GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE	LETO XXXIV - ŠT. 13-14-15. JULIJ 1984
Obiskali so nas
V	četrtek, 7. 6.1984 so našo delovno organizacijo obiskali član predsedstva CKZKJ tov. JURE BILIČ, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo SRS tov. KNEŽEVIČ, predsednik medobčinskega sveta ZKS tov. EMIL ROJC in sekretar predsedstva OKZKS Celje tov. VENČESLAV ZALEZINA.
Obiskali so nas z namenom, da se seznanijo s stanjem, problemi in dogajanjem v naši delovni organizaciji.
V	razgovoru z njimi so sodelovali glavni direktor Franci Gazvoda, pomočnik glavnega direktorja za plan in realizacijo nalog Drago Mravlak ter člani politične koordinacije. Goste so seznanili z našim poslovanjem v zaostrenih gospodarskih razmerah, likvidnostnih težavah in naporih za njihovo rešitev, sovlaganju oziroma povezovanju s sorodnimi DO ter o drugih aktualnih notranjih in zunanjih problemih, s katerimi se srečujemo pri našem vsakdanjem delu.
Na koncu so si gostje ogledali tudi del naše proizvodnje in se seznanili s potekom investicije v zvezi z modernizacijo TOZD Posoda.
Prvenstvo JLA v Celju
V dneh od 13. junija do 15. skega armadnega območja, vrsti Celje. Tekmovanje se je junija so v Celju potekale Te igre so vsako leto v drugi vršilo na stadionu Borisa športne igre JLA iz Ljubljan- občini in tako je bilo letos na Kidriča. Tudi naša delovna
Ob dnevu borca in dnevu vstaje
Čas naglo mineva, 43 let je že minilo od takrat, ko so bili jugoslovanski narodi postavljeni pred veliko preizkušnjo. Ob julijskih praznikih se lahko s ponosom spomnimo, da so jo prestali častno in pogumno. 4. julija 1941 je Centralni komite KP Jugoslavije sklenil, naj sabotažne akcije prerastejo v organiziran vseljudski odpor proti okupatorju. Naši narodi so kar po vrsti dvigali orožje v upor; že čez tri dni je počilo v Srbiji, še v istem mesecu v Črni gori, Sloveniji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, oktobra pa so se proti okupatorju dvignili Makedonci. Prvi strel iz puške slovenskega partizana je počil 22. julija v Šmartnem pod Šmarno goro. Množica svobodoljubnih, požrtvovalnih ljudi je sledila klicu in se pridružila boju, ki ni bil le boj proti zavojevalcu, temveč tudi boj za pravičnejšo, bolj humano družbo. Posebej njim ob obeh praznikih iskreno čestitamo.
organizacija je prevzela ob teh igrah pokroviteljstvo ene izmed tekmovalnih ekip in sicer smo gostili ekipo tekmovalcev iz Novega mesta.
Goste smo 14. junija sprejeli v EMO in jim pokazali del naše proizvodnje in nato v razgovoru z njimi predstavili naše delo in razvoj delovne organizacije, spregovorili pa smo tudi o delovanju samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Vzporedno s potekom športnih iger so bile v Celju organizirane številne kulturne prireditve, organizirana razstava vojaške tehnike, v krajevnih skupnostih pa so bili prikazani filmi iz življenja in dela naše armade.
Z udeležbo in prisrčnim sprejemom ter dobro organizacijo smo se Celjani kot tudi EMO izkazali kot dobri gostitelji in spremljevalci posameznih tekmovanj.
Fric Kotnik
Ob 90-letnici
3. nadaljevanje iz prejšnje številke
V	tem letu je izbruhnila kratka stavka delavcev, ki pa je propadla tako kot stavka v letu 1922.
Leta 1927 so zgradili lakirnico in nakladalno halo, s čimer je tovarna pridobila na prostoru, ki ji je začel primanjkovati.
V	letih 1929 in 1930 šobili zgrajeni in dograjeni še objekti lužilnica, emajlirnica, osrednje skladišče, skladišče za pločevino, mehanična delavnica in stanovanjske hiše na Pokopališki cesti št. 2 in št. 4. Z vsemi temi gradnjami in nakupi si je tovarna znižala davčne dajatve.
Avgust Westen je od nekih tržaških Italijanov kupil delnice Krajnske industrijske družbe na Jesenicah. Železarno na Jesenicah je razširil, jo moderniziral in poklical vanjo nemške strokovnjake, ki pa kljub obljubam nikoli niso hoteli izučiti domačih delavcev.
Westna s svojim ogromnim kapitalom sta postala gospodarja tudi železarskega majdana in topilnice d. d. vTopulskem na Hrvatskem, tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku in menda tudi neke industrije emajlirane posode v Turčiji. V tej tovarni sta bila solastnika Avgusta Westna njegov brat Adolf in Adolfov sin Maks.
Avgust Westen je bil tudi politično vpliven človek, saj je financiral med drugim »narodno« politiko tedanjega ministra dr. Kramerja in njegov dnevnik »Jutro«. Tudi katoliški tisk ni odklanjal zveze z njim s posredovanjem Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Prav zaradi tega v
vsem tedanjem slovenskem tisku ni zaslediti novic o vohunskih aferah in drugih škandalih Westnove dinastije.
Leta 1930 je velika gospodarska kriza razgalila vsa protislovja kapitalističnega reda. V skladiščih seje kopičilo blago, ki ga obubožani ljudje niso mogli kupovati. Prišlo je do medsebojne borbe kapitalistov za prodajo blaga in obstoj podjetij. Poskušali so se reševati z dviganjem denarja iz bank ter z uničevanjem prevelikih zalog, da bi zadržali padec cen. Začela se je doba brezposelnosti in milijoni ljudi so stradali pri polnih skladiščih živeža. Tudi pri nas so banke nehale izplačevati vloge, podjetja pa so začela omejevati obratovanje, zniževati delavcem mezde in jih odpuščati, da bi si ohranila čim več dobička.
Tudi Westnova tovarna je ob manjši prodaji svojih izdelkov omejila obratovanje. Odrejeno je bilo, naj delavci delajo le še po dva do tri dni v tednu. Polno zaposleni v tovarni naj bi ostali le West-novi privrženci. Ob tem pogubnem ukrepu je bilo delavstvo tako močno revolti-rano, da je bil Westen prisiljen uvesti enoten delovni čas za vse štiri dni v tednu. Toda tudi s tem se je občutno poslabšal položaj delavstva. Zaradi tega je z njegovim ogorčenjem naraščala tudi njegova borbenost.
