišnica. Tam je bilo devetintride set ranjenih m bolnih borcev, osem bolničarjev in bolničark, pet kurirjev, kuharji in drugo pomožno osebje, tam je bila četa za zaščito bolnišnice in tam Je bil zdravnik Andrej. In nihče od njih ni ta hip niti slutil, da je njihovo življenje v njenih rokah. Kaj bi se zgodilo z njimi, če bi zdajle iztegnila roko in rekla; «Tam, sredi tiste grape, sta dve baraki, tam je bolnišnica, iz katere prihajam.«? Toda ona ne bo nikdar rekla tega
«Da ne veš?« se Je po kratkem presledku strupeno zarežal oficir. Nato jo je nenadoma s pestjo udaril po obrazu.
Njeno sloko telo se je upognilo kakor mlada breza v sunku viharja Ko se je vzravnala, je z dlanjo po-
tegnila preko ust. iz katerih se ji je v tankem curku cedila kri.
»Povej, kje je bolnišnica, kamor si poslana!« je še besneje vzkipel.
»Ne vem, kje je,» je odgovorila, ker v resnici ni vedela, kje je.
»Ce ne poveš, kje sta bolnišnici, te pri priči ustrelim!« je rjovel v onemoglem besu in grozeče mahal s samokresom
Ker je nenehno trdila, da ne ve ničesar, jo je pričel brcati in pestiti. A vse zaman. Tedaj je sklenil, da jo ustreli. Toda mahoma se je premislil: ne bo je ustrelil, s seboj jo vzame in preda gestapu, ki naj izvleče iz nje to, česar on ne more.
Nemci so jo postavili v svojo sredo, tako da je bila vsaka misel na beg odveč. Ko so jo privedli v trg, so jo izročili gestapu. Tu so jo zaprli v celico, kjer ni bilo ničesar razen nekaj trohneče slame, razstlane po betonskih tleh. Vsa pretepena, obrcana in opljuvana se je sesedla v kot in čakala, kdaj pridejo ponjo gestapovci.
Zvečer je vstopil v celico neki gestapovec in Jo po-zval s seboj. Odvedel jo je v pisarno Sturmfiihrerja Kurta Blossa, šefa gestapa. Le-ta je sedel za pisalno mizo, na kateri je ležalo pismo, ki ji ga je bil odvzel oni oficir. Kraj mize pa je sedel gestapovec v civilni obleki. Bil je Slovenec. Imenoval se je Bogomil Ceč, ko pa so prišli v te kraje Nemci, se je preimenoval v Gottlieba Tschetscha, stopil je v vrste gestapa in med drugim opravljal tudi službo tolmača. Zdaj je nekam brezbrižno pomotril Silvo in čakal, da spregovori nje gov šef- Končno je le-ta z udvorljivo kretnjo pokazal na stol, ki je stal pred mizo, in rekel;
»Setze dich, bitte!«
«Usedi se, prosim!« je s papagajsko dobesednostjo prevedel Tschetsch.
Silva se je usedla in si ogledala gestapovca v črni
uniformi. Izza naočnikov je srepelo vanjo dvoje sivih oči, medtem ko so njegovi veliki zobje nemirno grizljali spodnjo ustnico. To dvoje je bilo v očitnem nasprotju z vljudno kretnjo, s katero jo je povabil, naj sede. A to je ni niti malo presenečalo. Vedela je, da je ta vljudnost premišljena, da se to trenutno osladno slinjenje utegne vsak hip preleviti v neobrzdano okrutnost.
Medtem si je Bloss z dvojnim zanimanjem ogledoval Silvo. Zanimala ga je kot partizanka in kot izredno lepo dekle. Pod njeno vojaško uniformo iz nemškega kroja je čutil oblike njenega lepega telesa. Zlasti pa je vzbujala njegovo pozornost njena koža, ki je kljub težkemu partizanskemu življenju ostala nedotaknjena, osupljivo sveža in rožnato nadahnjena. Njegov pogled se je prilepil na njen vrat in ga občudoval. Kakšna polt, je pomislil, kakšna koža! Skoda bi bilo, da bi črvi požrli tako nenavadno lepo kožo.
Ob tej pomisli mu je pogled prešel od Silve na knjigo, ki je ležala na levem robu mize. To je bil Mein Kampf. Tičal je v ovitku, narejenem iz ustrojene kože nekega sovjetskega dekleta.
Preden je prišel na Slovensko, je bil Bloss v Rusiji. Nekoč je neki njegov kolega zasliševal neko rusko mladenko, komsomolsko ilegalko, ki so jo ujeli gestapovci. Ker ni hotela ničesar izdati, je sklenil, da jo na ustreliti. Tedaj je rekel Bloss:
»Nikar! Skoda bi bilo, če bi šla pozlu tako lepa koža- Prepusti jo meni. Pošljem jo v Auschwitz, kjer imam bratranca, ki mi poskrbi, da mi iz njene kože naredijo nekaj praktičnih predmetov.«
In med temi «praktičnimi predmeti« je bil tudi knjižni ovitek, v katerega je vtaknil tisti Hitlerjev katekizem nacističnega barbarstva.
In zdaj je nekaj časa razmišljal, kaj bi si dal napraviti iz Silvine kože. Ker se ni mogel domisliti ničesar primernega, je rahlo šel z dlanjo po svojih svetlih,
po sredi skrbno razprečkanih laseh in
vej
sreai sKrono razprečkanih lasen ‘v,otav‘{ d1 «No, midva bova zelo kratka. Brez o ji , kar te bom vprašal, potem pa 0A W ,
Najprej povej, kako ti je pravo ime ih
i ir
ma’>	nel°
Povedala je neko izmišljeno ime m kraj.	tudi r«
«Dobro,« je rekel v upanju, da tako gladko. «Zdaj	pa	povej,	kje	je boi	^ g?
ri si bila zaposlena,	in	tista,	kamor	so
premestiti.«	-1* vl
flfl Yr" £
«Ne vem,« je odvrnila in pri ^bliuiii. r(\\* gledom, v katerem je gorel uporen P0B ,e fej9ljy
«Nikar ne odgovarjaj tako neuirm0-*^ P* ;jeno mirnostjo. Pomolčal je, Potern7(jr8vi, »No, pa povej, koliko partizanov se *
nici, kjer si bila, kako se imenujejo m* ma.»	i9	4*1* J
»Ne vem,« je dejala brez pomišUanj ’
vem-»	.	40 seJrJ
»Ne veš,« je rekel, smehljaje se,	i
si pozabila, kaj? No, nič za to, se bos
si puzauua. kuj ; ino, nic za 10, sc g go 1 v spomnila, pa mi zdaj raje povej, *°* ^ o« J in bolničark je še tam, kako jim je inie « rj «Ne vem.«
pre^ n
«Tako, tudi tega ne veš,« je rekel, ^ je oči in se strupeno nasmihal, medtem 0[,]jK> odsotno otipaval pisemski obtežilnik v	fJ
natega podstavka, na katerem je stal trga antilopo. Po nekajminutnem P„ini\
«Kdo vas je zalagal s hrano in f,ruLlU j® L)L»f mi?« Prižgal si je cigareto. Vžigalica i	,
tela v roki. Ker je Silva še vedno m°‘bUdtl' J maj zaznavno živčnostjo v glasu sp° uf kaj?«	.. nrav p J
«Saj sem že povedala, da ne vem v
rekla kljubovalno-
(Nw
dalieVa
;flic