2B2» Št. “ IctO. Poštnina pavšalirana. Det; 'nja številka velja K 2*— V * /J/^ Č^tftck 17» 110VOltlbra. 1991« Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAv Politični položai. Zagreb, 16. nov. »Jutarnji list«' Poroča iz Beograda, da se je demokratski klub na svoji včerajšni seji v večini izjavil proti predlogu radikalcev, da se demokratom odstopi listnica zunanjega ministrstva za notranje ministrstvo, vendar pa so se demokrati izjavili pripravljeni odstopiti finančno ministrstvo. Z ozirom na sklep demokratskega in radikalnega kluba se ima sprejeti odločitev glede vprašanja preosnove vlade sporazumno v obeh klubih. — Kakor poročajo iz Beograda »Novosti«, sodijo v parlamentarnih krogih, da je popolnonfa gotovo, da bodo radikalci popustili v svojih zahtevah, ki so jih postavili za pogajanja z demokrati. Zagreb, 16. nov. »Večer« poroda iz Beograda, da je Ljuba Davido-vič posetil na povabilo min. predsednika Pašiča. Pašič je Davidovi-ču sporočil, da je radikalni klub načelno (za koalicijo, da pa soglasno zahteva, da se mu mora prepustiti listnica notranjega ministrstva. Nadalje je izjavil, da ni potrebno, da bi vlada predložila demisijo, pač pa naj dela s parlamentom in se naj medtem izvedejo pogajanja. — Da-vidovlč je izjavil, da so bile na seji demokratskega kluba odklonjene zahteve radikalcev, naj se jim pripusti listnica notranjega ministrstva. Sklepe in odgovor demokratskega kluba bo sporočil Davidovič min. predsedniku PaŠiču danes zvečer. Beograd, 16. nov. Snoči je bil vodja demokratske stranke Ljuba Davidovič pri min. predsedniku Nikoli Pašiču, ki je Davidoviča obvestil o znanih sklepih radikalnega kluba glede novega sporazuma z demokrati. Na snočnji seji demokratskega kluba, ki je sledila temu posvetu, je Ljuba Davidovič sporočil klubu izjavo Nikole Pašiča. Demokratski klub se je o tej Izjavi posvetoval, vendar pa ni sprejel nobenega sklepa. Čudno stališče velike antante napram Jugoslaviji v albanskem vprašanju. Pariz, 16. nov. (Izv.) Veleposlaniška konferenca in pa zveza narodov se bosta ponovno sestali, da proučite protestno noto Jugoslavije v zadevi albanskih meja. Ako bi se Jugoslavija odločitvi obeh faktorjev ne marala pokoriti, namerava velika ententa na predlog Lloyd Georga pričeti s prisilnimi odredbami, katerih prva bi bila popolna blokada Jugoslavije. Iz zakonodajnega odbora. Beograd, 16. nov. (Izv.) Plenum jtokonodajnega odbora je na svoji današnji seji razpravljal o uzakonjenju jpooblaščenja finančnega ministra, da fcamore po odobren ju ministrskega Sveta znaredbo regulirati promet z Idevizami in valutami. Kar se tiče kur-jza Srebrnih kron, perperjev in dinarjev, se je pozvalo finančnega ministra, predloži načrt uredbe, kako bi se ®alo ta denar vzeti iz prometa, da se £rebro ne bi izgubilo v inozemstvo. Pdobren je nadalje zakon, s katerim ,be vlada pooblašča, da more sklicati bujna posvetovanji za likvidacijo avstro - ogrske banke. Nadalje se je razpravljalo o nagradah davčnim Uradnikom za izterjane davke. Dr. Žerjav je pojasnil, da je bil tozadevno odsek razdvojenega mnenja, da pa je .on in veliko članov odseka za to, da 'dovolijo te nagrade. Zastopnik fi- E nančnega ministra kakor tudi nekk-teri poslanci so se Izjavili, da je taka nagraditev neizbežna dbkler traja sedanje izjemno stanje v državi. Konečno se je dosegel kompromis, da se naj te nagrade dovoljujejo le se 2 leti. Proti predlogu so govorili Jaša Markovič in Voj. Lazič, za predlog pa poslanci Andjelič, Žečerov in Magcv-čevič. Z ozirom na deljeno mišljenje izjavil je nato dr. Žerjav, da odsek ta svoj predlog umakne. Nato se je o predlogu glasovalo ter je bil sprejet z 12 proti 9 glasovom. Jutrišnja seja se bo vršila ob 9. uri dopodne z istim dnevnim redom. Današnja seja je bila zelo burna ter je bila vlada v nevarnosti, ker so nekateri poslanci nastopili proti dodatkom uradništvu, Pričakuje se, da bo tudi jutrišnja seja zelo živahna. Konec nemške vofaike site. tlondon, 16. nov. (Izv.) Zastopniku ^Manchester Guardiana* je podal gene-fal Nollet predsednik komisije za razorožitev Nemčije sledeča pojasnila: Po njegovem prepričanju, ki temelji na Preiskavah po vseh kotih Nemčije, kjer bi moglje biti skrite zaloge orožja je Nemčija sedaj v resnici popolnoma raz-orožena. Vse utrdbe so popolnoma Izpraznjene, izročenih, oziroma uničenih fe bilo doslej 4000 oblegovalnih topov, i&SOO navadnih topov, 11. minometov, 84.000 strojnih pušk, 4,200.000 manjšega orožja, 32,000.000 granat, 50 tisoč municijskih vagonov, 55.000 vojaških vagonov, 11.000 poljskih kuhe n j, 1.800 mostov in velika množina manjšega vojnega materijala. Fizično je Nemčija kot vojaška sila s tem trenutkom prenehala obstojati. Te izjave generala NOlleta so tem važnejše, ker se je le ta doslej 0 razorožitvi Nemčije izr.ažal vedno jako pesimistično. IZ DEŽELE ANARHIJE. , Rim, 15. nov. Kakor poroča »Po-POlo d’ Italia« odpoveduje Mussolini ttUr s socijalnimi demokrati, ker so V Rimu skupno stavkali s komunisti, poji med fašisti in komunisti se nadaljujejo predvsem v Toskani. Na Obeh straneh je bilo nekaj mrtvih. Rim, 15. nov. Radi mezdnega gibanja kovinskih delavcev je bila Proglašena splošria stavka v Liguri, Posadi in Julijski Benečiji. Stavka železničarjev v Neapolju ponehuje. SKLICANJE ITALIJANSKE ZBORNICE. Rim, 15- nov. Zbornica je skli7 Čana za 24. t. m. &LASOVI O NAŠEM POSOJILU V BELGIJI. Beograd, 16. nov. »Jutarnji list« Poroča iz poučenega vira, da je naši-državi stavil belgijski konzorcij zelo ugodno ponudbo za najetje zunanjega posojila. Belgijci zahtevajo Samo obrestovanje in nobenih dru-filh koncesij ali privilegijev. Ta ponudba je izmed vseh ostalih najugodnejša. Medtem pa prinašajo “»Novosti« razgovor svojega beograjskega " dopisnika z belgijskim Poslanikom, ki ni samo izjavil, da ni oobil nobenega potrdila te vesti, temveč tudi, da je gotovo neosno-'Kana, Belgija je sedaj sama vezana pri obnovi svojih upostošenih pokrajin oziroma pri plačevanju obveznic v Ameriki tako, da bi tako posojilo v tem trenutku ne bilo mogoče. OLAJŠAVE DIJAKOM GLEDE ŽEL. VOŽENJ. Zagreb, 16. nov. »Riječ« poroča iz Beograda, da je minister za promet' odobril dijakom vseh srednjih šol in učencem ljudskih šol 75 odstotni popust ua železnicah in» ladjah. Dijaki, ki prosijo za ta popust, morajo predložiti šolske legitimacije s fotografijami. — In novinarji? (Op. ured.) * NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK IN NJEGOVA SOPROGA PRI EKSCE-SARJU VILJEMU. - Rotterdam, 16. nov. (Izv.) Nemšjri prestolonaslednik in njegova soproga sta dospela v Door v posete k bivšemu nemškemu cesarju Viljemu.- MEDNARODNA DONAVSKA KOMISIJA. Praga, 16. nov. (izv.) Mednarodna donavska komisija bo začela s 1. decembrom poslovati v Bratislavi. Nje poslovni prostori se bodo nahajali v mestni reduti, ki se je v to svrho primerno preuredila. ČitaileiD oaioie jKlavr POLJSKA NOTA RUSIJI. Varšava, 15. nov, Začasni poljski opravnik poslov v Moskvi Knol je poslal Cičerinu noto glede izvedbe določil riške pogodbe. Ta nota ugotavlja, da je od ratifikacije preteklo že šest mesecev, pa Rusija še ni izpolnila nekih obvez napram Poljski. Poljska vlada mora z obžalovanjem ugotoviti, da sovjetska vlada lojalno še nobene točke te ppgodbe ni izpolnila, pogodbe, ki je bila podpisana in ratificirana po najvišjih sovjetskih oblasteh. Nasprotno, kljub vsem obvezam ir. slovesnim zagotovilom sovjetske vlade, ki je izjavila, da je pripravljena dati poljski državi vse, kar ji pristoja, se je vztrajno in sistematično vzdrževala izpolnjevati določila pogodbe. Način sovjetske vlade je metoda neprestane .sabotaže. Vse točke pogodbe cd prvega do zadnjega oddelka je sovjetska vlada kršila. Naj zadošča, 'da se opozori na noto komisarja za zunaje zadeve z dne 10. julija, v kateri se večkrat zatrjuje, da se hodo vsa vprašanja, ki so navedena v pogodbi takoj uiedila, kakor hitro bo poljska vlada vzpostavila svoje diplomatske odno-šaje s sovjetsko Rusijo. Toda sovjetska vlada ni držala besede. Po vzpostavitvi diplomatskih odnošajev so nastala nesporazumljenja in kršitve petega člena pogodbe. Poljska vlada je z brezobzirno potrpežljivostjo sprejemala nova zagotovila in obljube potom sovjetskega zastopnika v Varšavi. Toda vsi roki za plačan je odškodnine za prevozni materijal so potekli, toda nič ne kaže, da‘bi vojaška vlada nameravala v re#niči izpolniti svoje obveznosti. V teh okoliščinah mora poljska vlada dvomiti, ali je sovjetska vlada sploh zmožna,, izpolniti sprejete obveznosti, mied lemi tudi obveznosti napram Poljski, katere so bile slovesno ratificirale in katerih izvedba se obljublja že šest mesecev. Poljska vlada pričakuje tokrat namesto novih obljub od sovjetske vade neposredno in takojšnjo izvedbo obveznosti, katerih rok, ki je bil predviden v pogodbi, je itak že zdavnaj potekel. NOVA KONSTELACIJA STRANK V AVSTRIJI. Parjs, 16. nov. (Izv.) Journal de Debats je mnenja, da je izid habsburške avanture in madžarske krize ojačilo stališče avstrijskega kabineta Schorba ter sklepa, da bo prišlo v avstrijskem parlamentu 00 čim ožjega sodelovanja med socijalnimi demokrati in velenemci, ki se boje reakcije, Vsled tega upa da bo prišlo do rekonstrukcije avstrijskega kabineta, ki bo imel odločnejši nastop proti sedanjim habsburškim elementom, kakor se Je to dogodilo do sedaj. BURSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 16. nov. Avstrijska vlada .je ententne misije in kotom madžarskega poslanika na Dunaju tudi madžarsko vlado obvestila o svojem stališču v vprašanju ljudskega glasovanja v Šopronju In okolici in upa, da prejme že v prihodnjih dneh v zmislu avstrijskih želja predelani plebiscitni pravilnik. Medtem se nadaljuje zasedanje Burške z izjemo glasovalnega ozemlja in prevzema* nje dežele po avstrijskih upravnih oblastih. Dunaj, 16. nov. (Izv.) Zasedba Burške in prevzetje zasedenih pokrajin se nadaljuje po določenem načrtu. Sodi sc, da bo poslala Italija svoje čete h glasovanju v Šopronju in okolici. Vsqm 66 glasovalnim komisijam bodo prideljeni zastopniki Avstrije. Glasovanje se bo pričelo najbrže že 27. t. m. — V zadnjem času so se le v notranjosti Zapadne Ogrske pojavile posamezne tolpe, ki so se pa že povsodi umaknile. Dunajsko Novo mesto, 16. nov. (Izv.) Večji del oboroženih tolp v Žapadni Ogrski se je moral umakniti na povelje madžarske vlade- Le nekatere posamezne tolpe se še potikajo v onih krajih, ki dosedaj niso še zasedeni. To so pa one vstaške tolpe, ki se ukazom budimpeštanske vlade nočejo pokoravati. Ni pa vzroka za bojazen, da bi prišlo do resnih spopadov s temi tolpami. IZ SOVJETSKE RUSIJE. Nauen, 16. nov. Po neki vesti iz Rige, so v sovjetski Rusiji pričeli sestavljati sezname ruskih predvojnih dolgov, kakor tudi sezname onih nacijonaliziranih industrijskih in trgovskih podjetij, ki so bila prej last inožamcev. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 36o ■lt$: Uprava: .. . Marijin trg S. . . Telefon 44. ir,!'' Rokopis! se ne vračajo. '7/% Vprašanjem je priložiti znamko . • za odgovor. Washingtonska konferenca. Gospodarska derula, ki jo je prineslo s seboj svetovna vojna, ni oškodovala vseh svetovnih držav v enaki meri. Trpele so predvsem premagane evropske države in njih naslednice, med katere štejemo po pretežni večini našega državnega ozemlja tudi mi, potem pridejo na vrsto zmagovite evropske države, meihem ko nekatere države, predvsem prekomorski državi Amerika in Japonska, ne le da nista utrpeli nikake škode, temveč sta si vsled vojne gospodarsko celo opomogli in se povspeli do nedosežne gospodarske moči. In tako prihaja Evropa na tvashlngtonsko konferenco kot kontinent druzega reda in zgodovina prihodnjih let očividno ne bo osredotočena okoli Sredozemskega in Atlatskega oceana, temveč se bo vodil glavni boj za in na bregovih Tihega oceana. Večkrat že smo spregovorili o nalogah, ki naj jih reši vcashingtonska konferenca. So to predvsem dosega sporazuma med Ameriko in Japonsko in s tem v zvezi stoječa svetovna razorožitev. Anglija s svojim kolonijalnim sistemom in s svojimi pomoiskimi silami drži v svojih rokah ključ do tek problemov. Anglija bo vsled tega odločujoči faktor v vseh teh vprašanjih, od katerih rešitve je odvisen mir prihodnjih desetletij. Neuspeh washing-tonske konference bi imel za posledico bližnjo eksplozijo na daljnem vzhodu, ki bi nas sicer ne direktno, toda vsled tega v svojih posledicah nič manj ka> tastrofalno zadela. , , , T. Izgledi niso preveč rožnati. Interesi konkurentov so preveč diametralni, da bi bilo upravičeno upanje na gladek potek konference in pozitivno razrešitev vseh nasprotij. Toda naj se doseže kompromis že na ta ali ta način, vkljub vsemu bo ogrožal vsak sporazum en faktor, katerega zastopniki vele,-sll na vvashingtonski konferenci očividno premalo uvažujejo. Je to Rusija. V vseh vprašanjih in problemih, ki so se tikala Tihega oceana, je do leta 1917. igrala Rusija veliko vlogo in nobena konferenca bi ne mogla iti v teh vprašanjih preko nje. Danes pa Rusija nima na washlng-tonskl konferenci niti ofičlelhega, niti neoflcielnega zastopnika in jasno je, dd Rusija tudi dogovorov washingtonske konference ne bo niti naj/nanj upoštevala, kakor hitro bo dosegla moč, da se jim lahko upre. Ta okolnost, da se zastopniki velesil niso potrudili, pridobiti za wctshing-tonsko konferenco tudi Rusijo, postavlja vse eventuelne uspehe te konference v problematično luč. Jasno namreč je, da desolatno stanje v Rustji ne more več dolgo trajati in da se bo ruski narod na eden ali drug način tekom prihodnjih let gospodarsko zopet postavil na noge. S tem pa postane Rusija zopet tudi politična velesila, s katero bo treba računati tudi v vseh vprašanjih tičočih se Tihega oceana. Iz arashingtonske konference. Washinglon, 15. nov. Posebni poročevalec »Agence Havas«, poroča: Konferenca je bila otvorjen.a ob enajstih dopoldne. Na predlog državnega tajnika Hughesa je odobrila konferenca sklep, da se sestavi posebna komisija, ki se bo pečala z razorožitvijo na morju in druga komisija, ki se bo pečala z vprašanjem Daljnega vzhoda. Vodje delegacij so dali nato svoje privoljenje za. ta predlog, Anglija, Japonska, Italija in Francija