V tem času je med naše delavce začel vedno češče prihajati tovariš FRANC LESKOŠEK-LUKA, ki je delal prej v tej tovarni kot kovinostrugar. Franc Leskošek je bil tedaj tajnik Zveze kovinskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani. S svojim odločil-
nim nastopanjem, prenašajoč direktive Partije, je krepil borbenost in enotnost delavskih strokovnih organizacij tako proti razrednemu sovražniku, kakor tudi proti oportunističnim vplivom v lastnih vrstah. Ob izredno težkem političnem stanju v državi je vztrajno stal na liniji delavskih interesov ob delavskih gibanjih in pogajanjih za sklepanje in sprejemanje kolektivnih pogodb.
Celjska podružnica kovinske organizacije, katere članstvo je bilo večinoma iz tovarne, je v letu 1932 na svečan način sprejela člana s člansko izkaznico št. 1000. Podružnica je še dalje rastla in je dosegla kmalu 1300 članov. V organizaciji je prekaljena garda kovinarjev - večinoma starejših -prenašala svoje izkušnje in proletarsko zavest za novince.
Na predlog Franca Les-koška-Luke so se člani strokovne organizacije kovinarjev sestali v gostilni »Amerika« in si začasno izvolili petnajst delavskih zaupnikov iz tovarne.
Strokovna organizacija kovinarjev je to leto izvedla tovarni prve redne volitve delavskih zaupnikov. Predložena je bila le ena lista, žato so bili izvoljeni vsi njeni kandidati, ki so bili sami razredno zavedni delavci.
Leta 1934 je strokovna organizacija kovinarjev v Celju priredila tečaj za delavske zaupnike, ki je imel politično obeležje in so se ga udeležile tudi žene.
Kakor povsod v Sloveniji je po intervenciji »Zveze kovinskih delavcev Jugoslavije prišlo v začetku novembra 1934 tudi v Celju do pogajanj med delavstvom in podjetniki za sklenitev kolektivne pogodbe. Takrat je iz Ljubljane v Celje pogosto
Bivši lastnik tovarne je vodil posebne delavske liste in sicer na ta način, da je pri vsakem delavcu s posebnim tajnim znakom zabeležil delavčeve lastnosti. Tako so naslednji znaki pomenili:
#
H
I
3
0
+
□
L
O
o
§
na lastno prošnjo odpuščen odpuščen
za ponovni sprejem priporočljiv za ponovni sprejem ne pride v poštev marljiv len
vdan pijančevanju
socialist
nergač
zelo uporabljiv ni uporabljiv je kradel
tt idelo zapustil med delovnim časom brez vsakega razloga
prihajal tajnik Zveze kovinskih delavcev Jugoslavije tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je v novi borbi skušal doseči čim več, zlasti za najbolj zapostavljeno delavstvo Westnove tovarne. Po njegovih navodilih je to delavstvo zahtevalo, da tudi ono sodeluje pri razgovorih o novi pogodbi, ne pa le Westen in delavska zbornica. Če bi Westen to odklonil, naj akcijski odbor delavcev napove stavko, ki naj bi se pričela dne 5. novembra.
Kakor vedno, se je sprva Westen močno upiral direktnemu stiku s svojimi delavci pri pogajanjih, toda prav na dan predvidenega začetka stavke je obvestil delavstvo, da se boodo dne 12. novembra začela pogajanja med vodstvom podjetja in delavskimi zaupniki, ter zastopniki delavske zbornice za sklenitev delovne pogodbe.
Tako je odločilnemu Les-kovškovemu nastopu in organizirani moči zavednih delavcev uspelo prisiliti Westna k sprejemanju pogodbe, ki je nekoliko izboljšala položaj delavstva, ki je bil takrat znosen in zaradi tega do napovedane stavke takrat ni prišlo.
Dne 12. novembra je bil sklican sestanek delavstva na »Zelenem travniku«, na katerem so delavski voditelji obvestili delavstvo o poteku pogajanj z Westnom. Takratna mestna policija je napisala poročilo o tem sestanku v katerem navaja: »Sestanka se je udeležilo 550 oseb obojega spola, predsedoval pa je Jakob Vodopivec. Načrt kolektivne pogodbe je kritiziral Franc Leskošek ter izzval »ogorčenje in proteste« proti podjetniku in njegovim predlo-
gom. Pri tem so ga podprli zlasti »taki, ki so komunistično orientirani.« Policija navaja v poročilu še, »da je Leskošek na tem, kakor tudi na prejšnjem sestanku, vzpodbujal delavce k solidarnosti in izjavil, da jeseniški delavci budno pazijo na razvoj dogodkov v tovarni Westen ter da so pripravljeni tudi na vsako drugo pomoč za primer, da bi teh pogajanj ne mogli rešiti brez stavke«.
Westnova tovarna emajlirane posode je pomenila organiziran temelj celjskega in spodnještajerskega nemštva. To se je videlo zlasti še po tem, ko je leta 1933 prišel v Nemčiji na oblast Hitler. Ob ponesrečenem puču nacistov v Avstriji leta 1934, je Kulturbund v Jugoslaviji pripravil pomoč nacističnim beguncem, nastanjenim v Varaždinu. Westen jih je brezplačno oskrboval z me-nažkami in odejami. Po vzgledu nacističnih podjetij je Westen skušal v tovarni uvesti polvojaški red, pri čemer je sam nastopal kot delavski vodja, seveda se je pri tem branil priznati delavsko organiziranega kot predstavnika delavstva. Iz Nemčije je poklical nove inženirje, mojstre in preddelavce -najciste.
Leta 1935 so v januarju ustanovili v Celju Društvo delavskih žena in deklet, ki je bilo povezano z Zvezo v Ljubljani. Predsednica tega naprednega društva je bila Ivanka Lipovšek, ki je bila zaposlena v tovarniški ambulanti kot čistilka. To je bila odločna in borbena žena. To društvo je mnogo pripomoglo pri razredni politični vzgoji žena delavk, ki so bile zaposlene v Westnovi tovarni.
(Se nadaljuje)
Novo
vodstvo
sindikata
Na Konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov naše DO 25. 5. 1984 je izvoljeno tudi novo predsedstvo KOOZS.
Za sekretarja je bil izvoljen Fric Kotnik, za namestnika predsednika sta bila izvoljena Slavko Adamič in Ljubimko Stanimirovič, predsedniško funkcijo pa bo še nadalje opravljala Breda Zupančič.
Predsednica konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO ZUPANČIČ Breda (16. 12. 1953) - ekonomist iz TOZD Radiatorji. Opravlja dela in naloge vodje poslov-nice prodaje TOZD.
Namestnik predsednika konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO Adamič Slavko (23. 6. 1940) iz TOZD Kotli, kjer opravlja dela in naloge vodje skladišča.
NamesiniK preasecmiKa Konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO Stanimirovič Ljubimko (20.2.1952), strojni delovodja iz TOZD Posoda. Opravlja dela in naloge vodenja skupine za izdelavo šablon in prototipnih dekorjev.
Sekretar konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO KOTNIK Friderik (23. 10. 1944) - VK strojni ključavničar iz TOZD Vzdrževanje in energetika. Opravlja najzahtevnejša popravila dvigal.
Po poteh II. grupe odredov
Aktivnost društva, ki šteje 123 članov je bila predvsem v propagiranju in pospeševanju inovacijske dejavnosti. Nekaj aktivnosti:
-	sodelovanje na razstavi Štore 83
-	izdan katalog inovacij 1982/83
-	razpis tekmovanja med oddelki: 90 let EMO - 90 inovacij
-	razpis usmerjenih inovacij
-	okrogla miza - prostorski plan EMO
-	RAST YU - RIJEKA
-	poslovni dnevi EMO
-	propagandni letaki
-	prijave za »Inovator Celja«
-	pravilnik o inovacijah
Ugotovitve občnega zbora so, da je sicer opazen določen napredek, vendar je še vedno premalo storjenega za višji nivo, ki je nujno potreben ob geslu: »Z inovacijami do stabilizacije«.
Gost iz Aera je prikazal nihovo dejavnost in opaziti je, da AERO postaja druga delovna organizacija v Celju na tem področju, takoj za Železarno Štore.
V vseh vodilnih delovnih organizacijah je opaziti veliko zanimanje vodilnih struktur, kar je osnova za uspešno delo in rezultate.
Kljub vsemu je opaziti premik navzgor in predlagana je bila razrešnica staremu odboru. Prejšnjemu predsedniku društva DIATI EMO tov. Grdini Ladislavu pa se je odbor zahvalil za njegov prispevek pri delu društva.
Občni zbor članov društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav EMO 31. 5. 1984.
Nov upravni odbor sestavljajo:
KUKOVIČ Vlado - predsednik MILAČ Tomaž - namestnik DROFENIK Alojz - tajnik ŽVIŽEJ Adolf - blagajnik PRISTOVŠEK Janko - član OŠTIR Jože - član BAJUK Ivanka - član GUBENŠEK Jože - član HUDEJ Slavko - član
Nadzorni odbor:
PETELINŠEK Marjan - predsednik ZAVŠEK Ivan - član HREN Alojz - član
Častno razsodišče:
COCEJ Stanko - predsednik ČERNE Dimitrij - član KAVČIČ Milan - član
Društvo je podelilo tudi priznanja in nagrade v skladu s svojim pravilnikom:
Taborniki odreda »DVEH LEVOV« in odreda II. grupe odredov iz Celja smo se 3. 6. 1984 zgodaj zjutraj odpravili na pohod v Ivančno Gorico. Bilo nas je petdeset in sicer vseh starosti, od najmlajšega, ki je imel 7 let pa do najstarejših »klu-bovcev«. Z nami so bili tudi borci.
Pohod je bil dolg 18 km in precej naporen. Nekje na sredini proge so nas pogostili s čajem, ki se nam je v tistem trenutku prav prilegel. Na cilju so nas lepo pozdravili in postregli s hrano ter med vse udeležence pohoda razdelili značke. Oba odreda sta prejela za sodelovanje na pohodu še posebna priznanja.
Na poti domov smo se ustavili še na Otočcu, v Celju smo se vrnili prijetno utrujeni in polni lepih doživetij.
Fanika Pavič
I. INOVATOR EMO 1983:
INOVATOR EMO 1983 za najuspešnejšo inovacijo - tehnično področje - NISMO PODELILI INOVATOR EMO 1983 za netehnično področje - Ivanka BAJUK - DSSS
INOVATOR EMO 1983 - množičnost (4 inovacije) - ŠO-LINC Marjan (Vzdrževanje)
Potekel je mandat izvoljenim članom odbora društva izumiteljev in avtorjev tehničnih Izboljšav EMO. Novi odbori so bili izvoljeni na občnem zboru dne 31.5. 1984.
Tov. Oštir Jože in tov. Grdina Ladislav predajata posebno priznanje za aktivnost tov. Hudej Slavku (desno) iz TOZD Orodjarna.
II. ZA AKTIVNOST so prejeli priznanja:
HUDEJ Slavko - ORODJARNA KOTNIK Friderik - VZDRŽEVANJE PLANINŠEK Ivan - POSODA
VERDEV Branko - KOTLI	Inovacijska dejavnost
Žvižej Adolf
Diati EMO

1 <y>
EMO
Gostje so si z zanimanjem ogledali tudi del naše proizvodnje.
Prireditev »Dan invalidov Celje v EMO, ki je bila organizirana v sklopu akcij ob 90-letnici razvoja in dela naše delovne organizacije, je privabila okoli 300 invalidov iz aktivov, ki delujejo v celjskih delovnih organizacijah.
Dan invalidov Celja v EMO
V petek, 8. junija 1984 je bila v naši delovni organizaciji prireditev pod nazivom »Dan invalidov Celja v EMO«, katere se je udeležilo preko 250 invalidov iz aktivov, ki delujejo v celjskih delovnih organizacijah.
Prireditev, katere organizatorje bila naša DO, je bila izvedena v okviru akcij ob 90-letnici EMO.
Gostje so si ogledali del naših proizvodnih obratov, oziroma del proizvodnje, ki je bila za njih zanimiva, nato pa so se zbrali v jedilnici obrata družbene prehrane, kjer je bilo strokovno predavanje o novostih zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju. Nato je sledil kratek kulturni program, v katerem je med drugim sodeloval tudi invalidski pevski zbor.
Sledila je pogostitev vseh udeležencev oziroma prijateljsko srečanje, na katerem so mnogi izkoristili to priložnost za izmenjavo izkušenj ob delu med aktivi invalidov delavcev, ki so organizirani v delovnih organizacijah.
Aktiv invalidov EMO
Zbrane goste je med drugimi pozdravila tudi predsednica našega aktiva invalidov tov. Pavla Žnidarec.
V okviru jubilejnega praznovanja 90 let EMO, smo si zadali nalogo organizirati 90 akcij. Akcije potekajo pod pokroviteljstvom Rekreativnega športnega društva, kamor se vključuje tudi Aktiv invalidov, ki je bil organizator letošnjega srečanja.
Skrb za invalidne osebe je jasna, oziroma pri-naloga že v ekonom-socialnem svetu, ki je 1946 obravnaval vprašanje rehabilitacije invalidov.