pa so se izjavile tudi glede. Hughesovega predloga. Balfour je obrazložil posebno stališče Anglije, ki obstoji v 'tem, da je posebno zainteresirana v vprašanju mornarice. Vprašanje razorožitve na morju bo dovedlo tudi do razpravljanja o vprašanju razorožitve na kopnem, ki bo prišlo na dnevni red pozneje z drugimi podrobnimi ukrepi vred. Schanzer je izrazil splošno zadovoljstvo italijanske delegacije. Bri-and je izjavil da stopa po stopinjah Hughesovih. Z veseljem je ugotovil, da je te predloge odobrila tudi Anglija in izjavil, da tudi Francija ni popolnoma ravnodušna v vprašanju razorožitve na -morju in poudaril, da je to vprašanje posebno važno zato, ker gre za tem, da se v bodočnosti preprečijo vojne grozote. Ko bo prišlo.na dnevni red vprašanje razorožitve na kopnem, bo Francija gotovo glasovala za ta predlog. Treba pa je deovati tudi na to, da bo v prihodnje izključena vsa ta ofenzivna akcija ua morju. Seja je bila končana -opoldne, prihodnja seja bo 16. t. m. Washington, 15. nov. Odposlanci petih velesil so izročili • načrt za razorožitev na morju tehn. komis., da ga prouči. V tej komisiji bo vsak narod zaštopan po enem admiralu. ' Nauen, 16. nov. Kakor pofoča »Dailv Telegraph«, sodijo v Ameriki, da bo washingtonska konferenca trajala najmanj dva meseca. Praga, 15. nov. Ministrski predsednik dr. Beneš je izjavil zastopstvu izvrševalnega odseka nemške parla-mentarične zveze, ki ga jo nocoj posetil, med drugim tudi to, da se bO vlada še podrobno bavila z dogodki v Kraslicah in da pri tem ne bo postopala ozkosrčno, kar bi lahko izzvalo mnenje, da se hoče vlada maščevati nad prebivalstvom, ker se ni odzvalo vpoklicu mobilizacije. Nouen, 16. novembra. (Brezžično.) Kakor poroča boljševlški tisk, je na železnicah sovjetske Rusije ‘uvedeni radi pomanjkanja delavcev 12-urni delovni čas. Moskva, 16. nov. Umrljivost radi lakote, grozno napreduje- Samo v okraju Bogatirju je umrlo 4400 oseb. ZEMLJORADNICKI KONGRES. Velika Plana, 16. nov. Koncem drugega dne svojih posvetovanj je sprejel kongres zemljoradnikov nova pravila zemljoradniškega save-za ter izvolil 26 delegatov okrožnih svetov in kooperiral 6 Članov intelektualcev v vrhovni svet. Kongres je potem izvolil začasni izvrševalni odbor 10 članov, v katerega so bili imenovani zastopniki vseh naših pokrajin, medtem ko bo za predsednika bržkone izvoljen g. Koma-dinlč. Kongresa se je udeležil tudi delegat češke agrarne stranke,, član češkoslovaške gornje zbornic^ in tajnik zelene internacijonale Fr. Hybš. Zvečer je odpotovala skupina zemljoradnikov v Beograd, kjer so priredili pred kraljevo palačo veliko ovacijo kralju, ki jih je z okna prisrčno pozdravljal. Kralj bo baje danes sprejel v avdijenci 12 Seljakov iz raznih pokrajin naše države. BORZNA POROČILA: Zagreb, 16. hov. Devize: eBrlln 110 —-116, Dunaj 4.80—5.20, Bukarešta 184 —188, Budimpešta 29.75-31, Italija 1250—1290, London 1100—1115, Pariz izplačilo 2030-2035, ček 2020—2025, Praga 303—311, Švica 5200—0. Valute: Dolarji 270—285, avstr, krone 0—6.50. carski rublji 15—20, Češkosl. krone 300 —304, nemške marke 125—130, leji 183 —-0. Dunaj, 16. nov. Devize: Amster dam 198.950—199.050, Zagreb 2098— 2102, Beograd 8390—8410, Berlin 22':' —23Q3, Budimpešta 615.50—618.50, London 22.490-22.510, Milan 23.390-23.410, Newyork 5718—5722, Pariz 40.730—40.770, Praga 6072—6078, Sov fija 3020—3030, Varšava 158—160, Cu-rih 107.975—108.025. Valute: Dolarji 5678—5682, bolg., levi 2845—2855, nemške marke 2317—2323, angl. funti 22290 22.310, franc, franki 40.380—40.420, kol. gdld. 196.950—197.050, ital. lire 22.840— 22.860, jugosl. dinarji (tisočaki) 8380— 8400, poljske marke 153—155, rom. leji 3745—3755, švicarski franki 106.975— 107.025, češkosl. krone 6022—6028, madžarske krone 615.50-618.50. Curih, 16. nov. Devize: Berlin 2.05, Holandija 183.50, Newyork 529, London 21.01, Pariz 38.37, Milan 22, Praga 5.50, Budimpešta 0.50, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.50, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, av* sirijske krone 0. 12. Radik. stranka srežno na mrtvi točki. Interesentom je bil odpor vseh poll-tlfalh strank in obeh narodnosti proti poizkusu, v povečini osebnem intere&u ustaliti le sedmo stranko. Ostre kritike drugih listov ml omogočalo, da ostanem stvaren v pojasnilu, ki -ga hočem v nastopnem podati javnosti o tem pokretu in njega posledicah. Organizacija rad. stranke »vom Rln-žaouell bis Kulpastrand« je prevzel dr-Ivan Sajovic, odvetniški koncipijent v Pisarni dr. Flego v Kočevju. Zanimiva je pot in njene postaje organizatorja v radikalno stranko. Ob prevratu je dr. Ivan Sajovic kot naslednik poslanca Škulja v predsedstvu »Narodnega sveta« prevzel vodstvo kočevskih Slovencev. Se kot tak pa je organiziral JDS, kar pa ■ mu je SLS posebno zamerita ter trdila, da je svojo funkcijo kot predsednik N. S. izrabil v strankarske namene. Živahnejša agitacija s strani SLS je kmalu svoj« pristaše izvabila iz dr. Sajovičevega tabora, kar je bilo tem lažje, ker je imela SLS vlado v svojih rokah. Območje prej dobre razvite organi* zarije SDS je skrčilo na mesto Kočevje in bližnjo, okolico. Po deželi pa so , ostali skoro osamljeni redki zaupniki. Po preteku par mesecev pa je njen voditelj in predsednik dr. Sajovic izzval dalekosežen spor v organizaciji, ki M J* vsled dejstva, da dr. Sajovic vsled javne izrečene nezaupnice ni izvajal posledic, razbira, članstvo ‘pa prešlo po večini v NSS deloma po deželi v SKS. Kmalu nato najdemo dr. Sajovica v vrstah SKS, sicer ne na kakem vplivnem In vodilnem mestu, pač pa kot vodilnega uradnika prj Ekonom«. Gotovo pa so morali bit! merodajni še nepojasnjeni vzroki, ki so dr. Sajovica po parme-sečnem delovanju omrzili tudi SKS, nakar se je vrnil v Kočevje s svojo odvetniško pripravniško prakso, zagotavlja* joč, da se hoče v bodoče zanimati Izključno za gospodarska vprašanja. O kakem dejstvovanju dr. S. na gospodarskem polju nam ni ničesar znanega. Videli pa smo ga za časa borbe z« kočevsko mestno občino zopet v političnem metežu In sicer javno v vrstah 'JDS, njega nejavno delovanje pa smo slutil? pri vodstvu JDS deloma tud! pri takrat razkropljenih komunistih. Ko pa se je občinsko vprašanje končno le ni v njegovem smislu regilo, se je dr. Sajovic zopet umaknil iz javnosti, ako izvzamemo propagando za društvo hišnih posestnikov. Javnost je tolmačil* ta njegov umik s tem, da se pripravlja na novo za odvetniški izpit, ko nas je nekako meseca avgusta Iznenadil z novo stranko in sicer Slovence z »Narodno radikalko«, Nemce pa z »Ljudsko radikalno« stranko. Ustanovitev te stranke s« je utemeljevalo s potrebo •zbližati obe narodnosti na Kočevskem k gospodarskem sodelovanju ter omiliti narodno nestrpnost v obeh taborih. Namen bi bil lep. Toda večina smatra, da se je stranka ustanovila Iz čisto drugih razlogov in posebno nemški listi odkrito pišejo, da so bili merodajni le »Kadldajtengelttste«. Dejstvo pa je, da bi bila vez po pripadnosti k strankam za obe narodnosti ne Mino sUbu, ampak naravnost škodljiva. Način političnega boja med nami nam vsak dvom izključljivo dokazuje, da se s političnim delovanjem ne more pomiriti še dokaj razdraženih duhov. Jedro napake dr. S. koraka leži v napačnih premisah. Ustreči ekstremnim zahtevam obeh narodnosti je pač nemogoče, kakor je tudi abotno pričakovati, da bodeta obe narodnosti na ljubo in izključno korist ege ali m&lo oseb. svoje obojestranske aahteve reducirali na kompromisno, sredno pot. Zlasti pa ne, ako propagator ne vžlva zaupanja in kale že v pričetku dvojno lice. D* pa omilimo Škodljiv vpliv U dr. S. akcije, ki se žal le kaže, hočemo Se enkrat označiti naše stališče glede kočevskega vprašanja. Naše zahteve so: Kočevski Nemci priznajo brez pridrika današnje »tanje in se udejstvujejo kot lojalni državljani nemške narodnosti; strpnost v družabnem življenju, spoštovanje obeh narodnosti, sodelovanje na gospodarskem polju. Nikakor pa pe zahtevamo renegat-stva in odkrito priporna varno prednost naravni in postopni asimilaciji, katera se lahko izvrši brez žalitve posameznika in celoteu Ta naš program lahko mirnim srcem podpišeta obe narodnosti; od nas zahteva le potrpljenja, doslednost in samozavesti, od kočevskih Nemcev pa razumevanje dejanskega položaja in treznega prevdarka. Kdor pa hoče pod tem aH onim plaščem slepomišiti po Kočevske«, ta ne koristi narodu, pač pa tepta z obema nogama državni interes. Le s treznim, nesebičnim delovanjem bodemo dosegli, da ostanejo Kočevci In — kolikor M še ne bHl — postanejo dobri Jugoslovanski državljani. In to Je naš — dlj. ihttMMjnnir Železničarjem! Pod tem naslovom »Naprej« cd 16. t. m. napada mene in mlati prazno slamo glede pragmatike sa železničarje. Zveza jugoslovanskih železničarjev je določila javne shode po pro*- Sramu in je mene poslala v Maribor, rzojavka, ki je bila oddana v sredo je prišla pozno k» je odbor podružnice šele v četrtek zvečer na seji dobil brzojavka Ker ie torej bil rok za sklicanje javnega shoda z ozirom tia do-voiter pristojne politične oblasti prekratek, je predsedstvo podružnice Maribor sklicalo zaupni sestanek, na katerem je bilo navzočih par sto železničarjev, med temi tudi pristaši »Napreja«. Tamkaj sem poroča!, golo resnico o predloženem osnutku in nič druzega. Sicer pa so se pristaši »Napreja« udeležil shoda, kjer sem poročal, tudi v Celju, Sisku in Ljubljani-Priporočal bi gg. pri »Napreju«, da naj se informirajo pri koalicijskem odboru, katerega so dosedaj zagovarjali in naj nikar ne pričakujejo, da bodejo pri bodočem skupnem nastopu vseh ‘ železničarskih organizacij za po- šteno in pravično železničarsko pragmatiku zopet pristavljali k ognju svoj lonček kaki politični strokovni tajniki. — neželezničarji. Ivan Deriič narodni poslanec. um«— ................... lini........ Problem na Tihem oceanu. Morda lahko označimo gonilno silo vseh velikih gibanj narodov v svetovni zgodovini kot lakoto po zemlji. Zemlja, ki daje pastirskim narodom pašo za njih črede, ki so predpogoj njih obstanku, zemlja, ki daje plodna tla ga obdelovanje poljedelskim ljudstvom, mora biti na razpolago v toliki množini, da lahko prehrani vse prebivalstvo. Kadar tega ni več, kadar se ljudstvo ne more več preživeti na svoji zemlji, tedaj se začne gibanje, ki prinese »H pridobitev nove zemlje ali pa padec ljudstva samega. V zgodovini evropskih ljudstev opazujemo takih primerov dovolj. Skoro štiri stoletja je držal rimski limes, potekajoč od ustja Rena do ustja Donave, Oermane in Slovane na njih preobljudeni zemlji, kakor slina zatvornica, ob katero so tako dolgo brezuspešno butali valovi Uudstev, gladnih zemlje. Toda nazadnje Je morala zatvornica vendarle odnehati In kot silna povodenj so se razlili germanski narodi po širnih deželah rimskega cesarstva, malo pozneje tudi slovanski na jng, zapad in vzhod. Preskočimo vsa sledeča tudi velika preseljevanja narodov, ne sicer tako burna, a zato nič manj izdatna. Germanov in Slovanov na vzhod, Arabcev in srednjeazijskih Mongolov na zapad — in ustavimo se pri vtliki poplavi, ki je izšla v zadnjih treh—štirih stoletjih Iz, Evrope po vsem svetu, predvsem pa v Ameriko. Ves veliki prirastek evropskega prebivalstva se je Izselil preko oceana, uničil na velikem ameriškem kontinentu domače indijansko pebivalstvo in obljudil dvojno celino na Jugu in v sredini z romanskim, na severu pa z germanskim življem. Druga struja izseljencev je zavzela južno Afriko in Avstralijo, ter severno In deloma srednjo Azijo. V dobi, ko je na ta način Evropa našla dovolj terena za fizično ekspanzijo svojih ljudstev, je ostala Azija omejena ln zaprta na star# teritorije^ v katerih se je ljudstvo ramnožilo do najvišje možne mere gostote. Posebno se Je zgostilo prebivalstvo v treh najrodovitejših predelih: v Kitajski, Japonski in pa v Prednji Indiji. Imamo tedaj ravnovesje in umirjenost med zložno razzseljeniml belimi narodi in veliko napetost ter preobljude-nost med azijskimi ljudstvi. To nesorazmerje sl daje izrazov f>olltiČnl napetosti, ki vlada na obalah Tihega oceana, katerega zapadna stran je domovina rumene rase in na katerega vzhodni obali Je popolnoma zagospodoval došlec iz Evrope. To nesorazmerje pa še bolj odseva iz sledečih podrobnih navedb. Glavne kitajske province kažejo nad 100 prebivalcev na 1 km*, dočim so obrobne province redkeje naseljene, toda zato pa tudi bolj gorata. Japonsko otočje, jedro japonske države, itna še mnQgo večjo gostoto in sicer nič manj kot 148 ljudi na 1 kma, na najveejem otoku Niponu pa celo nad 200, Pripomnimo naj še, da se tu prebivalstvo silno hitro množi, saj je gostota poskočila v desetih letih od 135 na 148. Previšek prebivalstva si mora iskati ek sistenčnih pogojev ali v industrijalizacijl ali pa v izseljevanju. V dveh smereh se trudi država, da najde izhod. Oglejmo sl možnosti izseljevanja. Izmed kolonij, ki si jih je pridobila Japonska, ima n. pr. Koreja že sama 78 ljudi na 1 km2, Formoza pa celo 102; ostale so premale in ne prihajajo v poštev. Tu sedaj ne bo kaj prida mesta za japonske izseljence. Poglejmo pa si druge dežele, v obliž-ju Japonske. Filipini, otočje ležeče južno od Formoze, ki se nahaja v posesti ameriške Unije, kažejo gostoto 30. Za Avstralijo nima zmlsla navajati številke o gostoti, ker se tam v državnem teritoriju nahajajo poleg areala tudi ozemlja malo plodna ali celo popolnoma nerodovitna in imajo vsled tega navedbe o gostoti, ki ostaja povsod pod 6, le omejen pomen. Zato naj naglasimo le, da ima Avstralija še obilo kulturne zemlje na razpolago, kjer se lahko naselijo še mnogi miljoni. Današnje prebivalstvo v Avstraliji je mnogo preveč koncentrirano na mesta ln domači prirastek s kmetov ga ne bo mogel vzdrževati. — Kljub temu pa se dežela brani ne le »barvastih«, marveč tudi belih doseljcev, boječ se prehude konkurence glede ponudbe delovnih sil. Združene države same brez kolonij kažejo gostoto 11.2; toda dočim imajo predeli ob Atlantskem oceanu vrednote kot v zapadni Evropi, pa Je obljudenost v srednjem delu majhna in na zapadu minimalna. Tako imajo države na zapadu v bližini Tihega oceana: Kalifornija 8, Oregon 4, Nevada 0.4, Washing-ton 9, Arizona 0.9, Teksas 