Mednarodna organizacija dela je na tem področju izdala najpomembnejši dokument o profesionalni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je imelo velik pomen za razvoj poklicne rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v svetu. Na njegovi osnovi so številne države sprejele zakonske predpise in začele sistematsko urejati to področje od organizacije, finansiranja, zaposlovanja in druga vprašanja poklicnega usposabljanja in zaposlovanja invalidov, ki so še danes močno aktualna.
Cilj mednarodne zveze delovnih in civilnih invalidov je ob ustreznem zaposlova-
nju, v vseh deželah, urediti in uskladiti socialno političen odnos do invalidnih oseb, ne glede na vzrok in izvor invalidnosti. Razvoj socialne politike naj bo takšen, da bodo lahko zadostile vsaj minimalnim zahtevam programa:
-Vsak invalid ima pravico do največje možne rehabilitacije, katere namen je, da omili invalidnost z ukrepi za razširjeno uveljavitev možnosti in sposobnosti za delo in s tem možnost za pridobivanje lastnega zaslužka.
-	Vzrok in stopnja invalidnosti ali finančno stanje ne smeta omejevati pravice do rehabilitacije, ker morajo biti vse zakonodaje, službe in ustanove urejene tako, da bodo dostopne za vse invalide. Invalid ima pravico do šolanja, usposabljanja in nadaljnega izobraževanja.
-	V vseh deželah je potrebno uvesti zakonodajo, ki bo upoštevala najnovejša in raziskovalna odkritja, da bomo lažje preprečili nesreče na delovnih mestih in poklicna obolenja.
Invalidi so mlade, odrasle in starejše osebe obeh spolov, različni po izobrazbi, poklicu in inteligenci. Popolno-
ma ali delno jih je onesposobila bolezen, nezgoda ali so invalidni že od rojstva.
Invalidnost je podana, če nastane pri delavcu izguba ali zmanjšanje zmožnosti za svoje delo, ki ju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oziroma z medicinsko rehabilitacijo.
Zakon o invalidskem zavarovanju je pomemben prispevek v izgraditvi sistema socialnega zavarovanja delavcev v skladu s procesom našega splošnega, družbenega in gospodarskega razvoja. Sistem invalidskega zavarovanja potrjuje načelo, da so pravice iz invalidskega zavarovanja odvisne od vloženega dela in prispevka in enotnosti oziroma enakosti pravic v enakih pogojih za vse zavarovance.
Določbe zakona slone na socialističnem humanizmu in etiki ter v celoti upoštevajo razmere, v katerih živi invalid.
Invalidska zaščita zagotavlja zavarovancu pravice iz invalidskega zavarovanja za primer zmanjšanja delovne sposobnosti, povzročene z boleznijo, poškodbo ali poklicno boleznijo.
Aktiv
invalidov
(Nadaljevanje s 4. strani)
Delavcem, zaposlenim pri težkih in za zdravje škodljivih delih, je zagotovljeno drugo delo in nadomestilo in novo delo, če je po mnenju invalidske komisije zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti to potrebno. Pri zaposlovanju invalidnih delavcev se poudarja tisto, kar človek lahko dela in opušča misel, da je invalid človek, ki ne more več delati in je vreden samo usmiljenja.
Delovni invalid je delavec, ki ne more več v celoti opravljati svojega dela in sicer zaradi posledic nesreče pri delu, poklicne bolezni, bolezni ali poškodbe izven dela. Pri razvrstitvi delavcev, ki postanejo invalidi, ločimo tri kategorije invalidnosti.
V	naši DO je invalidsko ocenjenih 266 delavcev, od tega 59 z drugo kategorijo in 207 s lil. kategorijo.
V	zadnjih petih letih je bilo 117 delavcev invalidsko upokojenih.
Invalidi so vključeni in se udejstvujejo v DO in izven preko Aktiva invalidov, ki je bil ustanovljen 1966. leta. Sodeluje s strokovnimi službami v DO, zdravstveno službo in Društvom invalidov Celje. Organizirali smo že razne prireditve in ekskurzije, od katerih je bila največja udeležba na ogledu hiše cvetja v Beogradu.
Ob številnih problemih s katerimi se srečujemo je najbolj na površju težava pri zaposlovanju invalidov. V postopku za invalidsko ocenitev se že prične sodelovanje strokovne službe z zdravnikom iz obratne ambulante, opravljajo se razgovori z delavci, ogledi delovnih mest in iskanje ustreznega dela, ki ga potem predlagamo invalidski komisiji. Vendar je del in nalog, ki bi bila primerna za delavce z omejeno delazmožnostjo vedno manj.
Pričeli smo tudi z uvajanjem zdravstvene rehabilitacije, ki poteka zaenkrat v dveh TOZD, v ostalih pa je še v ustanavljanju.
Cilj zdravstvene rehabilitacije je privajanje poškodovanih delavcev za fizične napore, ki jih zahtevajo dela in naloge in začasno zmanjšanje telesnih naprov obolelih delavcev, kjer je njihova delovna zmožnost začasno zmanjšana. Pri fizično nezahtevni zaposlitvi omiljuje (Nadaljevanje na 9. strani)
Naše
dopustovanje
Poletje je in z veseljem razmišljamo o dopustu. Veliko sodelavcev se je že ali pa se bo v kratkem še odpravilo na vse konce in kraje naše domovine, največ seveda na morje. Edino, kar nam kvari razpoloženje, predvsem tistim, ki so se že koncem junija namenili na dopust, je vreme, ki nam letos ni preveč naklonjeno in ki po svojih ohladitvah bolj spominja na pomlad, kot pa na poletje. Toda ne kaže obupati, kajti ob morju je vreme stabilnejše, saj je tam večji vpliv sredozemskega podnebja.
Kako bomo letos Emovci preživljali dopust je težko reči. Vsi imamo svoje lastne želje in možnosti. Položaj, kakršen je, pa tudi vsakodnevne podražitve osnovnih stvari, ki so potrebne za normalno življenje, so vplivale na naše odločitve, kje bomo preživeli dopust in kako dolgo. Nekateri ga bodo preživaljali kar doma, nekateri na morju v hotelih, počitniških hišicah, šotorih, eni na obisku pri starših, del emovcev pa bo preživel letošnji dopust v našem počitniškem domu v Crikvenici ter prikolicah naše delovne organizacije.
In prav o tem načinu preživljanja dopusta je bilo v našem kolektivu v zadnjem času precej govorjenja, precej hude krvi, saj so visoki stroški potovanj oziroma letovanja prenekaterega našega sodelavca odvrnili od daljših poti, zato je bilo letos toliko več povpraševanja po »cenenem« letovanju v prikolicah, žal pa so naše tovrstne kapacitete zelo majhne.
Čeprav smo naš skromen park petih prikolic letos obogatili še za šest novih, sodobnih prikolic s petimi ležišči, žal služba družbenega standarda ni mogla ugoditi vsem željam, vsem zahtevam in prenekateri naš sodelavec je ostal razočaran, nezadovoljen.
Kako je služba opravljala svoje delo pri razdeljevanju prikolic, kakšne kriterije je pri tem uporabljala, pa o tem, kaj storiti v prihodnje, da bomo lahko zadovoljili interes večine sodelavcev smo povprašali vodjo službe družbenega standarda Peternel Franja, ki nam je s tem v zvezi povedal naslednje:
»Lahko rečemo, da se je zanimanje za koriščenje naših počitniških kapacitet povečalo iznad vseh pričakovanj. Vzrok za takšno stanje je treba iskati v izredno visokih stroških storitev turističnih delovnih organizacij, medtem, ko so cene naših storitev zmerne, oziroma dostopne, potem v dejstvu, da smo nabavili 6 novih prikolic in nenazadnje tudi v tem, da se letos v naši DO nismo odločili za kolektivni dopust. Zaradi tega se je koriščenje naših počitniških kapacitet raztegnilo na 80 dni oziroma predstavlja to 100 % naših zmogljivosti (v preteklem letu je bil interes v glavnem samo v času kolektivnega dopusta).
Za preživljanje letošnjega dopusta v našem domu in prikolicah se je letos prijavilo preko 300 interesentov, kar je bilo očitno preveč, zaradi tega smo morali kar 138 prosilcev zavrniti.
Kandidati za letovanje so se izbirali na podlagi pravilnika o letovanju, ki je bil izdelan v začetku leta 1983 in verificiran na naših samoupravnih organih. Zaradi majhnega števila kandidatov za letovanje v lanskem letu prijavljen-cev ni bilo potrebno točkovati, medtem, ko je bilo letos to nujno potrebno. Ob uporabi tega pravilnika v praksi pa so se pokazale tudi nekatere slabe strani določenih kriterijev pomembnih za dodeljevanje točk. Vse napake oz. nepravilnosti smo sproti beležili in bomo do naslednje sezone pravilnik popravili oz. dali popravke v razpravo in potrditev našim samoupravnim organom.
Govorice, da so letošnje počitniške kapacitete izkoristili samo »delavci iz pisarn« in direktorji, ne držijo, saj znaša razmerje med režijo in proizvodnjo 75 :25 v korist proizvodnih delavcev. Razen tega je od tistih kandidatov, ki niso prišli v poštev za letovanje preko 40 % režijskih delavcev. Posebej poudarjam, da se je točkovalo po pravilniku in da tu ni bilo »gledanja skozi prste«. Razen tega je imel vsak član naše DO možnost vpogleda na točkovno listo v službi družbenega standarda, razen tega pa so bili vsi rezultati točkovanj objavljeni na oglasnih deskah naše DO.
V našem počitniškem domu v Crikvenici bo od začetka do konca letošnje sezone letovalo 217 delavcev z družinami, v prikolicah pa še 312 delavcev z družinami.
Franjo Peternel, služba družbenega standarda: »Čeprav smo naš skromen park petih avtocamp prikolic letos obogateli še s šestimi novimi, žal naša služba ni mogla ugoditi vsem željam, vsem zahtevam in prenekateri naš sodelavec je ostal razočaran, nezadovoljen.«
Letos so 4 naše prikolice v kampu Kačjak, štiri (nove) smo postavili v avtokampu Lanterna pri Poreču, ena se nahaja v kampu v Vrsarju (ne naturističnem), eno pa smo postavili v avtokamp Rajska plaža na otoku Rabu.
Prvotno smo nameravali 2 prikolici namestiti v avtokamp Zelena laguna v Poreču, vendar so le-tu potekala gradbena dela, ki še niso zaključena (predvidoma bodo šele v času od 10. do 15. julija letos). To postavitev bomo opravili v jeseni, tako, da bo v naslednjem letu izbira avtokampov resnično takšna, kot smo planirali oziroma želeli.
Vseh šest naših prikolic smo tudi bogato opremili z vsem potrebnim inventarjem za udobno kampiranje, tako, da se v vsaki prikolici poleg osnovne opreme nahaja še raženj, vrtna garnitura, skratka vse od pokrovke pa do ekonom lonca. Koristniku prikolice je potrebno prinesti s sabo le rjuhe in prevleke za vzglavnike. Na spisku inventarja prikolice se tako nahaja preko 50 različnih artikov.
Vsa ta oprema zahteva tudi ustrezen odnos uporabnikov, zato sklene vsak koristnik prikolice (že pred koriščenjem) pogodbo o njeni uporabi in prejme ustrezna navodila. Ob prihodu in odhodu vpiše v posebno knjigo, ki se nahaja v prikolici vsa svoja opažanja ter pripombe glede inventarja ter tudi vtise, želje in zahteve glede izboljšanja dejanskega stanja oz. kvalitete storitev. Verjetno ni potrebno, da bi še posebej, na tem mestu poudarjal, da bo potrebno vsako nastalo škodo tudi poravnati (razen v primeru višje sile), saj bomo le na tak način lahko obdržali zadovoljiv nivo oz. kvaliteto preživljanja dopusta v prikolicah.
Kljub izrednim naporom, ki jih delavci naše službe vlagajo, da bi svoje delo opravili kar se da kvalitetno, pa se srečujemo z vrsto za zdaj še nerešljivih problemov. V prvi vrsti je potrebno tu omeniti premajhno število kamp prikolic glede na število zaposlenih v naši DO in povečan interes do koriščenja v zadnjem času, pa izredno star in nefunkcionalen počitniški dom v Crikvenici.
V letošnjem letu pristopamo s pomočjo novo imenovane komisije za kadre in oddih k izdelavi programa razširitve počitniških kapacitet, katerega bomo razvijali v dve smeri. V eni smeri bomo skrbeli za nabavo novih avtokamp prikolic, v drugi smeri pa bomo skušali adaptirati obstoječi dom v Crikvenici, oziroma zgraditi novega na isti lokaciji s ca. 16 do 20 apartmani.
S takim načinom dela bi se končno le lahko rešili vsakoletnih kadrovskih težav, predvsem pa vsakoletnim precejšnjim subvencijam temu domu.
Kritike, ki so se nanašale na račun naše službe v zvezi s postavitvijo »tik pred zdajci« so deloma upravičene, vendar pa moram pripomniti, da se kamp prikolice postavljajo oz. rezervirajo prostori za njih že v jeseni, naša DO pa je prikolice kupila šele v mesecu marcu, ko smo prejeli kupnino od prodaje brunarice na Golteh.
Dodatno opremo, katero smo za prikolice tudi naročili takrat, smo deloma prejeli šele konec maja, oz. v začetku junija, medtem ko za baldahine še sploh ni jasno kdaj bodo izdobavljeni.