7, Kolorado 4, ostale pa Se manj ali pa vsaj ne več, Meksiko ima samo 8 ljudi na 1 km', angleška Kanada v zapadnem delu še manj nego 1 človeka na 1 km*. Iz teh navedb je razvldnp, da imamo na eni strani silno preobljudene predele rumene, rase, na drugi strani pa Si je belo pleme rezerviralo še ogromne prostore, ki naj čakajo skoro prazni na pozneje bele izseljence, a ostanejo zaprti in nedostopni rumeni rasi, dasl se nahajajo v njeni neposredni bližini. Kako se bode dalo tako razmerje vzdržati, je drugo vprašanje. Dallnl Vzhod. Pesimistična poročila oznanjajo bližnji vihar na obalah Tihega oceana. Pro-rokuje se nam nov veliki vozel svetovne politike, ki da ga ne bo mogoče razrešiti drugače nego po prastarem receptu, že tolikokrat uporabljanem, to je z orožjem. Obeta se nam menda tam nov svetovni konflikt* morda ne mnogo ali pa nič manjši nego je bil strašni požar, katerega grozote smo preživeli ravnokar. Washingtonska konferenca, ki se ravno te dni slovesno otvarja, se bo gibala, kakor je videti, poglavitno okrog tega nevarnega vprašanja. Skušala ga bo rešiti ali vsaj omiliti njega nevarni značaj na razne načine. Predlaga se, sporazumno zmanjšanje oboroževanja na morju, tako da bi se prve pomorske , velesile Japonska, Amerika in Velika Britanija zavezale le na gotovo število bojnih ladij, ki naj jih grade, oziroma vzdržujejo. j Spominjamo pa se, da smo brali zadnja leta pred svetovno vojno o enakih poskusih omejiti oboroževanje evropskih držav. Bojimo se, da tudi to pot ta sredstva glavnega zla ne bodo odstranila, tudi ako se jim posreči, zares omejiti kolosalne izdatke za silne morske velikane. Zakaj korenine razdora tiče pregloboko. Glavni vzrok nesoglasja na Tihem oceanu je mlada moč Japonske. Ta država nas v mnogem oziru spominja na Nemčijo izpred vojne. Kakor je Nemčija kot pomorska velesila ter kolonijalna, industrijska in imperialistična država vstopila v mednarodno velepolltiko šele v zadnjem delu preteklega stoletja in se pri tem zapletla v življenski spor z vsemi takratnimi kolonijalnlml velesilami, prav tako sliko nam kaže zgodovina Japonske v zadnjih desetletjih. Ko se J* koncem preteklega stoletja krepko modernizirala in se dvignila v vrste prvih držav, je bil svet okrog nje takorekoč že oddan. Evropa in Amerika sta mu gospodovali. Tedaj pa se je posrečilo Japonski, da si je, izrabivši medsebojna nasprotstva med evropskimi velesilami, priborila vstop v imperljalistično tekmo narodov. S tiho angleško pomočjo Je v mandžurski vojni premagala Rusijo, Jo odrinila od neposredne bližine kitajskih morij s tem, da jo je potisnila iz Koreje, iz Port-Arturja ter iz Dalnega, ki naj M postala Izhodišče za nadaljne Cilje ruske vojne in trgovske mornarice ter iz vse Južne Mandžurije ln celo z južnega Sa-halina. S tem Je bila Rusiji zaprta pof na Kitajsko preko morja in Japonska )• imela odslej mnogo bolj proste noke. Na-daljno napredovanje Ji Je prinesel ra*, voj dogodkov med svetovno vojno. S tem da je zasedla Tsing-tau In se polastila celega Santunga, se je Iznebila drugega nevarnega konkurenta, Nemčije. — Od ostalih ji Francija ne križa računa, ker prodira ta država v Kitajsko le z juga, Iz svoje tamkajšnje kolonije Indokine, ter se njeni cilji z Japonskimi ne križajo. Z Veliko Britanijo se nahaja v zvezi in preostane še Amerika« ki je njen neizprosen sovražnik. Japonska si je zgradila mogočno maritimno državo na zapadni obaH oceana, a je posegla tudi na zapad s tem, da je Japonski pred nosom zasedi* nekdaj španske Filipine. Nasprotno pa žene izseljevalna politika Japonce na vzhod na ameriško obalo. Tako sta se tedaj na Tihem oceanu razvili dve močni velesili, obe mladi, prvovrstno organizirani, podjetni in pripravljeni na vedno nova imperialistična osvajanja. NJI-ju interesi se križajo, zato si medsebojno strežeta po življenju In se pripravljate na odločilni sunek. Danes na pr. zahtevajo Združene države, da se odpove Japonska vsem uspehom, političnim in gospodarskim, ki jih je dosegla na azijskem kontinentu na ruske In kitajske Vstopnica za v ložo. (London.) Ko je mali sluga privedel disting- Virano mlado gospo v pisalno sobo, se je z laitnim poklonom umeknil, »Mr, Joe JenJtins pride takoj,« je dejal odhajaje. Gospa je radovedno preletela sobo z očmi. Nič v tem prostoru ni pričalo, da je bivališče moža, čigar bistroumnost slovi in strahuje zločince daleč preko evropskih mej. Na stenah je viselo nekaj starih angleških bakrorezov, po mizi pa je bilo razmetanih nesti:i ilo časopisov in knjig. Tisti hip to se odprla vrata in pred posetnico se je ustavil; Mr. .Joe Jenkins. »Čudim se, gospa,« je smehljaje it-piVgovoril detektiv, »da ste ie zvedeli o mojem prihodu v London«. »Šnoci,« je odvrnila mlada dama, » cm slišala po naključju, da ste napravili iz Pariza izlet na Angleško. V fuverju St, Jameskega gledališča so govorili o tem, Ja odkrito vam priznam, Mr. Jenkins, zelo sem vesela, da ste tu.' Prišla sem k vam v jako važni zadevi,« »Nu,« se je nasmehnil Mr. Jenkins, »ako me počasti mlada, lepa tn‘bogata gospa iz londonske družbe ob enajstih Zjutraj sNsvojim posetom, si res ni težko 'militi, da ima v to nenavaden razlog*« »Zares,« je potr »Seveda ne, gospa,« je pritrdil Joe Jenkins. »Tudi v Parizu, kjer sem bival do predvčeraj, sem Čital Vsak dan londonske časopise. Z zanimanjem sem zasledoval obširna poročila o poroki mlade, zale edinke častitega Mr. Su-therlanda z znanim draguljarjem Mr. Jamesom Wimbledonom.« »Da,« je rekla mlada žena m nagel Smehljaj ji je preletel obraz. »Ta možitev je bila Se več let srčna želja mojih roditeljev. Nemara vam je znano, da je moj oče bogat mož. In tudi Mr. Wimbledon, moj soprog, je dedič bogate in znane draguljarske veletrgovine Wimbledon Brothers.« »Mari je on edini lastnik?« »Da. Oči mu je Umri pred SetfRmi leti; gd tistih dob je James malone potrojil promet svojega podjetja. Ni se dolgo tega, ko je vse govorilo o njegovih velikopoteznih špekulacijah v Amsterdamu in Parizu .Z Mr. Wim-l?ledonom sem bila od' vsega začetka gotova, da me ne snubi zaradi mojega denarja —•' saj veste, kako se rado godi bogatim dekletom! Seveda pa moja dota niti Jamesu ni bila odveč. Jasno je bilo, da bo prej ali slej Iehko s pridom vložil denar v svoje velike transakcije.« »To Se pravi,* je vprašal Mr. Jenkins obotavljaje, »da ste dobili Od gospoda očeta znatno doto?« »35.000 funtov šterlingov,* je od* govorila mlada gospa. »Pol milijona šilingov,« je dejal Mr. Jenkins z izrazom priznanji. »Lepa vlota I« »Poroko sva praznovala, kakor morda še pomnite, prve dni aprila v Claridgevem hotelu z velikim sijajem. Nato sva se odpeljala za mesec dni na Kanarske otoke; vrniti »va se hotela 10. maja. Oče nama je kupil medtem v Kensington-Goru hišo in jo je opremil od vrha do tal. Moja mama, ki je zelo skrbna in previdna ter silno navezana name, je že naprej najela služinčad, z naročilom, da mora dne 10. maja nastopiti službo v najinem domu.« »Kako, gospa?« se je oglasil Mr. Jenkins, gledaje na koledar. »Danes smo vendar šele 6. maja...« *To je čiita resnica,« s« je nasmehnila lepa gospa.« Brž vam povem, zakaj... Brezdelno življenje v Tene-riffi je kmalu premedlo mojeinu možu. On, ki je vajen delali dan na dan od devetih zjutraj do petih popoldne, ni imel tam dragega posla nego kopati se, jadrati in jesti, brez kakršnekoli izpremembe. V začetku maja mi je iz-javil, da ne more več tako živeti. Zaradi tega Sva sklenila se vrniti v London še pred napovedanim rokom. To vrnitev sva si mislila povsem roman-tiško: dospeti v London takorekoč in-kognito in preživeti v najini novi hiši v Kensington-Goru nekaj prijetnih samotarskih dni. Svoj namen sva izvršila. Niti mojih roditeljev nisva obvestila o vrnitvi; le nekaj kupčijskih prijateljev je vedelo zanjo, zakaj James je imel ž njimi takoj po najinem prihodu dolg pošvet« »A posli?« se je oglasil Mr. Jenkins. »Niti poslov nisva vznemirjala,« je smehljaje odgovorila mlada žena. »Prav nič strašno se nama ni zdelo životariti nekaj dni povsem na samem irt obedovati v restoranu. Zadnje dni' sem celo sama kuhala, zakaj v Lau-sannu sem se učila kuharstva. In lehko se pohvalim, da nama je teknilo izvrstno.« »O tem sem prepričan, gospa,« je dejal Mr. Jenkins z vljudnim nasmeškom. »A smem li vprašati,..« »Takoj, Mr. Jenkins,« mu je posedla gospa v besedo. »Oprostit«, it govorim preveč o svoji mladi zakonski sreči. Kmalu boste videli, da je bil ta uvod potreben ... Nu, tako sva sedela tudi snoči ob polsedmih pri večerji, ko je zdajci pozvonilo, To je bi-io že samo po sebi čudno, ker vendar nihče ne ve, da sva v Londonu. Nekam osupel je hitel moj mož odpirat. Bil je deček 2 brzojavnega urada; izročil je mojemu soprogu pnevmatiško pismo, v katerem je bila vstopnica za ložo v St. Jariieškem gledališču. Vstopnici je bil priložen listek ž besedami: »Ugenita, kdo vama pošlje to ložo!« »Nu, midva si nisva dolgo belila glave. »Vstopnico je utegnil poslati Mr. Atkinson, dolgoletni kupčijski prijatelj mojega moža, ki nama je izkazal že zaročencema nemalo majhiiih pozornosti; ali pa naju je hotela iznena-diti prijateljica, katero sem srečala včeraj zjutraj na Oxfordski cesti. Vse-kako sva sklenila se okoristiti z dobljeno vstopnico, zlasti, ker so igrali Bernarda Shawa, ki je moj najijubši pisatelj. Vzela sva tedaj avtomobil in sva se odpeljala v gledališče. A zdaj sledi nekaj nezaslišanega. Ko sva bila ob poldvanajstih zopet doma, se ključ ni dal spraviti v ključavnico. Le z velikim trudom se nama je končno posrečilo odpreti vrata. Nič prida ne sluteč sva hitela po stopnicah. In res: vrata Jamesove pisalne sobe so bila odprta, čeprav sem dobro vedela, da sem jih zaklenila. Napravila sem luč; najin prvi pogled je padel na blagajno, ki je bila vlomljena. Vlomljena in oropana: kasete, v kateri je bila spravljena vsa moja dota in razen tega še velik del soprogovega imetja, ni bilo nikjer.« Mr. Jenkins je zamišljeno zgrban-Čil čelo in vprašal: »Kako to, gospa WTmbleaonova, da ste imeli v Hiši toliko Kotovine?« »To ni nič Čudnega,« je odgovorila mlada žena. »Moj mož je name-^ raval za današnji dan večji nakup. V to svrho se je založil z gotovino —■ zlasti še, ker je danes bančni, praznik.« »Vstopnica za v Jožo se je obnesla svojemu darovatelju,« je dejal ČeZ nekaj časa Mr. Jenkins z mrklim nasmehom. »Se tisto uro sva šla na policijo. Ta je ugotovila dejansko stanje ift nama je obljubila, da nama kmalu kaj sporoči , . . Lehko si mislite, Mr. Jenkins, da nisva bogve kako sladko spala. Danes pa, ko sem se peljala dopoldne po opravkih v City, sem to zdajci spomnila vas, Mr. Jenkins-Brez dolgega oklevanja sem poklicala izvoščka in sem se pripeljala v. BrIX* ton.« _ »Nu, gospa Wimbledonova,« |* dejal detektiv, »veselilo me bo, vam bom mogel koristiti. Povejte mi, prosim: imate li kako sumnjo?« Mlada žena je nekoliko pomislila. Nato je rekla: »Ne, sumnje nimam, piav nikake.« »Kaj je bilo v blagajni razen ukradene kasete?« ^ »Kupčijske listine »n trgovski knjige.« »Ali so te ostale?« . . »kazen denarja ne manjka ntt#' Sar-« r ,< . »Koliko ljudi ve, da ste v Lon- donu?« »Pet ali šest.« . Jenkins je pogledal na uro. je zdaj Mr. JVimbledon?« .. »V' svoji pisarni v Philpott*»* ulici.« »In kdaj se vrne?« »Ob šestih zvečer.« »Pričakujte me, prosim, ob Pe^l. in napravite mi dotlej sPise^.0SeT’an, jim je znano, da ste se vrnili v don.* fDalla PodIereilCe z nema'° napetostjo. Kajti U Perspektivo očrtanih nasprotij bo- tudi razprave 'o razorožitvi brali s uierno skepso in s pravilnim umevanjem. ktafngIeško te l^ukor že toliko- ' v zgodovini: vloga razsodnika in j{eKa tretjega, ki odnese — dobiček. j*a mesta sc London ne bo odrekel kmalu, pa naj nam njega diplomati j..ej0 tak ali drugačen obraz. Bržkone ® 1v Washingtonu ne. 1,1 ezuarič Ivo, vojni invalid: imiii in odpr •* ■ za jj ,.ske- V Uniji je na vladi stranka, ki jevf 0<^ nek^ai imperija! istično in bo-10 razpoložena, zato je razumljivo, Pričakuje potek \vashingtouskc ^ .. konf, misli- li J^ekaj dni poročajo časopisi, da na-' ravajo v Beogradu odpraviti ministr-® Za socijalno politiko ter razdeliti ,ga Posle med drugsr ministrstva. Ta iar/Precej zanima nas invalide, vdove V{Slr.°te ne le Slovenije, nego cele drža-|J ?i ie ne smemo prezreti. Mož, ki je ^ 11 ta famozni predlog, pač nima in-,esa na ustanovah, ki so v področju lstrstva za socijalno politiko, niti ni l \ Poznal bedo tisočev in tisočev, ki • Pravico do teh ustanov. Vojnim ^lidom, vojnim vdovam ali sirotam |5 "Jdi ne more biti vseeno, ali obstoja j5 ^uistrstvo ali ne. Vemo tudi, da, čim sJ° ministrstvo razcepi in d odele po-L'^ni oddelki drugim ministrstvom, ’ Posamezni oddelki avtoriteto, jareieno ministrstvo bo smatralo soci-L^skrb za breme, ki je v nasprotju z dotičnega ministrstva. Predlog “ ministrstva za socijalno po- t%Dl a*en*at na ministra, ampak na %C!fo invalidov, vdov in sirot in delav- varstvo. Zaradi tega je potrebno, da ^ Pro takemu predlogu vsi krogi naše kg«. Ne maramo izrabljati dogodka k,, 1l1*o, ker gre za stvar. Vendar pa pnir- - .................. ie minister, nas pri tem vpraša-re briga in tudi ni naš namen, da Nagovarjali sedanjega ministra za so-!|po politiko. Prepričani smo, da bodo !‘‘Čni boji ved ne ovirali socijalno dc- -r.an,o v razumevanje pojasniti naše e napram ministrstvu. 1 v teh razmerah niti ne more ustre- 1 Potrebam, ker je odvisno tudi od 7’h resortov. Imamo dokaze. Sedanji minister kredit za Podpore hte’ uge h 'ot S ®Va kredit za ustanove, zavode in potrebnim vojnim m Na zahtevo dobi kratek odgo-L ,cr!?