Del sredstev, ki smo jih pridobili s prodajo brunarice na Golteh, smo namenili za nabavo dodatne opreme za preostalo brunarico. Prav kmalu oz. v prvi polovici julija bodo stekla tudi dela v zvezi z adaptacijo omenjene brunarice.
Program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgube in motnje v poslovanju
TOZD KOTLI je v prvem četrtletju poslovala z izgubo, zato morajo delavci te TOZD ugotoviti vzroke za nastalo izgubo, sprejeti program za odpravo vzrokov za nastalo izgubo in ugotoviti eventualno odgovornost za nastalo izgubo.
TOZD POSODA, RADIATORJI, ORODJARNA, EMO-KONTEJNER in SIT, niso ustvarile ostanka za sklade in tako niso zagotovile sredstev določenih v samoupravnih splošnih aktih za skupno porabo in minimalno akumulacijo, kar pomeni, da imajo na osnovi 152. člena Zakona o združenem delu motnje v poslovanju in morajo ugotoviti vzroke za nastale motnje in izdelati program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju. DS navedenih TOZD so sprejeli ob obravnavi in potrjevanju periodičnega obračuna ustrezne sklepe, ki jih zahtevajo določila zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela v poglavju predsanacijskega postopka. Roki za ugotovitev vzrokov in izdelavo programov so bili določeni do 18. 5. 1984, DS TOZD pa sojih do 24. 5. 1984 obravnavali in potrdili.
Ker so ostanki za sklade v TOZD, ki so poslovale s pozitivnim rezultatom manjši od izgube v TOZD Kotli, je DO EMO v prvem četrletju posloval z izgubo, zato moramo na osnovi sprejetih programov za odpravo vzrokov izgub in motenj v poslovanju navedenih TOZD, sprejeti tudi ukrepe za DO, katerih realizacija bo zagotovila pozitivne rezultate poslovanja, oblikovanje sklada skupne porabe in poslovnega sklada v planiranem obsegu za leto 1984.
Poleg ukrepov, ki so jih sprejele TOZD, predlagamo za DO naslednje ukrepe:
1.	Nadaljnje povečevanje produktivnosti je porok za doseganje planiranega obsega proizvodnje in prodaje. Stimulativnejše nagrajevanje proizvodnega dela bo doseženo s prevrednotenjem del in nalog, povečanje mase osebnih dohodkov pa s povečano produktivnostjo in preseganjem planirane proizvodnje, to pa so tudi osnove za motiviranje in povečevanje produktivnosti in doseganje planirane proizvodnje, saj lahko po teh osnovah TOZD poveča maso
OD do 10 %. Predlagamo, da se v akcijo povečanja produktivnosti aktivno vključijo odbori za učinkovitejše gospodarjenje tako, da bodo vsi delavci o tem informirani in motivirani.
2.	Oskrba z reprodukcijskim materialom mora zagotavljati nemoten potek planirane proizvodnje.
Zadolžene priprave proizvodnje TOZD in služba nabave.
3.	Zaloge vseh vrst (material, nedokončana proizvodnja, polizdelki in gotovi izdelki) se morajo znižati na dogovorjeno vezavo.
Zadolženi TOZD in služba nabave.
4.	Prodajne cene gotovih izdelkov se morajo tekoče usklajevati glede na gibanje nabavnih cen v skladu s projekcijo cen za leto 1984.
Zadolženi TOZD in marketing služba.
5.	V dogovorjenem roku izpeljati investicijo za modernizacijo TOZD Posoda, da bodo učinki investicije že v letošnjem letu. Za realizacijo teh nalog se zadolžujejo službe investicij, TOZD Vzdrževanje, TOZD Orodjarna in TOZD Posoda, da po predvidenem programu opravijo svoje naloge.
6.	Zniževanje stroškov poslovanja, kar bomo dosegli:
a)	pri osnovnem materialu s kontrolo porabe dejanske količine in normativne količine po kalkulaciji glede na vskladiščeno proizvodnjo.
ROK IZDELAVE: Konec avgusta 1984, na osnovi polletnih rezultatov.
ZADOLŽENI: Področje za organizacijo in informatiko, področje za plan in realizacijo nalog ter vodstva TOZD.
b)	pri režijskih stroških s postavitvijo odgovornih nosilcev.
ROK IZDELAVE: 30. junij 1984.
ZADOLŽENI: Področje za organizacijo in informatiko, področje za plan in realizacijo nalog ter vodstva TOZD.
7.	Vse TOZD morajo pregledati eksterne in interne storitve in izločiti iz plana za leto 1984 vse storitve, ki niso nujne za realizacijo planov.
ZADOLŽENI:	vodstva
TOZD ter odbori za učinkovitejše gospodarjenje.
Pomočnik glavnega direktorja za plan in realizacijo nalog Drago Mravlak
TOZD POSODA:
Program ukrepov za odstranitev vzrokov za motnje v poslovanju
Na osnovi določil 13. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela in 152. člena Zakona o združenem delu je sprejel DS TOZD POSODA na 2. redni seji dne 26. 4. 1984 sklep o pristopu k izdelavi programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju.
V zvezi s tem je DS TOZD POSODA zadolžil vodstvo TOZD in strokovne službe v DSSS, da izdelajo program ukrepov, ter ga predložijo DS v obravnavo in sprejem.
Program ukrepov obsega:
-	rezultati poslovanja v I. kvartalu 1984
-	analiza vzrokov za nastanek motenj v poslovanju v I. kvartalu 1984
-	program ukrepov za odpravo motenj
-	ocene finančnega rezultata v prvem polletju 1984
1. Rezultati poslovanja v I. kvartalu 1984:
TOZD POSODA je zaključila prvi kvartal z naslednjimi rezultati:
-	plan proizvodnje je dosegla po količini 94 %, po vrednosti 81 %,
-	plan prodaje 89 %
-	plan izvoza po količini 90 % po vrednosti 84 %
-	plan uvoza 81 %.
Finančni rezultat ob koncu I. kvartala je bil naslednji:
celotni prihodek 633.077.467 din
-	dohodek 189.256.044 din
-	čisti dohodek 98.859.735 din
Z razpoložljivim čistim dohodkom smo uspeli pokriti le osebne dohodke, medtem ko stanovanjskega sklada in ostalih skladov nismo uspeli formirati.
2.	Analiza vzrokov za nastanek motenj v poslovanju:
Glavni vzroki za nastanek motenj so:
-	nedoseganje planiranega fizičnega obsega proizvodnje,
-	neusklajenost domačih cen in stroškov poslovanja,
-	nižja vrednost od planirane vrednosti,
-višji delež slabe kvalitete kot je bilo predvideno s planom,
- povečana neplačana realizacija.
Planskih ciljev v proizvodnji nismo dosegli zaradi pomanjkanja alu-pločevine, ter zaradi motenj v obratu emaj-lirnice zlasti na programu poltežke in težke posode, kjer je izvajanje rekonstrukcijskih del bolj vplivalo na obseg proizvodnje kot smo to ocenjevali.
Tako smo zaradi izpada proizvodnje izgubili 83,6 mi-Ijona din celotnega prihodka, zaradi neusklajenih cen na domačem trgu 17,6 mio din, zaradi nižje vrednosti od planirane 16,8 mio din zaradi večjega deleža slabe kvalitete 3,1 mio din, neplačana realizacija pa se je v 1. kvartalu povečala za 16,5 mio din.
Če seštejemo vse naštete izpade pomeni to izgubo na dohodku v višini ca. 90 mio din.
3. Program ukrepov za odpravo motenj
Ukrepi za odpravo motenj morajo biti takšni, da bodo dali rezultate čimprej, vendar je objektivno težko pričakovati, da bi že do 1. polletja nadomestili vse tisto, kar smo do sedaj izgubili Zato je naš cilj, da do konca poslovnega leta v celoti nadomestimo vse izgubljeno, ter formiramo potrebne sklade v planirani višini.
Program ukrepov za 2. kvartal je naslednji:
1.	Izvrševali bomo fizični obseg proizvodnje vsaj v planirani višini.
Rok: stalna naloga
Zadolženi: Operativna priprava proizvodnje, vodstvo obratov.
2.	Zagotoviti trajno oskrbo z alu-pločevino.
Rok: 30. 6. 1984
Zadolžena: Nabavna služba
3.	Organizacijsko bomo prilagajali proizvodnjo dinamiki izvajanja rekonstrukcijskih del s ciljem, da so izpadi čim manjši.
Rok: Po potrebi glede na dinamiko rekonstrukcijskih del
Zadolžen: Vodstvo TOZD in vodstvo obratov.
4.	Uveljavili bomo program uskladitve cen na domačem tržišču.
Rok: 31. 5. 1984
Zadolžena:	Vodstvo
TOZD in Marketing služba
5.	Izdelali bomo analizo vzrokov za znižanje dolarskih cen pri poltežki in težki posodi.
Rok: 31. 5. 1984 Zadolžen: Služba ZT in Planska služba
6.	Zmanjšali bomo višino neplačane realizacije za 5 mio din.
Rok: 15. 7. 1984 Zadolžen: Prodaja TOZD
4.	Ocena finančnega rezultata
Z realizacijo navedenih ukrepov bomo dosegli po prvem polletju naslednji finančni rezultat:
Celotni prihodek
1.314.802.000	din
-	Dohodek 404.060.000 din
-	Čisti dohodek
207.060.000	din Predvideni finančni rezultat bo pokrival le osebne do-
hodke, ne bomo pa uspeli formirati stanovanjskega sklada v višini 11,9 mio din, rezervnega sklada v višini 16,2 mio din ter planiranega sklada skupne porabe v višini 15,0 mio din.
Kot je bilo že povedano, je do konca 1. polletja premalo časa, da bi v celoti pokrili vse planirane sklade že v tem obdobju. Zavedati se je namreč treba vseh objektivnih težav, ki jih v tem letu imamo v proizvodnji, zato je naš program ukrepov raztegnjen na celo leto, saj bo v zadnjem kvartalu tudi rekonstrukcija že začela dajati prve rezultate.
Direktor TOZD Ivan Pristovšek
TOZD TOVARNA KOTLOV:
Predsanacijski postopek
Skladno z Zakonom o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela je sprejel DS TOZD tovarne kotlov na 1. izredni seji dne 25. 4.1984 sklep o pristopu k izdelavi programa ukrepov za odpravo vzrokov izgube. V zvezi s tem je DS zadolžil vodstvo TOZD tovarne kotlov, da skupaj z odgovornimi službami iz DSSS DO EMO Celje, izdela predsanacijski program, katerega predlagamo v zahtevni obliki DS TOZD tovarne kotlov v obravnavo in sprejem.
Analiza vzrokov za izgubo v obdobju HII/1984 in program ukrepov za odpravo:
1. Analiza vzrokov izgube
TOZD tovarna kotlov je prvo trimesečje 1984 zaključila z izgubo v višini 80.748.010,20 din. Vsled vsakoletnih težav plasmaja investicijske opreme v I. kvartalu, smo že načrtovali izgubo, vendar ne v taki višini.
Glavni vzroki za izgubo so bili naslednji:
-	prenizek obseg prodaje (tako na domačem kot tujem trgu), ki izvira v glavnem iz omejitev na področju investiranja. Tako smo načrtovanega celotnega prihodka dosegli le 40 % glede na gospodarski plan,
-	povečana neplačana realizacija za 6,2 mio din glede na stanje le-te 1983,
- nedoseganje prodajnih cen,
planiranih
-	odplačilo deviznih kreditov,
-	zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov v proizvodnji smo koristili usluge delovne organizacije Zavarivač, kar pa je po-vzorčilo večje stroške v proizvodnji.
2. Program ukrepov'za odpravo motenj v poslovanju
Pri analizi vzrokov in možnostih odprave obstaja ocena, da lahko pričakujemo odpravo motenj v obdobju do konca leta 1984 in ne še v II. ali III. trimesečju, pri tem pa se izguba ne sme povečati.
Da bi le-to izvršili, bomo izvedli naslednje ukrepe:
1.	V mesecu aprilu smo izvršili delno reorganizacijo v TOZD tovarna kotlov. Iz sektorjev razvoja in projektive in komercialnega sektorja smo formirali tri konstrukcijsko-prodajne grupe in skupino izvajanja objektov s točno definiranimi nalogami in odgovornostmi. Potrebno je še korigirati opise del in nalog za vodje grup oz. skupin.
ROK: 10/6-1984
ZADOLŽENI:
-	področje za informatiko in organizacijo,
-	splošno kadrovsko področje,
-	vodstvo TOZD kotlov.
2.	Gospodarskemu planu prodaje in proizvodnje se moramo v izvršitvah čim bolj približati.
ROK: stalna naloga
ZADOLŽENI:
-	vodje vseh sektorjev in skupin (grup) v TOZD kotlov.
3.	Izdelali bomo pregled donosnosti proizvodnega oz. prodajnega programa.
ROK: 10/6-1984 ZADOLŽEN:
-	področje za plan in realizacijo nalog
4.	Uveljavili bomo prodajo izdelkov po novih cenah.
ROK: 25/5-1984 ZADOLŽENI:
-	vodje konstrukcijsko-pro-dajnlh skupin,
-	področje za plan in real. nalog,
-	kalkulant TOZD kotlov.