(i novaca. In na cedilu sta le, j 111 minister. Najvažnejši argument ministrstvo žre milijone. Kri-^eh^a ne P°misUi°, da se v micm ali ti. ‘ ‘Otih ne more obrestovati glavnica, t£‘oaložena za sirote in izobrazbo jn-W • Gospoda nepomisll, da je ta in-Vs'c'la problematična, ki nosi obresti j.,0Šnem. Milijoni, ki smo sprejeli, ali hjT* sprejele morebiti posamezne oseki ^ bile le kaplja v morje. Nezadostne Ho0 e {e investicije. Da ne bomo hodili ^ iikih, povejmo naravnost: Jokava, tvoja prokleta dolžnost je, da j *iso moralno in gmotno vse one, ki, sv°i' krivdi padli v milost in ne-Tvoja dolžnost je, da jim Ve-0' eksistenco, če si je brez po-W0 sami! To resnico nemore nihče 5| ab! Na enkrat je uprava tega mi-*Va predraga. Predlagatelj je sta-^jr edl°g na zahtevo radikalcev. Pre- V ^>1° govoriti sedaj o delovanju Vil stva socijalno politiko: kar ie b °.to ministrstvo pa je bilo tudi v fi*' r-e!!!at, ki ga je nai)ravil s. Tritko-i|a 'ml ^amenjen samo ministrstvu ali V Marveč v prvi vrsti nam invalidi V« sirota,T1, vdovam, dobrovoljcem, Sn-Trtnikom, raznim uradom in pol- vlftl institucijam. ’ Dad je zahvala za vse one žrtve, Zaslugc, ki jih je imelo ljudstvo 'ShnJo domovino. Sedaj si oglejmo mi-S ' ’ ki drži vajeti dveh fotelov, kaneva »Idealni predlog radikal-^Uokrog ima velik, toda brigati sc %aj?1)alno politiko sc nemore; cesto to* tudi v nasprotje z delokrogom ministrstva. S tem nastanejo Na*' , iiiist‘Vlla Pa je trditev, da bodo druga j*0ej[s,*Va lažje nabavila več sredstev fti (j'!1"0 namene, kakor posamezni lo-1 m, ^elki Po raznih ministrstvih, ki ne upošteva. Z odpravo mini-Zu,soc6alno politiko, bi gsnovali ' vprašanje ni malen-cfr4aVa naj sc pobriga za dobrobit Pianov! To je njena naloga! h’. Socijaina zakonodaja, pospeševanje narodnega zdravja, zaščita ekonomsko sla-bejšega , vprašanje invalidov, vojnih vdov 111 sirot, otprava družabnih zla. zaščita dece, ureditev delavskih razmer, delavsko varstvo, vse to spada v delokrog ministrstva za socijalno politiko. In kdor hoče vzeti garancije za tako delo, zagovarja grdo reakcijo. Dolžnost strank, dolžnost poslancev je, da.se upro atentatu, če hočejo ohraniti zaupanje volilcev. Zlasti pa imajo interes invalidi, dobrovoljci in delavske organizacije, da z vso vehemenco protestirajo proti odpravi ministrstva za soci-jaJno politiko. Ne dotikajte s^ ustanov, ki tičijo velike večine državljanov, ki imajo v državi spccijeiiie interese kot vojni invalidi, dobrovoljci in razred delovnega sloja i Samo živeti hočemo in koristiti v ugodnih socijalnih razmerah! To pa je naša pravica! Bor. Stevanovič. Slikar. Slikarstvo krajolika (pokrajinskih slik) — to je najsubjektivnije slikarstvo, subjektivneje od porte — ž’anr — i hi-storijskog slikarstva, jer slikar krajolika ne kopira prirodu. Slikar krajolika ne iznosi na slici ono što je u prirodi vi-dio, nego slika utiske prirode, koje je njegovo oko prhnilo i dostavijo duši. Krajolici otkrivaju dušu umetnika, otkrivaju nežne snove umetnika, ot-krfvaju sadržinu njegove čeznje. •Krajolik — to je ispovest umetnika. Krajolik — to je autoportret umetnika. Svaki krajolik — to je po jedna bora umetnikove duše. . / To je prvobitna -biološka istiua, sa kojom su se sprijateljili svi svetski slikar! krajolika. Ali sa tom istinom izgleda kao da sc joŠ nije sprijateljio slikar krajolika Bor. Stevanovič. Onih 58 slika, što je Bor. Stevanovič izložio u osnovnoj školi kod saborne crkve u Beogradu, ne otkrivaju dušu umetnika, ne otkrivaju njegove nežne snove, ne otkrivaju sadržinu njegove čežnje. One slike nisu njegova iskrena ispovest, nisu njegov autoportret, nego obieni, 5ta više, najobičniji prepisi oko-line Beograda. 'Beograd i njegovu okolinu mogao je bojom. na platnu prikazati samo onaj slikar, koji duboko, iskreno 1' snažno ljubi tu jedinstvemi varoš i njenu lepit okolinu. Ali gotovo ni jedna slika Bor. Stevanoviča ne kazuje, da su oni pojedini motivi iz Beograda i oko Beograda za-ista duboko zatalasaii njegovu dušu. Ni jedna od onih slika ne priča o než-noj i intimnoj liubavi Bor. Stevanoviča. Svaki onaj potez kičicc sasvirn je ladno povučen. Svaka ona slika stvo-rena je od umetnika, kod koga je go-spodario možak a ne srce, koje je toplo osečalo. t sasviin čudnovato izgleda, da Bor. Stevanovič ništa nije naučio od čuve-nih slikara krajolika Canstablc-a, Tur-nor-a, Rousseau-a, Corot-a, Dupre-a, Diaz-a i Daubigny-a, koji su živili i radiji još pre 60 godina i koji su stvorih takozvani »p a y s a g e. intim c«. Istina, ti čuveni slikari po svojoj umetničkoj tehnfci više su nagiujali sta-roj tradiciji i držali se dela jednog Ruisdael-a. Hobbcma i Watteau-a, a ne najmodernijih p o i n t i 1 i s t a. Ali oni osečaji, što su ti slikari imeli u svoje krajolike, bili su sasvim novi u istoriji svetskog slikarstva. Kao i ti čuveni slikari’ isto tako i Bor. Stevanovič 11 svojim slikama ništa drugo nije prikazivao nego zeleno drveče, crne oranice, cvetne poljane, vodu, parče puta i parče, neba. Ali na slikama onih starijih slikara opažao sc bujpn život i silan pokret, a na slikama Stevanoviča sve je mrtvo. Mrtva je i travka i cveče i drveče i voda i nebo. . I njegovi oblači ne krečti se nekom majestetičnoiii inirnočorn preko onih širokih ravnica, niti ih snažna bnrh razdirc u hiHadu komadiča. Bor. Stevanovič nije bio kadar da prikaže »Jutro« sa njegovom ugod-nom svežiuom i slatkim mirisima; nije bio kadar da prikaže »Večc« sa onim mekini, toplim i mirisavitn sumrakom, koji sve pežnijc prelaze uništava i po-jedinim predmetima ostavlja samo krupne konture. I Bor. Stevanovič pokušao je da bude »g i 11 a r i s t a« jeseni, g i 11 a -r is ta uvelog lišča što opada. Ali na žalost nije bio kadar prikazati čarolije jeseujih boja, kada visoko, snažno drveče izgleda kao ogromni bouciueti, šlo sc preliv, a ju 11 raznim bojama i to u jasno-zelcnoj, tamno-zelenoj, rnrkoj, ha-karnoj, zlačano-žutoj, purpuruo-ervenoj i ružičasto-ervenoj boli, kada brezove šumice izgledaju kao čarobni gajevi, gdc srebrnata stabla noše zlačano JiŠčc. U slici »J u t r o 11 a D u u a v u* iiijc bio kadar izneti intimnu poeziju te reke za vreme jutra, kada je ona mirna, glatka, nema, puna svežine, puna mi- risa, kada se ona na nekim mestiina zasija kao nežno srebro. Isto tako nije bio kadar prikazati »Omorinu«, a to je ono nesnosuo doba, kada je' nebo sasvim jasno, sasvim plavo, Sasvim sjajno, kada se po ulicama ugasio svaki život, kada se lišče i cveče sinežuralo i gotovo izumrlo, kada ti teška vručina pritiskuje očne kapke i otežava disanje. Ni na jednoj od krajolika Stevanoviča ne opažaju se ti fini psečaji,- ta nežna poezija i te jedinstvene lepote. Zašto? Svaki krajolik treba na prvome mestu da ufiče svetlošču i bojom. Razni slikari krajolika razno vršno su prikazivali sunčanu svetlost. Tako kod slikara Ruysdael-a sunčana svetlost je hladna i studena, kod Claude le Lorrain-a je meka i topla, kod Corot-a je fina i diskretna, kod drugih snažna, ugodna i primamljiva. Na krajoKoima Bor. Stevanoviča ne sija s u n c e, niti se opaža vazdub. Sve njegove slike su suve, tvrde, opore i prozaične. Boje njegovih slika su tainne, mutne, teške, monotone, bez života, bez snage, bez ugodnih harmonija i bez bogatstva. I još nešto. , , Bor. Stevanovič slikao je brestove, vrbe, breskve i drugo drveče, ali na tim slikama ne opaža se poezija drveča. Na.krajolicima francuskih slikara bilo je zeleno drveče sasvim opredeljeno živo biče sa sqpstvenom flziognomijom sve dotfe, dok se nije rastopilo u než-nom plavetnilu neizmernih daljina. Od raznovrsnog drveča iznosih su francu-ski slikari sasvim individualizirane slike, iznosih su dušu dotičnog drveča, iznosili su poeziju zelenih kruna. Drveče Bor. Stevanoviča sasvim je mrtvo. Da bi Bor. Stevanovič sve to izneo, da bi sve te fine razlike u tonovima mogao prikazati na pojedinim slikama, morao bi imati i suviše fine oječaje, morao bi imati sasvim siguran i obla-gorodien ukus, morao bi pored sigurne ruke i vrlo oštrog oka imati i srce, koje toplo oseča, morao bi pokazati taku okretnost i sigurnost u umetničkoj teii-nici, da bi mu čovek na istoj mogao zaviditi, morao bi raspoiagati ugodnom harmonijom boja, koja če osvojiti srce svih pravih obožavaoca umetničkih dela. Bor. Stevanovič ima od svega toga vrlo malo, stoga njegovi krajolici nisu poezija, nego ladno prepisivanje prirode. U slikanju v o č a ponajbolje je do-kazao Bor. Stevanovič, da nije pravi kolorista. Njegov kolorit je šaren, slab, monoton, dosadan. Da je osečao kao pravi slikar, on bi u ono raznovrsno voče uneo više snage, pošto ti motivi ništa drugo nisu nego jsporedjenje sočnih i raskošnih boja. Kao portretista nije znao Bor. Stevanovič shvatiti živa čoveka niti otkriti njegovu dušu. U očima njegovih osoba opaža sc nečeg sasvim šematičnog i deklamator-skog. ' ... ... 1.., ^ Da sumiramo. « Jf : " * Bor. Stevanovič nema nikakvili sjaj-nijih osebina, nema intimnosti finoče, čutljivosti i dubljine a nije ni kolorista, da bi mogao biti pravi slikar krajolika. Na njegovim slikama ima vrlo malo d o b r o g a. Ono nije prava, o z b i 15 -na umetnost. Čovečije oko i suviše lxrzo preleti preko sviju njegovih slika, jer ni jedna nije kadra zatalasati njegovu dušu, nije kadra u njegovoj duši. pobuditi radost. Pavle Lagarič. »* Trla baba lan, da joj prodje danl“ Plutov otročaj — prvak — ( stare kvante spet prinaša, •;£ stare čenče kvasi spak, f” s staro šaro se ponaša. Tega ne domišljam si, da zaprem prismodi sapo . . . >; Marnjaj, kar te veseli, piši pa odslej me v — kapo! Nepoboljšljivcu v album zapisal . . F. Bračun.T Gospodarstvo. ■-f- čehoslovaška uvedla carino na uvoz žita. S 1. novembrom jc uvedla Čehoslovaška na uvoz žita carino. Carina se je uvedla vsled tega, ker ima Čehoslovaška letos obilno žetev in ne bo potrebovala mnogo uvoza. -J- Trgovsko industrijska zbornica v Solunu. Ministrstvo trgovine in industrije poroča, da je grška vlada odobrila ustanovitev naše trgovsko - industrjske zbornice. ‘-j- Melasa se sme v naši državi svobodno prodajati. Gospodarsko finančni komite ministrov je določil, da se melasa proglasi za predmet, ki stoji pod varstvom zakona in še ne sme izvažati iz države, niti je ne smejo sladkorne tovarne v notranjosti države svobodno prodajati. Melasa se postavlja pod popolno nadzorstvo ministrstva za trgovino in industrijo, ki bo preko generalne direkcije direktnih davkov določalo razdelitev in uporabo melase, pri čemer bo v prvi vrsti j varovalo interese tovarn špirita in j kvasa, kakor tudi krmljenja živine, v i onih krajih, kjer se ugotovi, da vlada veliko pomanjkanje krme. Uporaba melase za krmo živine bo pod nadzorstvom. Tovarnam špirita se bo melasa dodelila z ozirom na njihovo kapaciteto. Odkupna cena za letošnjo melaso jc 100 dinarjev za 100 kg. Preostala količina lanske melase se bo razdelila tovarnam špirita (n kvasa po isti ceni. Kmetijske zasebne tvornice špirita ne bodo dobivale melase, ker so dolžne pridelavati same pridelke s svojih zemljišč. -F Promet novčanic v Franciji. Po poročilu Banpue de France z dne 3. t. m. se je promet novčanic v Franciji povišal v zadnjem tednu za 367.63 milijonov hi na 37 milijard in 522 milijonov frankov. + Nova vrsta motornih plugov. Neka dunajska tvrdka je izdelala novo vrsto majhnih motornih plugov, ki orjejo 70 cm globoko. Motor, ki :tna 12 HP, se more tudi samostojno uporabiti za proizvajanje konjskih sil. Poskusi so se jako dobro obnesii. Stavka v Freuštatu. V Freu-štntu jc nastala stavka v tekstilnih tvornicah. Tekstilni delavci v imenovanem mestu so slabo plačani, saj imajo v Mistelm delavske moči z.a 60 odstotkov večjo mezdo, a draginja živil jc ista v Freuštatu kakor v Mi-'stehu, vendar so vkljub temu dosegli delavci v Mistelm zadnje dni še 15 odstotkov povečanje mezd. Tvorni-čarji v Freuštatu pa niso hoteli ničesar slišati o kakem izboljšanju delavskega zaslužka, na kar je ondotno tekstilno delavtvo stopilo v stftVkd. Dolžnost državne oblasti bi bila, da se potegne za opravičene zahteve tekstilnih delavcev v Freuštatu, da bo siromašen tkalec, v hribih mogel po čoveško živeti. Situacija češkoslovaške tekstilne industrije. V avgustu in v prvi polovici meseca septembra se je bila češka tekstilna obrt lepo razmahnila. Bilo je toliko naročil, da so morala mnoga podjetja delati čez čas. Ker pa je zadnje tedne valuta sosednih držav znatno padla, je bilo več velikih naročil preklicanih. Dosti 'e.tvor-nic, ki delajo danes* samo s 30 odstotkov delavcev. Perspektiva v prihodnjo pomlad je nevesela. A ravno zdaj so izročile delavske organizacije nove zahteve za zvišanje delavskih mezd. Podjetniki seveda niso takoj mogli pristati na delavske zahteve z ozirom na neugodno situacijo v kateri tiči danes tekstilna industrija. Delavci so izročili po svojih organizacijah tvorničarjem spomenice, na katere morajo odgovoriti v osmih dneh. Ako bodo in v koliko bodo podjetniki pristali na zvišanje delavskih mezd, se danes še ne more reči. -f Finančna in gospodarska beda nemških *mcst. Te dni so iinola nemška mesta v Berlinu shod, na katerem sn govorniki govorili o finančni in gospodarski mizeriji nemških mest. Prosili so državo nujne pomoči, da bodo mogli meščanje nova bremena, ki so nastala zaradi zvišanja plač, mezd, prispevkov in cen, sploh zmagati. Poiskati je treba nova pota in sredstva, kako bi se preprečil banke-rot, ki od dne do dne bolj preti nemški državi. -j- Sestanek praške železarske družbe. Praška železarska družba je imela te dni sestanek pod predsedstvom dr- A. Stranskega. Navzoči člani družbe so zastopali 98.140 delnic ter reprezentirali 98x2 glasov, Dobiček znaša 9,727.434 čs. K, dividenda pa 14 odstotkov. V dobrodelne namene so darovali 100.000 čs. K, na novi račun se je pa prepisalo 827.842 čs. K. -f Naraščanje draginje v Avstrije. Od 28.'listopada naprej bodo poskočile cene tobaku za 166 (hav. viri.) ter celo za 400 odstotkov takoitneno-vanim ogrskim cigaretam. Najcenejša cigareta bo stala 3 K, egiptovska 14 K, smotka (trabuko) 60 K, zavojček navadnega tobaka 80 K, turškega pa 400 K. Celoletna telefonska naročnina bo stala 90.000 K. Najmanjša brzojavna taksa bo ioo K! !. decembra vsi d „Union“ Dnevne vesti. — Kupujte srečke Kola jugoslovanskih sester! Dobite jih v vseh trafikah. — Československa Obec oznamuje členu ru žeknihy pujčuji se každou sobotu od (i.--7. več, a nedeli od 10.—12. dopol. v byte knlhovnlka p. Skru/neho Knaielleva ulica. — Darila za slepce. Zavodu za slepce so darovali: Računski uradniki delega« finančnega ministrstva v Ljubljani 544. mesto venca na grob svoiefca nepozablli nega tovariša gospoda rač. nadsvetajUfca Avguština Zajca. —. Gospod fe/an Suše]}, župnik v Adlešicah — Črnomelj 400 kron. — Na orožne vale vpoklicani rezervisti I. čete dopolnilnega baona 40. pollyi te% tum za tobak v znesku 268 kron. *— rrafl Krmolj. invalid zavoda za slepce v Zfr munu 100 kron. — lzpremembe pri finančni kontroli. Stalno so vpokojeni: preglednika II. raz-leda Jos. Dekleva v Strojni (Koroško) ih Ivan Artenak v Ptuju, nadalje podpregled-nik Leopold Panič v Brežicah. Premeščena sta preglednika II. razreda Martin Pe-tančič iz Brežic v Slov. Bistrico in Jakob Kaiser iz Slov. Bistrice v Brežice. Nadalje f> premeščeni podpregledniki: Edvard ppich iz Radenc v Vel. Lašče, Kristlab Tauičer iz St. lija v Petriulo pri Kočevtou Jos. Kamušek iz Dol. Lendave v Ormojfc Karl Robar od Sv. Duha na Ostrem vrffll v Ruše. Končno so premeščeni pripravniki: Martin Brglez iz Rabštajna v Rogatec, Srefko Bratuš iz Prevalja v Leskovec, Jo*, Cater iz St. lija v Rogaško Slatino, Anto# Gubenšek iz Marenberga v Slov. Bistrico, Ivan Gradišek iz Št lila v Kozje, MatevŠ Kopše iz Zgor. Cmureka v Vojnik, Josip Kolbl iz Solčave v Vuzenico, Rud. Ktahjc iz Si. Jurja ob Pesnici v Ptuj, Jos. Omerzp iz Libelič v Ljutomer, Maks Orel 1* lija v St. Jurij ob juž. žel., Vinko Po&jt ijft.Št. Ifja v Račje, Kare! Stopar iz Sladu gore v Sevnico, Fr. Strmšek od Sv. Jurft ob Pesnici v Podčetrtek, Albert Miklavič iz Libelič v Poljčane,’ Srečko Zlatoper U Solčave v Slovenjgradec, Al. Supram od Sv. Duha na Vransko, Fr, Jeki iz Gornje Radgone v Celje in Vinko Krajnc Iz Ra* dene v Šoštanj. i — Popravek. Naše cenjene čitatelje opozarjamo, da z »dopisnim uradom« v našem včerajšnjem članku »Država, to so oni« ni mišljen »Ljubljanski dopisni urad«, temveč »Beograjski Presbiro«. — Za kopališkega zdravnika na Dobni pri Celja Je imenovan mestni zdravnik jr, Mariboru dr. Trenz. — Vazno za prireditelje veseHc In *•* bav. Kdor priredi predstavo ali zabavo’ Jo mora najkasneje 24 ur prej prijaviti nemu davčnemu uradu, ozir. oddelku 1 ne kontrole s pisanim In redno kollu dovoljenjem politične oblasti. Prilavltl kb mora vsaka zabava ne glede na to, ali je podvržena taksi, ali pa takse oproščen*. . — Božič, novo leto, krsna stava, gad, rojstni dan In sl. so nam od aekdaj poV da Izrazimo svojim dragim Iskreno 2« naj bi jim bila dodeljena oblina sreča. Sp ročevalo naših želja so nam vsesplošno glednice, prirejene nalašč v ta namen. -nam poslej ne bo več treba o takt prilil segati po tujih, z večine kaj neokusnih L našemu svojstvu kar nič ne ustrezajočih talinskih izdelkih, je ljubljanska tvrdka M- * l ičar, Selenburgova ulica založila In pravkar izdala šest redi posebnih razglednic. Storila je to na prigovarjanje činltellev, Id Jim je do tega, da se v najširših krogih osvesti Slovencem in sploh Jugoslovanom prirojeni zmiscl za ličnost in slogovito lepoto oblik, kakršen se zlasti Izraža v naših narodnih umetninah (vezeninah, pirhih in pisanicah, hišni opravi, narodni noši L t d.L Razglednice, ki jih je zasnoval in barvito zarisal znan dramilec narodnega okusa, ao, kakor vidimo iz pred nami razpoloženih radi, nenavadno lične, našemu umetnostnemu okusu in svojemu namenu kaj ustrezajoče. Zato jih vsakomur, predvsem pa našim prodajalcem papirnih Izdelkov, najtopljeje priporočamo v nakup. — Služba prefekta in učitelja za splošno izobraževalne predmete s prejemki IX. čin. razreda, s prostim stanovanjem in pripadajočimi užitki je razpisana na kmetijski Šoli na Grmu pri Novem mestu. Prednost Imaj^ prosilci z daljšo učiteljsko prakso, z usposobljenostjo za nadzorovanje internata .1* vzgojo učencev in event. tudi za pouk v čebelarski stroki in v petju. Prošnje je vlagati do 1. decembra t. 1. — Kako se rešuje stanovanjska beda V Ljubljani. Na tozadevno včerajšnjo notico se je uredništvo prepričalo, da se je delala vdovi gospej Levčevi očitna krivica, ker se ji je vzelo skromno stanovanje pod pretvezo, da ne vodi lastnega gospodinjstva. S pričami je dokazano, da si je kuhala gospa sama, a sedal mora hoditi na drago hrano v gostilno. Dokazano je tudi, da S« gospa ne peča s posredovanji, temveč ge mora preživljati s siromašno pokojnino, h kateri doklada iz svojih starih prihrankov, ki bodo na ta način kmalu izčrpani. 2e * ozirom na njeno bolehnost pričakujemo dd novega stanovanjskega urada, da ne posluša zavistnih obrekovalcev, temveč pomor« gospej Levčevi do pravice. — Velik nov hotel v Zagrebu. Konzorcij zagrebških1 trgovcev zgradi do prihodnje jeseni v Zagrebu za zunanje trgovce veljk moderni hotel »Comerclal«, ki bo imel čez 100 najtnoderneje urejenih sob. — Tovariša okradeL V rudniku SenoVo pri Rajhenburgu je neki rudarski zemHb-mereč izmaknil blagajniku Hlebcu 40.000 K, ki Jih je imel Hlebec ža izplačevanje rudarjev. Orožniki so zemljemerca in njegovo. ženo izročili sodišču. — Požar v tovarni. V tovarni za gumbe v Slov. Bistrici je zadnjo soboto izbruhnil požar, ki pa sta ga ravnatelj in portir pogasila, da se je mogel že drugi dan brez škode obrat nadaljevati. — Ivan Ivanušič, mizarski pomočnik Iz ljubljanske okolice, bivši ujetnik v Paračinu v Srbiji, se naproša, da se v važni zadevi oglasi pri Boži Durlču, trgovcu v Paračinu. Kdor bi kaj vedel o njem, blagovoli Javiti naslov proti odškodnini. — Umrla je v uršulinskem samostani v Škofji Loki učiteljica ženskega učiteljišča redovnica Jakobina Keršič iz Podbrezja, stara šele 39 let. N. v m. p.I — Nasilen zdravnik. V Skoplju so zaprli sekundarnega zdravnika okrožne bolnice dr. Nikola Medjerija, ker je med ordinacijo mlada dekleta kloroformlral, nato p« posilil. — Priporoča »e Giradi klet v Gradcu, kjer g. ravnatelj kleti slovenske goste obklada z Jugoslawische Schwelne. — Nesrečni bonbonček. Posestnlkovt ženi, Mariji Pirčevi Iz Vodic le med kašljem skočil bonbonček v sapnik. Prepeljali so lo v. ljubljanska bolnica. stran 4. ......... — Tihotapstvo s srebrnimi kronami. Ker plačujejo v Italiji za eno srebrno krono 2 do 2 in pol liri, kar odgovarja ca. 35 kronam, se Je začelo tihotapstvo s srebrom živahno razvijati. Pri nas plačujejo ti ljudje krono po 18 papirnatih kron. —■ Izvoz. Od merodajnih oblastev prosimo pojasnila, kako to, da v Sloveniji ni nikdar dobiti vagonov za stavbni les, ki je namenjen za izvoz v Italijo. Ako se vpraša vozovno vodstvo v, Ljubljani glede vagonov, dobimo vedno odgovor pomanjkanje vagonov je’ krivo, naklada se premog in oni vagoni so prepovedani za v Italijo, potem vagoni Juž. železnice so ne smejo nakladati na drž. železnici, nato pa, zopet vojaške potrebe etc. V časopisih, ki se žalibog bavijo največ s prerekanjem v osebnostih, kaj malo pa o gospodarskih vprašanjih; semintja tudi o valutah. Sedaj, ako se gre na postajo juž. železnice, vidite povsod vagone naložene večinoma z drva-' ml piovlence hrvaške, malenkost tudi Iz Slovenije. Kljub temu, da ja v Jugoslaviji pomanjkanje drv, najsi bode pri privatnikih, kot tudi pri državnih uradih, se pospešuje izvoz drv, ko se pa Istočasno nakazuje tako malo vagonov za stavbinski les, da ne pridejo skoro v poštev. Interesantno bi bilo vedeti, kakšen razlog ipia naša država, da pospešuje Izvoz drv z znižanimi želez, tarifami, ki se uporabi ~a nje ogromna tonaža, za primerno malo denarno vrednost, ko fca bi bilo ravno nasprotno, ako bi se na iste vagene naložilo stavbni les, kateri Ima mnogo večjo vrednost ter doma in na svetovnem trgu veliko konkurenco od nemškega In češkega lesa. Nadalje bode to zanimivo za našo javnost, d£ Slovenski trgovci na progi drž. Železnice čakajo že mesece na vagone, ko pa so Jih v istem času prejeli na hrvaških progah državne in južno železnice posamezni trgovci precej desetin vagonov, ko jih niso dobili toliko med tem časom vsi naši trgovci skupaj. Tozadevne podatke bi nam zagrebško ravnateljstvo juž. železnice ali pa transitni oddelek južne železnice V Ljubljani, odnosno v Podbrdu znal pojasniti, da niso gori navedena dejstva resnična. Prosimo za odgovor,- za kar bodemo zelo hvaleinl. — Več Dolenjcev in Gorenjcev. — Razno, Pobegnil Je 8. novembra Iz zaporov Jetnlšnlcfc dež. sodišča kaznjenec Janez Kranjc, obsojen radi § 460 k. z. na ti tednov strogega zapora. Ubežnik je 20 tet .star, okroglega obraza, sveflih las, ko* stfuljevto obrvi, sivih oči, govori slovenski in je oblečen v zimsko kaznjensko suknjb. — Čevljarju Alešu Prezlju Iz Ptuja, Ormoške ul. it, U Je bil dne 10. t. m. v i stilni Ivane Hodnik ’ ukraden z obešalnika suktljic iz temnozelenega sukna, vreden 600 kron. — Dne 9. t. m. opoldan Je bila v vagonu v Zidanem mostu ukradena hsthiča z vsebino 3 bankovcev po 1000 mark, 12 komadov po 100 mark nemškega denarja in 300 dinarjev, last Benjamina Herftiana. — CL Kessler Fridi, trgovki v Kolodvorski ulici &t 41 Je bilo dne 11. t. m. izpred trgovine ukradenih par doigih Sivih hlač S črnimi lisami vrednih 350 K. — Izfcubil se Je l4letni Toni Vladislav iz št Gotarda, obč. Trojana, okr. Kamnik. Defcfelc je vitke postave, podolgastega obraza In kostanjevih las. Kdor bi ga izsledil, se proti, na] naznani to županstvu v Trojane. Uubliana. n Občni tbor Tiskovne zadrug« nar. soc. zveze se vrši danes ob 8. url zvečer v magistralni dvorani. =? Občni zbor političnega kluba NSS se vrši jutri v 'petek 18. novembra ,ob 8. uri zvečer v mestni posvetovalnici. ■=> Strokovna organizacija dimnikarskih ■'■'močnikov za Slovenilo v Ljubljani Izreka jjo najtoplejšo zahvalo vsem cenjenim da-ateljem za njihove velikodušne denarne , ispevke, katere je ta organizacija sprejela za svojo povzdigo in poslovanje. Organizacija se še v nadalje najtopleje priporoča za blagohotne denarne prispevke, za katere vam bode zelo hvaležna. Druga sela aprovizacllskega odseka •e J« vršila dne 15. nov. 1921. Razpravljalo se Je predvsem o aprovizacIJI Ljubljane z mlekom in o krušnem vprašanju. Dosedanji ukrepi tržnega nadzorstva glede mleka so se izvršili na podlagi provizoričnega dogovora, ki Je bil sprejet početkom septembra. Novemu občinskemu svetu bodo predloženi tozadevni predlogi Sele, ko bo aprovizaclj-sld .odsek sestavil primeren načrt preureditve mlečne aprovlzaclje Ljubljane, ki ne bo nasprotoval zakonitim določbam Ih ki bo za-jedno ščitil konsumenta pred potvorbami ml&ka. V to svrho se je pozvalt) thestno tržno nadzorstvo, da upelje poostreno konzolo mleka. «= K redni seli v soboto 19. nov. ob 4. url pop. v društveni sobi (Sol. drevored Št. 2. II. nadstr.) vabimo vse članice, da se nomo-nlino glede najvažnejših navodil. Pridite polnoštevilno, ker le v skurnem delu Je moč! — Kolo Jugosloven. sester. = Iz zobotehničnlh krosov se nam poroča, da trditev, da polovica ljubi jim Sp tl zobotelinikov ni naših državljanov, ne Odgovarja resnici. t= Prošnja. Na tukajšnjem zavodu za slepce se Je pričelo s tekočim Sol. letotit poučevati citre. — Oglasilo se je za pouk 10 gojencev, ki jih poučuje priznani strokovnjak g. Ivan Klferle. — Ker nima zavod na razpolago dovolj citer, se obračamo tetn potom do usmiljenih src In prosimo, ko bi nam moglo to ali ono nakloniti kake c' brezplačno ali proti mali odškodnini. Cit c naj bi se blagovolile oddati v 2.«v> pot 3. — Pripravljeni pa smo' po vestilu tudi Sami poslati ponje. — V slučaju da bi prejeli veC citer, izročili bi iste v popolno last pridnim ubožnim gojencem. — Kuratorij za oskrbo slepcev v Ljubljani. / « Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 6. do 12. t. m, se je rodilo v Ljubljani 26 otrok (18 dečkov, 8 deklic). Umrlo Je v istem času 16 oseb (8 moških, 8 žensk), med temi 9 domačinov in 7 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 3 Jetika, 1 griža, 3 možganska kap, 1 srčna hiba, 1 slučajna smrtna poškodba, 1 uboj, 6 naravnih smrtnih vzrokov. Nalei« Ijlve bolezni so bije naznanjene: 1 slučaj škrlatinke in 2 Slučaja griže. ■«* Na notico *Olas iz občinstva« v š(. 281 Vašega cenj. lista z dne 16. t. m. izjavlja Udruženje gled. IgralceV, pododbor Ljubljana, da niti g. pohan, niti g. Strešnjev nista člana »Udružepjat/da pa je tukajšnji pododbor »Udružetija« kljub temu erterglčno protestiral pri upravi proti takem In enakem načinu postopanja v gledališču in to preiskavo predalo uprav!, kbt edini kompetentni instanci v tej zadevi. *= Zelje v glavah ta Ljubljano. Mestna aprovizacija prične dne 17. novembra ras^ prodajati prvovrstne zeljnate 'glave po 7 K kg. Razprodaja se vrši vsak dan od 8. do 11. dopoldne in rid 2. do 5. pop. ha Poljanški cesti St. 15. Zeljna« glave s« bodo r«at- prodajale tudi na trgu poleg krompirja. Vsaka stranka dobi do 20 kg zelja brez nakaznice. Stranke,, ki Žele večje količine, naj se zglase takoj pri mestnem tržnem nadzorstvu. Za izvoz iz Ljubljane se ne oddaja ni-kakega zelja. . == Srebrna poroka. Škontist Mestne hranilnice ljubljanske, g. Slavoj Gartner in njegova g. soproga Agneza sta včeraj praznovala srobrno poroko. Na mnogaja srečna letal ' == Poročil se je g. arhitekt Ivan Zupan iz Ljubljane z gospodično Miro Stoparjevo iz Spodnje Šiške. Da bi bilo srečno! => Tatvine. V Sodni ulici štev. 10. Je bilo te dni vlomljeno v podstrešje In odne-šano obleke in perila za 1530 K. — Na Vodnikovem trgu je bila ukradena g. Lorant Pavli denarnica s 1200 K denarja. == Nesreča. Mesarski vajenec Leopold Eržen pri tvrdki I. Košenina si je pri delu prerezal desno roko, Prepeljali so ga v deželno bolnico. Kaj je z »ljudskim vseučiliščem« V Mariboru? Na našo tozadevno notico pred nekaj tedni, da bi se osnovalo v Mariboru »Ljudsko vseučilišče«, katero bo oskrbovalo predavanja za širše sloj£, je pojasnil »Tabor«, da se pripravlja nekaj takega. Pretekli so tedni, zima je tu s svojimi dolgimi večeri-, ki so kakor nalašč pripravni za to, a nihče se ne gane, V Celju prospeva »Ljudsko vseučilišče« jako dobro in po časopisih beremo priznanja te) instituciji celo iz delavskih slojev. Pri nas pa imamo dovolj zmožnih ljudi, dovolj ukaželjnega občinstva, a nimamo faktorja, kateri bi vzel zadevo v roko, Prosimo merodajne kroge, nai ne zavlačujejo te zadeve in naj prično skoro s predavanji. Naše gledališče vegetira naprej. V Narodnem cjomu igra skoro docela praznim prostorom, kaj je pa z gledališčem samim, pa nikdo ne ve. Ali bode možno skoro začeti s predstavami v gledališču samem, in kako napredujejo restavracijska dela, o tem n1 razun morda par oseb, poučen nllcdo. To je nad vse žalostno dejstvo, da se ta važen kulturen činltelj, kateri je prvi dve leti vzbujaj toliko upanja, omalovažuje in se mu ne posveča toliko pozornosti, kakor bi bilo potrebno. Ako pojde še nekaj časa v tem tiru tako naprej, potem se bode tifillo v občinstvu še tisto zanimanje za gledališče, ki mu je ostalo kljub žalostnim skušnjam. Javnost je upravičena, da se jo vsaj od časa do časa informira, kako Je pravzaprav z zadevo. Molk tu ni na mestu in samo odpira široko pot raznim govoricam in kombinacijam, ki gledališču nikakor niso v prid. »//. Die junze Draut Par«! Tak napis je nektfo napravil na slavoloku n :vopor,o-čencema te dni v Studencih. NovOporočenca sta Slovenca in dotičnik, ki je delal oziroma piovzročll napis, tudi ni Nemec, kar dovolj jasno priča napis sam. Značilen pa je za razmere v Studencih. Samo da je nemško, pa če je še tako pokvečeno, pa je dobro. S tem pa ne uvidijo, da smešijo sami sebe ne samo pred slovenšKo, ahmak tudi pred nemško javnostjo. Ne šopirite se z ogabno tujščino, ko imamo vendar tako lep domači jezik! Bolezen g. prot. Berana se je poslabšala in je njegovo stanje zelo kritično. Preveč praznikov imajo naši carinar-niki. Praznujejo namreč katoliške praznike z nami vred in razun teh na še svoje pravoslavne. Njim samim je nabrže to popolnoma prav, pač pa ni prav dotičnlkom, ki imafo pri carinarnf opravka. Naši obrtniki se prav pridno gibljejo pod okriljem »Slovenskega obrtnega društva«. Vsa čast agilnemu odboru in vodstvu! Komaj je bilo društvo ustanovljeno, že je priredilo znano cbrtno razstavo, ki je vzbudila tudi zunaj mnogo zanimanja. Zdaj sc vrši za obrtnike knjlgovodstveni tečaj, da se Izpopolnijo obrtniki v notranjem poslovanju svoje obrti. To je včllke važnosti. Obenem pa že sedaj mislijo in se pripravljajo za pokrajinsko obrtno razstavo v poletju 1922, kjer naj bi bili zastopani vsi kraji bivše štajerske. Taka velika razstava potrebuje časa In mnogo predpriprav Zato 'e poooftio-ma umestno, da se že sedaj misli na njo In je že več obrtnikov tudi iz dežele priglasilo .svoje sodelovanje. Obrtne razstave se udeležijo tudi vajenci kot razstavljale!. Zato $e pOzIva mojstre, da jim dado priliko, da se že sedaj pripravljajo s svojimi izdelki. Upamo, da obrtno društvo ne pozabi razpisati za najboljša dela vajencev kake — četudi male nagrade. S tem poživi tekmovanje, kar bode le obrtnikom in vajencem v prid. So siter riiall izdatki pri tem, a se obilno obrestujejo. Na našem občinstvu pa je, da naše obrtnike prav pridno podpira z naročili ter se Izogiblje tujcev. To je njegova sveta dolžnost. Omogočite Jim, da svoje ‘sile in zmožnosti že bolj razmahnejo in si ustvarijo trdno eksistenco. Naj že enkrat pade predsodek proti lastnim obrtnikom! Saj so pokazali, da So zmožni; oberieni pa tudi vredni naše pod nore. — Za razstavo v letu 1922 se že sedaj sprejemajo prijave razstavljal-cev in sicer pod naslovom: Razstavni odsek »Slov. obrtnega društva« v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. Trgovec tiabet ni oddal ob mobilizaciji državi mesto konj mrh, kakor Je sedaj ugotovil »Tabor«, ki to vest preklicuje. Kaj pa s Schnideritschem? Mleko se še vedno prodaja pa vežah na skriva) in se plačuje kljub maksimiranim m 8 K po 10-12 K. Občinstvo sl je samo : krivo te visoke cene. Zakai kupuie : a, In preplačuje? ■] dela vino? Na Teznu je postala večja družba pri vinu v gostilni Fajdiga dobre volje. Iz dobre volje pa Je nastal prepir ln sicer tako oster, da mu Je napravil konec strel Iz samokresa, ki Je posnel postreščku kožo na glavi. Postreščeka Coklja so sprar vlil * bolničo, prevroče fcoste pa v luknjo, da se Jim ohladi kri. Kako lahko bi bilo zopet uničeno življenje po goli neumnosti ln pijanščlnl! — Neki Železničar Iz Ptuja je že — ali pa šele — ob' treh zjutraj prepeval ves pljano-sladko ginjen po mariborskih ulicah. Da sl glas Še bolj lzvežba, ne da bi pri tem trpelo občinstvo, ga Je straža odvedla v zapor. — Vino je spravilo v luknjo tudi dva razgrajača, ko sta se zibala pb Pobreški cesti. Predolgi jezik jo je spravil v luknjo, neko Frančiško P. ki je ozmerjala stražnika. Ta je bil namreč samo posvaril njenega ljubega sinčka, ker je delal škodo javnim nasadom. To je mamico tako pogrelo, da se ]e vlila kar cela ploha na stražnika, namreč ploha psovk. Zato jo je odgnal pod streho. Nesrečno le padel pomožni delavec juž. žel. Franc Kelbič na polžkih tleh pred kurilnico. Zadobil Je rane na sencih. Rešilni oddelek g& je odpeljal v bolnico. Zato posipajte ledene hodnike in trotoarie. PleS tirddniške Obednice , ni uspel najbolj« kliub vtei reklami in kliub temu. »da so peli na strehi Kapuni«. Dokler se ni končal koncert »Glasbene Matice« se je števllce pravočasno došijk kar zgubilo po mrzlih dvoranah. Se le po koncertu se Je nabralo več občinstva ter, je postalo živahnejše. Zanimivo je, kako se je v »Taboru« nekdo raz-,koračil, ko je naš list pripomnil, da naj bi bjle priprave v spretnejših rokah. Sedaj^ pa poroča »Tabor« sam, da — žal -r aranžma ni bil tako na višku, kakor Je bilo pričakovati«. Da, da: neotesano zmerjanje po listih iu postavljanje kapunov na strehe je vsakakor lažje, kakor delati — četudi samo za ples. V sredo popoklne prišel Je neznan vojak v hotel »Dunaj« na Aleksandrovi cesti in je skušal baje tamkaj nekaj ukrasti. Poklicana je bila varnostna straža in Vojaška patrola, pred katerimi pa je mož zbežal v drugo nadstropje poslopja. Tam je skočil skozi okno na ulico in obležal s težkimi poškodbami. Z vozom rešilne postaje so ga prepeljali v vojaško bolnico. V Mariboru se snuje podružnica Slovenskega lovskega društva. Pripravljalni odbor sklicuje v to svrho na petek 18. tm. sestanek slovenskih lovcev v restavraciji »Union«. Listnico s 1233 čK. Je Izgubil sinoči ob 1. uri magistratu! uradnik P. L. na poti lz mestnega kina do Frankopanske ulice. Pošten najditelj se prosi, da odda denar p. policiji. \ Poljski Žid Henrik Grossinger, ki se že dalje časa potika po Mariboru in je že ponovno stal pred sodiščem rodi trgovine z dekleti ter je bil zaradi tega tudi kaznovan, bo končno vendar že izgnan iz Maribora. Možak se je doslej držal s tem, ker njegova pravda še n{ bila končana In se Je tudi izdajal za našega državljana iz Bosne. Ti njegovi podatki pa so se izkazali kot neresnični. i Invalidi, ki še niso pregledani, se pozivalo, da Se zglasijo do 20. t. m. v mestnem vojaškem uradu. Pregledna komisija invalidov bo poslovala od 18,vdo 25. t. m. v dravski vojašnici, kjer bodo zdravniško pregledani le oni invalidi, ki so se v navedenem roku zglasili na mestnem vojaškem uradu. Celle. novi obč. tajnik g. Vltavsky. 'ki je bil že dozdaj uradnik na okol. jbčini. Duzdajnemu tajniku g. Percu še vsled njefcoye starosti nakaže lažje delo. Gostikilč-.iju Šancu na Sp. Hudinji se podeli gostilniška koncesija. IJl ožnim otrokom okoliških šu se daruje za božičnico 6000 K Popravijo se ceste v Sa-vodni in v Gaberju pri »Lastnem domu«. Nadalje se postavi tudi ja'c n vodnjak v »Lastnem domu«, kjer zelo pihtianjkuje vode. Bile so sklenjene še 'r.tKaltre druge manj važne zadeve. Seja ubožnega odseka v občini Celje-okolica se vrši v nedeljo JO. rov. Socijalistično pevsko di uši\o se je preselilo s svoji n arhivom v posicpie, kjer se nahaja mestni muzej. Tam V> odsiej imelo rudi pevske vaje. Naročite najnoveiše žalne koleke D. C. M. ter jih priporočajte v nakup! !ll Ljudsko vseučilišče v C-elju. V ponde-ljek zvečer je nadaljeval svoje zanimivo predavanje »o družini In telesni vzgoji mladine« mestni fizik g. dr. Mano Dereanl. Kakor začetek tega predavanja pred 14 dnevi. Je bilo tudi nadaljevanje zelo zanimivo in po-jasnjevano s slikami Le žal. da niso bili navzoči številno oni, katere bi morala ta predavanja v prvi vrsti zanimati. PoslušaldI so blil s predavanjem izredno (zadovoljni. — Prihodnje predavanje bo v ponedeljek 21. nov. Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Celju je Imelo te dni svojo sejo, v kateri se je razpravljalo med drugim o ceni mleka. Z ozirom na pomanjkanje krme, kateie-ga posledica ,je znižanje produkciie mleka ni mogoče cene določiti pod 8 K" za liter. Z ozirom na znano dejstvo pa, da konzumenti sami odvračajo na kolodvoru in na dohodih v mesto mlekarice In Jih. odjemljejo strankam z navijanjem cen in dajanjem nagrad, je sklenilo sodišče zaprositi ravnateljstvo celjske policije, naj da za zjutraj in za čas. ko dohajajo vlaki, na razpolago osobje, ki bo zasledovalo enake slučaje. S tem se naj prepreči barantanje z mlekom na1 raznih krajih po mestu izven celjskega trga. — Glede cene jajc se je ugotovilo, da je mariborsko občinsko sodišče začasno opustilo določitev maksimalne cene. Sklene se soglasno, se obrniti na okrajno glavarstvo v Celju, naj na podlagi svoječasne obveže JajČiih izvoznikov zagotovi pri istih gotovo nmo/ino jajc za celjski trg. Razdelitev se naj izvrši na ta način, da jajca prevzame mestna občina in jih odda raznim konzumnim zadrugam v mes,tu. — Glede cen kr-ihu si bo sodišče preskrbelo potrebne 'nformacije o kalkulaciji. Posebno pažnjo bo posvečati tudi teži kruha. Kot rriporočljiv ss smatra do-1 govor s peki, da isti lahko žvKhjo ut koliko cene luksuznemu pecivu, pri linvadnmn k-u-hu se pa naj nastavijo kolikor mogoče nizke cone, ki bodo vsem slojem dosegljive. -- Glede mesnih cen se bo sk>epalo v pri-hodnl seji. — Sklenila se Je končno resolucija, nai se mestna občina zavzame za to, da se združijo vse celiske zadružne konzumne organizacije, ki naj pod nadzorstvom občine izvedejo nujno nabavo-med drugim vsaj 3 vagonov pitanih svinj, ker je vslfd silno močnega Izvoza' pričakovati, da bo Celje v spomladi brez masti. Tudi bodo cene masti menda šle v kratkem še tako visoko, da revnejšim slojem ne bodo več dosegljive. »Človekoljuben« čin vomega miljonarja. V bližini mesta Celja imamo vojnega dobičkarja, 'ki sliši na ime Cater. Toliko pritožb kakor od njegovega delavstva se menda malokje sliši. Ni dovoli, da ta nijavka svoje oelavstvo sramotno nkko ptr čv.le. ga šikanira še na druge načine. Pii njemu Je bil uslužben neki oženjen delavec s Štirimi malimi otroci. Temu Je plačeval mesečno reci In piši 400 K ter mu dal tudi sobico za stanovanje. Ker pa s tako plačo danes noben pošten človek ne ,more živeti, si Je tudi ta njegov uslužbenec poiskal drugo službo. Moral pa bi vsled t^ea Izprazniti tudi dotično stanovanje. Ker pa tega. vsled pomanjkanja stanovanj ni mogel takoj storiti, ga je pustil ta človekoljubni gospod v dežju in mrazu z malimi otroci kratkemalo postaviti pod kap. Tega bi mu ne bilo treba storiti, ker ima v svojih poslopjih 6 praznih SianovanJ. Zena delavca je kleče prosila usmiljenja, pa ni nič pomagajo. K takemu brezsrčnemu postopanju trebušastih ljudskih pijavk nimamo druzega, kakor najgloblje zaničevanje In krepak — 1*1 H Stanovanjska beda v Celju. V Celju še vedno zelo primanjkuje stanovanj. Svoj čas se je nekje sklenilo, naprositi vojaško oblast, da bi dala v stanovanjske svrhe na razpolago nekaj barak. Isto je občinski svet sklenil tudi v Mariboru in je *am vojaška oblast prOšnjl takoj ustregla, dočim st v Celju še ni odločila k temu koraku. Mislimo, če se Je to dalo hitro izvesti v Mariboru, bi bilo to istotako mogoče tudi v Celju. Pri nas pa se samo sklene, potem pa se pusti take sklepe zopet zaspati . Naknadni popis živine in vozov za one, ki niso živine prignali k popisovanju dne 7. nov. se vrši v petek 18. novembra ob 8. url zjutraj na »Glaziji* v Celju. — Isti ki se popisovanju tudi zdaj ne bodo odzvali bodo strogo kaznovani. Druga redna seja občinskega odbora v vbčinl Celje-okollca se ie Vršna v nedeljo 13. tm. Prečital se Je zapisn:k zadnje seje. Ppročalo se je o delu raznih edsekov, od katerih se nekateri še Izpopolnilo i več člani. Izvolilo se Je obč. sodišče za poluanje draginje. Vabilo okr. glavarstva, dukotii Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljiitlidiil. Prešernova ulica 54. ' »Vesna.« Te dni je izšla dvojna številka ki ji je Vavpotič nirisal elegantno glavo v \eč barvah. Takoj na' prvih straneh zagledamo energično lice Ivana Hribarja (po sliki Vlaha Bukovca) In še več podob, ki krase dr. Lahov disdingirani članek o tenii našem možu. O pokretu našega narodnega ženstva govori članek, ki ima portrete treh Uglednih boritel.iic. Danilo prinaša pregled o namerah gledališke sezone; ta referat krasita sliki Thalerjeve in Pregarčeve. Izmed pripovedovalcev je omeniti Pastušklna In Oolarja. Utva piše farso na čmerne filistre, drug psevdonimen avtor pa na one, ki'smatrajo pomanjkanje manir za poseben ponos Slovenca. Milčinski prinaša krasno humoristično povestico iz otroškega mentaliteta. Marljivi Debeljak pa zelo zanimive raznoterosti iz današnjega Pariza. Koncem zvezka Je mnogo podob z velikega sejma in vesela štorija o prefrigani mladi obiskovalki te prireditve. Regina Gobec piše aioiistlčno' ;.eni, obitelji in narodu. Brata Gasparija nam podajata v sliki in besedi koroške motive. Pesništvo je bogato zastopano po imenih Albrecht, Golar, I. Robida, Utva, Peterlin, Petruška. Par mičnih pesmic je za deco. Da sta moda (to pot tudi moška) In ročna dela zelo bogato zastopana, je posebi umevno. Sploh je pa vsebina tako bogata, raznovrstna in zanimiva, da bo vsakdo našel kaj zase. Take vrste lista še nismo Imeli in želeti Je le, da se »Vesna« kot nekak družabni list, še dosti bplj razširi, nego se ie že itak. Ravnateljstvo Hrvatškog Olazbenoga Zavoda u Zagrebu raspisuje ovime natječaj za slmfonljsku sliku lil koncertnu uvertiru (u formi sonate) za orkestar u Iznosu od 10.000 (deset tisuča) kruna. Natjecatl se mogu državljani kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca. Rok natjgčaja istječe 30. nov. 1922. Natječajne radnje nesmiju biti izvedene niti Izdane, a ne mogu se natjecatl niti takove radnje, koje su več učestvovale u kojemu drugom natječaju. Radnje valja poslati anonimno pod motom: taj moto treba da bude označen na zapečačenom omotu, u kojemu ima biti označeno ime i adresa kom? pozitora. Hrvatski Glazbeni Zavod pridržaje si jedino pravo prve izvedbe nagradjenoga djeia u roku od jedne godine dana Iza pra-vorijeka jurya; sva ostala prava na nagra-djeno djelo ostaju koihpozitoru. Ocjenu prl-spjelih radnja preuzeo Je iz blagonaklonosti profesorski zbor Visokoga državnog kon-zervatorlja u Pragu. Gledališče In glasba. Repertoar Nerednega gledalltta: Drama. . Četrtek, 17. nov.: Revizor. Izven. Petek, 18. nov.: Komedija zmešnjav. D. Opera: Četrtek, 17. nov.: Carmen. E. Petek, 18. nov.: zaprto. Pevci! Dve pesmi za moški osmoro-spev (moški zbor) Zorka Prc^ovca »Zapoj mi pesem dekle« In »Skrjančki« ste Izšli v založbi Zvezne tiskarne. Naprodaj so v Zvezni knjigarni na Marijinem trgu. Karijera lokalnega reporterja. Pred nekaj dnevi je umrl v Lon' donu s61etni Kennedy Jones, ustano' vitelj »Daily Mail«, mož, ki je skupntf z Northcliffom ustanovil moderno angleško časopisje. Kennedy Jones, Northcliffom PrVl šef - redakter, ravnatelj zaožništva Mj poznejši družabnik pri založbi, je ” sin ubogih staršev, ki so s svoju11 pičlimi dohodki poslali nadarjene^ sina na trgovsko šolo v Glasgo*'. svojega rojstnega kraja, kjer j« !lS| prvo dobi! mesto lokalnega P01’°v valca, si je po utrdljivih učnih Iel, pri piovincijalnein časopisju, prib0?' pot v London, predpogoj uspeha angleškem časnikarstvu. Ko j« časa deloval v Londonu, si je sP^e. f(, in urni Škot, ki je imel nebtrudlj^.' delavnost in izrazito zmožnost za stvo, pridobil sloves kot porocevaij za hudodelstva iti sodne zadeve, prvi boljši angažma je dobil 1. 1 'jj ob tedenski plači 6 funtov 04-3 . predvoj. vrednosti) pri večernem 11 »Sun«. Kot šef redakter Por0^evrve, ske službe pri tem listu, je prvi ^ del načelo: poročila, na katera obistvo ie komaj čaka, kolikor niog hitro in ^ivo priobčiti. . S tem vzbudil pozornost v t,k letih najznamenitejšega londons'-^ založnika časopisov, Alfred vvortha, poznejšega lord Northch-(Kralj angleškega javnega m?en-‘nj j Ko se je nahajal 1. 1894 najbolj londonski večerni list »Evening Ne ■ pred financijelnim polomom, &i Je L sigurni Jones pri upnikih kratko ^ , goditev prodaje. S to opcijo je hit* 1 Northcliffu ter mn je dokazal, da Jist izborno sanirati. Nova notranja organizacija 'n ^ forma poročevalske službe, sta PrC ,4 gla vsa pričakovanja. To poroc*1^ j se mu je zdelo še prepočasno i« V malo, zato je z mogočnim rpp0l:(ia skim štabom v družbi Northc ustanovil 1. 1896 prvi jutranji hst pol penya »Daily Mail.« ^ Kmalu je pokazala ta nova uStana<, še večji-uspeh kakor »Evening »Daily Mail« s svojo milijonsko dajo je postala kmalu najbolj cg v list v Angliji in je dosegel pos^ burski vojski v časovni zgP^ brezprimerni uspeh radi popul^ opisovanja in strastnim za8top‘,n* imperialistične misli. .j. Naslednja večja akcija Noffthe1,^, koncerna je ■ bila nakup »Time** ustanovitev ilustriranega Usta ^ Mirror«, ki izhaja dnevno. To se Je »še zgodilo na ivzpodbudo in finanči’ 4 sodelovanjem Kennedy Jonesa. M* tem se je pa neumorni delavcc na ' lesu in živčih popolnoma izrabil. "S j maj 40 let star je moral po zdravil'^ odredbi omejiti svoje časnikarsko { lovanje. Zadnja finančna zvC^,;, Northcliffom 6e je razdrla L Do vojne je živel Kennedy J(’^f ki je bil tudi izvoljen v Parlf?eVj) kakor bogati veleposestnik. Vzdt _ jf je tudi konje za dirkališče. Ko ■vprašal prijatelj, ,čemu nepOj^ (t veliki izdatki, je odgovoril: K® Y»c je skopal iz nič, sme tudi preteC* stopnje socijalnega povdiga.« ^t. L. 1916 ga je imenoval L10^, ny org za ravnatelja urada, ki je •i*1® jiv logo natranjepolitične propagai1'.'jjd ljudstvo navaja na racijonelno 1 „ot življenskih potrebščin To je b» nekdaj neznatnega reporterja. VojanO^, Pokrajina. Prevalje. Dne 3. tm. se Je poslovil od nas g. Anton Bezjak od tukajšnje sodnije. Z njim se je poslovilo vse naše društveno živ ijenje. Komaj da Je odšel, že se lomi po naših društvih. Apelirali smo poprej na oblasti rta) nikar ne prestavljajo takšnih ljudi od naše meje, ki so nam toliko koristili v narodnem oziru, anapak nas niso hotele uslišati. Apeliramo Še enkrat na višje deželno sodišče, naj blagovoli g. Bezjaka nazaj premestiti, ker njegov namestnik je nezmožen za to rtaporno službo v teh hribovitih krajih ter nima nobenega pojma za narodno delo. Stroški ne bodo tako veliki za premestitev in on nam bode dosti koristil v narodnem oziru: prepričani smo tudi, da si ga sodišče samo želi, ker smo videli, kako so ga vsi spoštovali ter obžalovali njegov odhod. Kakor smo se informirali, bi bil g. Bezjak pripravljen nazaj priti, ako se mu stroški povrnejo. Apeliramo torej še enkrat na merodajne oblasti: dajte nam ga nazaj, kar bode državi dosti na korist, pa tudi našemu narodu. Društva Mežiške dolin*. Poslano* rtJ,f Dičnl ln nad vse pravlcoljubnl ^d8 v »Straže« - Zebot me ponovrio ^^ la svoji onemogli jezi ter kopiči la* pod zaščito Imunitete odgovornega lažnjiv pri »Straži«. Da pa napravim *ei 2eb0 lumpariji konec Izjavljam: »Ako " se w ali katerikoli drugi dokaže, da j[vllen o kdaj In kjerkoli sl bodi v svojem talc0) L podpisoval »Skorjanltz« P'a2^tico« tn*t-tisoč kron za »Jugoslovansko M_ pr« , tisoč kron za »Slovensko Planlns vo«. ^ Ravno tnko je na|ne««»J% d» J da sem Jaz vodil napad na Rey j tudi .j Reyer imel med slovenskimi peyer 'JV nemški list, pač pa le res, daje ^ dr„gH samo nemške liste, ki so se m ne pa od mene raztrgali. Maribor, 15. nov. 1921 Ivan Škerli' •) Za Poslana uredništvo ne pfeV odgovornosti. 1 v rnalČK®* živalske slike za nase m na tFdem kartonu. Cena 8 dinaneV* ^ V Zvezni knjiga™1 ^ | Ljubljana, Marijin trg & Gosposka ulica — Hotel Balkan, Sprejema In obrestuje hranilne vloge po 41|< °|o od dneva vloge do dneva vzdiga. Večje zneske in stalnie vloge proti odpovednim rokom po dogovoru. i ::1 ■ ’ /' * ’ ■ . • Daje posojila v vseh obnkah. Eskomptuje različna povzetja pod najugodnejšimi pogoji Poštnohranilniške položnice šo vsakomur na razpolago. Uraduje vsak dali dopoldne. Michčl Zevaco: N05TRADAMUS. Ihtenje mu je zahroplo v grlu. »Vrnite mi bodalo!« je vzkliknil *dajci. Nostradamus je skomignil z rameni. »Ne še!« je odgovoril hladno. »Povejte mi rajši, kaj mislite o kralju?« Royal de Beaurevers se je šiloma osvestil. »Francoski kralj,« je dejal nato, »mi je prisegel, da ne stori ničesar zoper Florizo. Naj živi v miru — to le vse, kar vam morem reči o njem.« Nostradamus se je zmračil. »Potemtakem mislite, da bo kralj držal svojo besedo?« »Kralj je kralj! Ne more jo prelomiti,« je odgovoril Beaurevers. Tisti hip so se odprla vrata. Vstopu Je starček s porogljivo namrdnje-nlm obrazom. / »Kaj je novega, Djinno?« Je vprašal Nostradamus, ne da bi se ozrl. »Pravkar odhajajo Iz Louvra,« je odgovoril možiček. »Znamenje je že Prišlo.« Nostradamus je vstal. »Obljubite mi,« je dejal Royalu, »da ne poj dete nikamor iz te sobe. Nikamor, karkoli bi slišali.« »Obljubim vam,* je rekel mladi mož po kratkem obotavljanju. Ko je stopil Nostradamus na hodnik in zaprl vrata, , je zahropel od sovraštva in bolečine; ramena so se mu upognila in brezčutni izraz njegovega obličja se je umeknll srditemu krču. »Henrijev sin!« je zaškrtal. »Sin Henrija, prekletnika ... da, a tudi Marijin! . . . Usmiljenje, Česa iščeš pri meni? Tajim te usmiljenje! . . . Ne, moje srce se ni omehčalo za tega mladeniča; trpeti mora. Naj poči • egovo srce! Le zmelji Marijinega sina, kolesje moje osvete! Usoda je Pisana, mora se izvršiti! . . .« Obstal je, težko dihaje, ter sl pokril oči z roko. »Prihajajo,« je šepnil tik zraven njega Djinnov glas. »Sto strelcev koraka proti dvorcu in veliki profos jih vodi.« »A vendar,« je pomislil Nostra-damus, ne da bi se zmenil zanj, »kako krasen značaj! Kakšna demantna duša! Kako bi ga ljubil in obožaval Kako bi mu obogatil duha in srce, da fe moj »dni sini — Pa je sin Hen-Hja, prekletega! . . .« »Tudi kralj je ž njimi! . . .« »Ni še takšen, kakršnega si želim,« je nadaljeval mag sam pri sebi. »Odkril mi je svoje zaupanje v kraljevo besedo. In vendar je treba, da jame zaničevati Henrija, da jame sovražiti lopova, ki je oče njegovi treba je, da lehko porečem kralju v njegovem smrtnem boju: ,Umiraš, in ubil te je tvoj lastni sin!’ Zakaj groza tega smrtnega boja mora biti to- likšna, da bo odtehtala dvajset let mojega življenja . . .« »Dospeli so, gospod! . . .« Nostradamus se je zdrznil. Mrkla neustrašenost se je vrnila v njegove oči. Ukažite spustiti most!« je velel mirnodušno. To rekši je naglo stopil k oknu, ki je držalo na ulico. Odprl ga je ter se sklonil baš v trenutku, ko so zaškripale mostlčeve verige. Njegove roke so se krčevito oprijele police. Oči je zaprl. Ako more izraziti človeško lice nadčloveški napor, ga je izražal ta obraz s svojimi nabreklimi senci, globoko nagubanim čelom, srdito zgrbančenimi obrvmi in s curki znoja, ki so drli po njem nizdoli. V njegovih okamenelih črtah se je izražala vzvišena, strašna sila Duha, ki si pokorava Snov in jo gnete po svoji volji. Pred tem spuščenim mostom, pred vrati, ki so zijala onkraj jarka, pred to pokorščino, še preden se je začul poziv, je pograbila sovražnike groza. Vsa tolpa je odletela nazaj. S kraljem vred. A ne za dolgo. Henri je zaklel. »Pokažimo, da v kraljevskem srcu še strah pred peklom nima prostora!« To rekši je prvi postavil nogo na most. »Kajn!« je zagrmel mogočen glas. Oh, ta glas! Strašni glas, ki ga je slišal že tolikrat! Glas, ki je prvič zabučal v njegovo dušo pred triindvajsetimi leti! Henri se je stresel kakor ranjen merjasec. Zarjul je, zaklel in se spet zaletel naprej. »Kanji« je ztgrmel glas s podeseterjeno silo. In kakor v Toumonu se je Hen-rijeva duša tudi ta hip napolnila z blaznimi kriki, ječanjem, plakanjem mrtvaških zvonov; z brezumnimi glasovi brezmejne groze, ki jih je vse nadvladoval grmeči, neznosni klic: »Kajn!« je zagrmel glas s potom? . . .«' Henri je zaječal tako strašno, da se je četa strelcev, ki je že nastopala, v neredu razkropila. Umikal se je . . . lasje so se mu ježili ... oči so mu lezle iz jam . . . Kakor hitro je stopil spet na cesto, je umolknilo vse. Zasopel Je . . . Nato je kriknil osorno: »Cesa čakate, gospoda? Zakaj ne korakate?« Roncherolles in Saint-Andrč sta obupno krenila proti mostu. Strelci so trepetali. Policijski častnik je rekel sam pri sebi: »Prav, le naj gredo drugi naprej . . .« In vsi, ki so čuli kraljev jek ter so videli njegovo umikanje, kakor bi ga porivala nevidna sila, so nehote mrmrali molitve. Maršal In veliki profos sta se prijela za roko kakor onlkrat v TTcal-ski ulici. Oba hkrati sta stopila na most. In v oba je udarilo kakor strela. Strahovit sunek je izpreletel njune živce. Trepetaje sta obstala. In zdajci je vprašal nekdo: »Kaj sta storila z Marijo? .. .« * Vsa prepadena sta blazno vrgla oči okoli sebe. Pozabila sta, kje stojita in kdo ju vidi. Pozabila sta vse: kralja, strelce. Nostradama in Beau-reversa ... »Si li slišal?« je zastokal Saint-Andrč. »Da!« je jeknil veliki profos. Nekdo je bil pri njiju. Videla nista nikogar. In vendar je bil nekdo. Govoril jima je. Glas je zvenel razločno kakor Iz tesne bližine. Ta glas ni bil žalosten niti ne preteč; bil je trden, kakor bi govorila neizbežnost sama. Cuj, spet je povzel: »K jH sta storila z R e"-naudom? . . .« Saint-Andrč je v blazni grozi pobegnil z mostiča. Zobje so mu šklepetali na glas. Roncherolles pa je vzmahnll z rokami; vsa ulica je slišala, ko je zarjul: »Renaud! Renaiid! Rena u d ! . . .« Nekaj hipov je vladala splošna zmešnjava. Do dvajset strelcev se je tiho ukradlo v stran in se nato mahoma spustilo v beg; ponoreli so od straha. Toda policijski častnik je bil hraber in trd' vojnik, ki se ni dal iz-lepa ugnati. Res da je tudi on zijal od osuplosti, a služba je bila služba. Okrenil se je k svojim ljudem In dejal hladnokrvno: »Kdor se mi gane iz vrste, mu razbijem glavo.« Tedaj pa se je pojavila na dvor-čevem pragu lučka. Mali starec se je približal s svečo v roki, klanjaje se na vse strani. »Gospod Notredamski,« je lzpre-govoril s tenkim glasom, »je slavnim gostom na razpolago«. »Tako mi Boga!« Je rekel policijski častnik, »jaz pojdem k njemu, četudi sam!« »Le noter, le noter, gospoda slavna 1« častnik je planil naprej. Montgo-mery, Roland in Lagarde so mu sledili. . »Vsi! Vsi!« je ponavljal Djinno. »Nenavadna je ura, toda velika je čast! Le.noter, vsi noter! Moj gospodar vas pričakuje!« Kralj, Roncherolles in Saint-An-dr6 so se z novim pogumom zagnali na most. Topot — ničesar! Nič se ni oglasilo! Z grohotom divje radosti so stopili v dvorec . . . »Vsi, vsi!« je vreščal Djinno. »Le noter, gospodje strelci, le noter!« Tudi strelci so se usuli čez most. Vsa množica je udrla po velikih stopnicah. Široka, na stežaj odprta Vrata vrhu stopnic so bruhala jarko luč: Ta luč je vodila napadalce. Privalili so se v dvorano z dvanajstimi vrati, dvanajstimi stebri in dvanajstimi sfingami. Tu so obstali. Vse je umolknilo kakor v navadni sumnji. Drug je lovil drugega za komolec. A že je kriknil Roncherolles z osornim glasom: , »V imenu kralja! . . .« Tisti hip je luč ugasnila. Obdala jih je črna tema. Do petdeset mož jih je bilo, oboroženih, kakor bi bili namenjeni v bitko. Med njimi je bil kralj. Bil je maršal. Veliki profos. Kapetan louvrske straže. Policijski Častnik. Vojniki, vajeni prezirati svoje lastno življenje kakor življenje bližnjega. In vse to je zamajalo. Vse to je vstrepe-talo v strahu pred kdovekakšno fantastično katastrofo. Molčanje, ki je vladalo nekaj minut, ni bilo nič manj strahotno od teme. Prvo kar se je začulo, je bilo srdito preklinjanjen policijskega častnika. »Plamenice!« je kriknil. »Prižgite plamenice!« To jih je osvestilo. Petdeset glasov je zavpilo — in kraljev glas huje od vseh: »Tako je, hudiča! Prižgite plamenice!« Toda nihče je ni prižgal, čeprav so jih imeli. Tisti, ki so jih nosili, so sami kričali »Prižgite plamenice!« ne da bi se spomnili, da jih držijo v rokah. Kričanje se je poleglo. Spet je zavladala tišina, kakor bi sleherni čakal, kdaj prižgo plamenice. In zdajci je nekdo zavreščal od groze. Bil je strelec; možu se je zazdelo, da Čuti ledeno roko na svojem obrazu. »Kaj? Kaj pa je? Hoj, strela božja, kdaj mislite napraviti luč?« Nov vzkrik. In tretji! Četrti! Deset, dvajset, petdeset vzkrfkov! Vsi vojniki so jeli kričati In tuliti. Zbegana množica je planila v temi proti vra-tom. A vrat ni bilo več; nihče jih ni mogel najti. Vse se je prerivalo, padalo, gazilo drug po drugem. Vpitje je postalo strahotno. Ta se je onesvestil, oni se je vrgel na kolena* Njih blazno tuljenje se je razlegalo po dvorcu kakor himna groze. A tisto, kar je rjulo v njih, krivilo jim usta in jim krčilo obraze, ni bilo morda strah pred smrtjo: bilo je strah pred nečem nevidninj, neznanim, neznosno prisotnim v njihovi sredi . . . In vsi so imeli enake občutke. Vlažni, sluznatl prsti so jih grabili za roke ter se dotikali njihovih obrazov. Izpodnašalo jim je noge, obešalo se za pasove. Peklenski rezget jim Je zvonel na ušesa. Vsi so tonili v grozi. Rasla je, vrela v brezmejnost, izpodrivala temo, ustvarjala prikazni. Vojniki so videli stvari, ki se le malokdaj odkrijejo človeškim očem. Brezmesna, brezkrvna bitja so se vrtinčila v prostoru. Ogli so se kresali, plameneči jeziki so švigali od moža do moža. Zenska bitja, podobna brezsnovnim meglam, so vile roke ter se bila po grudih. Dvorano z dvanajstimi stebri je polnile neizmerno rjovenje ljudi, lajajočih od groze . .t (Dalje prih.) Proda sc s RADI OPUSTITVE TRGOVINE v najboljšem stanju se nahajoča regi. strirna blagajna se proda. Ogleda se lahko vsaki dan pri tvrdki Fr. Bar, Cankarjevo nabr. 2289. STROJ ZA IZDELOVANJE ŽELEZA (Eisenfressmaschine) nemškega izvora, Se nerabljen, se po ugodni ceni proda. Natančnejša pojasnila In cena se izvejo pri M. Rižnar, trgovec v Ljutomeru. 2284. KER RABIM DENAR prodam hišo enonadstropno z lepim vrtom, 30 minut od Bleda oddaljeno za 30.000 Din. Pismene ponudbe pod Bled na upravnlštvo »Jugoslavije«. 2297 Kupi se: STARE OBLEKE cevle in pohištvo itd. se kupi. Izvv -e pri Drame Martin, Sv. Jakoba nabrežje 29. Službe: SPRETNEGA MLINARJA zmožnega tudi manipulacijskih In nadzornih del, sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. 2299 ODDAM 17-LETNEGA MOČNEGA DEČKA v uk. najraje v kako trgovino z mešano ali manufakturno trgovino. Fant je poštenih starišev, oz. sirota in Ima 4 gimnazije. Najraje k trgovcu ?. vso oskrbo v hiši. Ceni. ponudbe prosim na upravo lista pod št »2293«. 2293. MLADA GOSPA, ŠIVILJA želi vstopiti k privatni družini za šivanje staro in novo za dobo dveh mesecev eamo za hrano in stanovanje v LjublJanL Vzrok odsotnost tn stanovanjske razmere. Ponudbe pod »stanovanje« na upravo, 2295 Razno s OPREMLJENO SOBO išče mirna gospodična pri solidni stranki po možnosti s posebnim vhodom. Po&udbe pod šifro »J. M. 26910« na upravo »Jugo-slavije«. 1396 IZJAVA. Podpisana obžalujem, da sem 3. p. m, žalila gospo Ivanko Petrlln in .izjavljam, da so vse izrečene besede neresnične. Obenem se zahvaljujem, da Je gospa Petrlln odstopila od sodnijskega postopanja. Man:a T-ja m n« L VDOVEC SREDNJIH LET z enim otrokom išče znanja z gospodično ali vdovo, kjer bi uspevala krojaška obrt Ponudbe na upravo lista pod »Krojač«. 2300 Novo! Novol Helena. Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K. Naroči se: Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg Štev 8. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vsčh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Uustrijsha podjetja in razpečava JiMosIm. in aiolii keks n Mi in doni vporabs. Mi ni in M ono. Malovi; PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. prvovrsten kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. Za leto 1922 Žepna koledarja Za leto 1922 v dveh IKno izdelanih oblikah 12x7 in 6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta liCno vezana in tiskana na dobro iimanem papirju. Naroča se direktno pri Zvezni knjigami in tiskarni v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. so ravnokar Izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah z papirjem, knjigarnah in trafikah, božične razglednice so umetno izdelane v raznih ~ barvah la tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2*50 din. Naroda se direktno pr! ZVEZNI TISKARN! in KNJIGARNI v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. <®«€3BaBSEK® •cobbbbrb«*' Naroiaile in Sirit« „Jugos!aviio“! Dobra knjiga je najboljši prijatelj! Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, Marijin trg 8. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike, tako da so v kras in prid vgaki hiši. Cena je vsaki knjigi ob današnji splošni draginji tako nizka, da jo. zmore prav vsak. 13—15 snopič Cankar Ivan: Moje življenje .... „ » 18*— „ n 24’— 16 snopič Albreht Iv.: Paberki iz Roža, koroške pravljice...............................j*,/?. . . ,, „ 12— 17 — 18 snopič Kmetova Marija: Bilke, novele ... „ „ 14— 19—23 snopič Anatol France: Kuhinja pri Kraljici Gosji Nožiči, prevel Oton Zupančič .... „ „ 34— „ „ 40— 24 snopič Puškin A.: Pikova dama, prevel Dr. V. Borštnik ...................................... „ „ 12— ‘25 — 26 snopič Glaser J.: Slovenska narodna lirika . „ „ 28— „ „ 32— 27 -28 snopič Albreht Iv. Malenkosti „ 20— 29 — 30 snopič Kmetova: Helena................................. » » 24 “ „ „* 28— Albreht Ivan: 'Strittfje/* pesmi ................... . Glaser Janko: Pohorske poti, pesmi ...... Golar Cvetko: Kmečke povesti ........ Komanova Marica: £<>pek samotarke, novele . :. . Štuhec Janez Ev.:, Sidvenska tiarodna mladina. . . Seidel Peulo: Rastiiin (vo naših Alp ...... AJbuni, htunoristlpen almanah s karikaturami Zfeirlia ^(terskih in izrazov Machiavelli'M.: _ Vladar. . ......... Stefanovič Emil: Moji zapiski z Dunaja . . . . . Gruden igo: Narcis „ Prinvorske pesmi............................ A-livierit — Gaspari: Mlada Greda . '................... A. 11. & O. F.: Moš zverinjak........................ . Brošur® Carantanus: Koroška..................K10- Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polje .................. 6’— Naša Istra, spisal Fr. Erjavec .....................................„ 4'— Abditus: Problemi malega naroda........................................ 8 — Alre: Jugoslovanska žena za narodno svobodo •............... • * ■ ,» 3'— V teh brošurah se obravnavajo naša življenska vprašanja, ki bi jth moral poznati vsak zaveden Slovenecl Mala pesmarica: St. 1 Jenko Dav.: Što čutiš Srbiue tužni............................ K 8’— „ 2 pl. Zajc Iv.: Zrinsko -Frankopanska .............................. 8’— „ 3 Hajdrih A.: Slabo sveča je brlela . ............ „ 8— „ 4 „ „ Pod oknom . ■. . . . . . ... • . . . . „ 4'— „ 5 „ „ V sladkih sanjah . . . . . . . . ."< . . . „ 4— „ 6 ,, „ Jadransko morje..............,.......................» 8’— „ 7 „ Pri oknu sva molče slonela 8’— „ 8 „ „ Slovo .............................................. „ 8— „ 9 P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko 4— „10 „ ,, Na planike . , . . „ 8— „11 Hrabroslav Volarič: Zvečer (moški zbor z bariton solom)........................................ 8*-« Pevci, pevski zbori! Z izdajo „Maie pesmarice11 je »Zvezna knjigarna" odpomogla pomanjkanju po primerni in priročni žepni obliki najpriljubljenejših pesmi. Naj ne bo slovenskega pevca brez „Male pesmarice11. Vse te knjige se naročajo pri „Zvezni knjigarni" v Ljubljani, Marijin trg 8, dobe pa se tudi v vseh podružnicah „Jugos|avije“ v Mariboru, Celju in Ptuju. ICiiffistica »jufloslavU« I. zv. Larisch: Razkrinkani' H&bsbW4?ua if. izd. . . II. in 111. zv. Levstik VI.: Višnjeva repatica, satiričen roman v dveh delih ...... v platno broš. K 24'— v platno broš. K 28-- Narodna Milnica K tej knjižnici lakko vsak pristopi kot naročnik s tem, da javi „Zvezni knjigarni11, da se ga vpiše kot naročnika „Naiodne knjižnice11. Kot tak dobi vsako knjigo »Narodne knjižnice11 z 10 % popustom m še poštnine proste ter se mit pošlje vsaka novo izšla knjiga „Narodue knjižnice11 brez posebnega naročila. Tudi vse ostale knjige iz založbe „Zvezne knjigarne'1 dobi dotičnik poštnine prosto. • Ker vrši ,.Narodna knjižnica14 velevažrio kulturno nalogo s tem, da izdaja-najboljša izvirna in prevodna dela,, je vsestransko priporočljiva in podpore vredna. Doslej je izšlo v „Narodni knjižnici11 28 snopičev: 1—2 snopič Val. Vodnika izbrani spisi ...... broš. K 8— 6 — 9 snopič Levstik V!.: Gadje gnezdo, povest iz dni trpljenja in nad...................... . . . . „ „ 18 — vez. K 24 — 10 —12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, Mali junak, - posl. dr. Borštnik V........................ broš. K 14'— vez. K 20 — ZVEZNA KNJIGARNA V UUBLJANr Nardin trs 8 TESARSTVO! S» SARSTVO! Franc Martinec mestni tesarski mojster vsa tesarska m v to stroko spadajoča dela so-v najkrajšem casu po dnevnih cenah. — Kupuje cele gozdne parcele, okrogli les po najvišjih cenah. . „TRIGLAV“ jugoslovanska izdelovainica perila naznanja, da je s 1. novembrom svoj obrat povečala in preuredila tovarno na Vojvode Mišiča cesti 21 na najmodernejši način in otvorila lastno prodajalno in skladišče v Kolodvorski ulici štev. 3. v hiši g. Rop na, nasproti hotela Štrukelj, kjer se sprejemajo vsa naročila in prodaja vse v,to stroko spadajoče moško in žensko perilo, ženska konfekcija etc. iz lastne tovarne in po naj nižji dnevni ceni. Priporočamo se cenjenemu občinstvu in trgovcem za nadaljno naklonjenost. ..TRIGLAV" X I. P. Vojska & Seiovin Samo na debelo! Samo na debelo! Tvomica klobas Z električnim obratom, delikatesna trgovina in gostilna v velikem mestu v Sloveniji se proda. Naslov pove uprava Jugoslavije*4. •••Oi Prof. S. Santel Božične razglednice J Razpis. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode in okrajna bolniška blagajna za Slovenijo v Ljubljani nameravata zgraditi v Ljubljani na stavbiščfl ob Miklošičevi cesti nasproti justične palače skupno uradno poslopje in razpisujeta za pridobitev načrtov javen natečaj, ki je omejen na arhitekte prebivajoče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Udeležiti se morejo natečaja tudi inozemski arhitekti, morajo p& biti jugoslovanske uarodno-stL Osnutki, ki jih je v smislu razpisanega programa in pogoiev izdelati v merilu 1 : 200, morajo biti izročeni do dne 15 januarja 1922 ob dvanajstih gradbenemu odseku v Ljubljani, Šolski drevored 2,1. nadstropje v zapečatenih ovojih z geslom. ‘ v V prešojevalno komisijo so izvoljeni sledeči gg.: Ing. Anton Klinar, gradbeni direktor kot predsednik, dr. Demeter Bleiweis, šefzdravnik okr.\boI. blagajne, ing. Jaroslav Foerster, namestnik ravnatelja tehnične srednje šole, ing. Ciril Koch, mestni gradbeni višji svetnik. Ivan Kocmur, ravnatelj okr. bol blagajne, dr. ing. Alojzij Kral, univerzitetni profesor, ing. Matko Prelovšek. mestni višji gradbeni svetnik, dr. Anton Sagadin, ravnatelj delavske zavarovalnice in ing. Viktor Skaberne, višji gradbeni svetnik vsi stanujoči v Ljubljani. Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala 7.a najboljše, so določene tri nagrade in sicer: i. nagrada v znesku 10.000 din. II. nagrada v znesku 7 000 din. III. nagrada v znesku 5.000 din. Z:t eventualni liakup nadaljnih treh osnutkov, ki sicer ne bi bili odlikovani, pač pa od presojevahie komisije v nakup priporočeni, je določenih trikrat po 2.000 din. Za izgotovitev konkurenčnih načrtov potrebne pripomočke, razpisane pogoje in druge podatke dobijo interesenti poStnine prosto pri podpisanem gradbenemu odseku. V Ljubljani, dne 14. novembra 1921. Gradbeni odsek Delavske zavarovalnice zoper nezgode in okrajne bolniške blagajne. Trrfrtltdlimmf 7 do 9 cm visoke kot nove se ceno prodajo, istotako 10 Kipp-viigen, klanfe in prazne cementne vreče. Vpašanje na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. st. 5 pod ^Tračnice". razmnoževalni aparat kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene, na poštni predal 74 v Ljubljani pod „Opalograf“ Mnogo ža;*a \r\ denarja sl pr! hranite «ko takoj naročite ffE^.pras6:fi kotno ražunarko. »Ekspres” ja zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. »Ekspres” je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V UUBUAN'. Na prodaj je hiša blizu tobačne tovarne pod jako ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lisra. UKEBBraaEfJSMfflns&iitFsessiBiss-aa* > S _ b: | Franjo Fipne!, [si I Gosposka ulica 26. usnje! „ B3 g vseh visi po oa]iii!]i dnevni m. % ” Ppes»irSW!e se n a M a ■ h © m ® ® Z» Miklavža! Najcenejše in naj hvaležnejše darilo ' našim malim je: Mol zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim'besedilom, z^^ouk in kratek čns Moli IJubiki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32*-- Mladi slikar 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel - barvami ali pastel - barvnlki K 12*- „Crnipeter“, staroznana, vesela družabna igra za zimske večer«. 1 Igra K 8*-Vse se dobi v Zweznf knjigarni v Ljubljani, Marijin trs 8 Tiso5e ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 In! prijetno dišeči FrifeF-fCT Jlsafluif l(Ot KOSMETIK11I za nego zoh, žobnegk mesia. s;lave, kot dodatek k vodi za umivanje, ter je radi svojega antisep-i;i 'i iieJc . s osvežujočega delo ,'arija, nav boljšega učlnfca. Ravno tako je priljubljen kol krepko blago •delu)oo«,i»', vrio prijetno sr sd&tvo na drsnenje hfhta, rok, nog, in ©dleffi*. telesa. Je mnogo inofnej-ii in delujoSi nego Frafš eosko žganje n naib<>!)-< sredstvo te vrste. 1 :soi-' priananja ! 7. zamoiom i!l. poštnino za vsakega. Za prfltlcjaSfe: «11 '1 spe:, stel..cfnice. . 108'" H i................... 280 -f • „ 12 „ •, . . 394 t' POSTN1NK PROSTO na Vasu poito. 'Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi PRIMOT: F.lsa obliv za lenrja nčes?\ 5 in 7**>0'K. Elsa mentclni klinčič IH K; Klsn posipalni pra .šek 11 K; Pravo Elsa ribje olje 86 K; Kisa voiv. ?.a ustn 30 K; lClsa Kolinska voda 41 K; Els.j Šumaki miriš 41 K; Glycorin ft in‘30 K; Lvsol Lvsoform SO K; Kineski čftj 3 K; F.lsamrcesn prašek 15 K; Strup za mifii iu podgane8in 12K EUGHN V. FELLER, lekarnar. STUBSCA, cSonja, £l?a!rg št. 357 Hrvaisko. PEVCI! Dve pesmi Zorka Prelovca za moški zbor i bariton - solom „Zspoj ml pesem dekle" „Skr!ančki“ sta izšli. Prodala uprava ,Jugoslavije". . bro§. K12’— ver. K 16— • „ n 12-- f) n 16— n rt 20— '» , , 14-- n 20— . „. „20— • »i 10' n ii — » 20— , • « n 24' n n SO- • lO— . „ „ 26'—• >» 32— • „26— . navadna 50— i 1» 32— rinejsa 70— K 20— davni In odgovorni urednik Zorko Fakin, Izdata konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LlublJanL