5.	Oskrbljenosti z repromate-rialom bomo povečali posebno pozornost.
ROK: stalna naloga ZADOLŽENI:
-služba nabave in skladiščenja,
-	OPP,
-	skupine izvajanja objektov,
-	služba uvoza.
6.	Zmanjšali bomo neplačano realizacijo na višino neplačane realizacije 31 /12-1983.
ROK: stalna naloga ZADOLŽENI:
-	vodje skupin oz. grup.
7.	Zmanjšali bomo vse zaloge na planirane višine.
ROK: 31/6-1984 ZADOLŽENI:
-služba nabave in skladiščenja,
-	vodje skupin oz. grup.
8.	SV in TPA kotle bomo proizvajali le po naročilu.
ROK: 25/5-1984 ZADOLŽENI:
-	tehnično proizvodni sektor.
9.	Pogodbo z »Zavarivačem« bomo prekinili. Tako nastali izpad proizvodnih kapacitet bomo ustrezno s prodajnimi zmožnostmi nadomestili z lastnimi kapacitetami, brez nadur.
ROK: 25/7-1984 ZADOLŽENI:
-	vodstvo TPS,
-služba nabave in skladiščenja.
10.	Izvesti vse aktivnosti za sprovajanje terminskega plana (izvedbe) objekta KONUS Slov. Konjice in ostalih objektov.
ROK: stalna naloga
ZADOLŽENI:
-	skupina za izvajanje objektov,
-	uvozna služba.
11. Maksimalna štednja pri vseh vrstah stroškov in mesečna kontrola le-teh (npr. investicijsko vzdrževanje).
ROK: stalna naloga
ZADOLŽENI:
-	računovodstvo TOZD,
-	podpisniki za posamezna stroškovna mesta.
Ocenjujemo, da bomo z realizacijo zgoraj navedenih ukrepov, zagotovili ob koncu leta 1984 pozitivni rezultat.
Direktor TOZD Henrik Dvoršak
TOZD RADIATORJI:
Program ukrepov za preprečevanje motenj v poslovanju
V prvem kvartalu leta 1984 smo v proizvodnji in prodaji dosegli začrtane cilje.
Proizvodnja je v glavnem potekala brez večjih zastojev, saj beležimo napram enakem obdobju povečanje produktivnosti za 6 %, plan za to obdobje pa smo količinsko presegli za 11 %, medtem ko je proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu povečana za 22 %.
Zaloge gotovih izdelkov so ostale praktično na isti višini in predstavljajo vsega 15 dnevo proizvodnjo in so torej minimalne.
Kljub temu je dosežen finančni rezultat minimalen. Vzrok temu je, da smo ob zamrznjenih cenah gotovih izdelkov poslovali že z bistveno večjimi stroški.
Materialni stroški so se v primerjavi s poslovnim letom 1983 povečali v povprečju za 60 %; podobno so se povečali tudi ostali stroški:
obresti za 259 %, obveznosti iz BOD za 72 %, obveznosti za DSSS za 87 %, obveznosti do TOZD skupnega pomena v povprečju za ca. 80 % itd.
Ob takšnih pokazateljih bo naša aktivnost usmerjena v realizacijo nalog, kot so bile zastavljene z gospodarskim planom za leto 1984 dopolnjene z ukrepi, katerih cilj je, da zmanjšamo stroške na enoto proizvoda in odpravimo neskladje med nabavnimi in prodajnimi cenami. Ti pa so:
1.	Zagotoviti tudi v bodoče, s polno angažiranostjo nabavne službe in pripravljalnih služb TOZD nemoteno proizvodnjo ter s tem ustvariti pogoje za nadaljnjo rast proizvodnosti in zmanjševanja stroškov na enoto proizvoda. Polno angažiranost bomo zagotovili z dodatnimi oblikami koordiniranja (tedenski pregled zalog) z nabavno službo ter na ta način zagotoviti točne in pravočasne informacije. Dodatne aktivnosti se izvajajo vse do normalizacije razmer na tržišču.
ROK: tekoča naloga
ZADOLŽEN: Vodstvo TOZD, vodja nabavne službe, vodja OPP
2.	Ponovno se izdelajo kalkulacije za vse grupe proizvodov in se na osnovi teh izdela optimalen proizvodni plan. Ob tem se preanalizira dejanska poraba materiala v primerjavi z normativno (pričakovano).
ROK: 31/5-1984
ZADOLŽEN: vodja PAS, TPP, vodja obratov
3.	Na osnovi knjigovodskih podatkov se ugotavlja, da je vrednost porabljenega materiala pri proizvodnji EC-23 večja, kot je z normativi predvideno.
Z analizo se ugotovijo vzroki za nadpovprečno porabo in na osnovi teh izdelajo ukrepi za zmanjšanje.
ROK: 15/6-1984
ZADOLŽEN: služba za plan in analize, TPP, OPP, vodja obrata etažnih peči.
(Nadaljevanje s 7. strani)
4.	V cilju nadaljnjega prestrukturiranja proizvodnje se pospešeno uredi In opremi delavnica za varjenje kaminskih peči ter uvede redna proizvodnja novega proizvoda.
ROK: 30/6-1984
ZADOLŽEN: vodja OPP in vodja obrata etažnih peči.
5.	Voditi se morajo aktivnosti za uskladitev prodajnih cen gotovih izdelkov in odpravo neskladij med prodajnimi in nabavnimi cenami v skladu s projekcijo čen za leto 1984.
ROK: tekoča naloga
ZADOLŽEN: vodja marketing službe.
6.	Od TOZD skupnega pomena in DSSS se zahteva, da izdelajo program ukrepov za zmanjšanje stroškov, na katere imajo neposreden vpliv.
ROK: 25/6-1984
ZADOLŽEN: vodstvo DO
7.	Z realizacijo predvidenih ukrepov poslovnice prodaje z dne 20/1-1984 zagotoviti širjenje obstoječega tržišča in s tem ustvariti pogoje za nadaljnjo rast proizvodnje in obseg poslovanja.
ROK: tekoča naloga
ZADOLŽEN: vodja prodaje.
8.	Odstotek slabe kvalitete v preteklem četrtletju je v porastu. Porast slabe kvalitete je predvsem na grupi 666 (ET). Vzrok slabe kvalitete je tako zaradi nekvalitetne pločevine kot zaradi subjektivnih vzrokov, ki se nanašajo na vzdrževanje strojev in upravljanje z njimi. Da se prepreči nadaljnja rast slabe kvalitete se mora zagotoviti strožji nadzor vhodne kontrole pred razrezom materiala, uvesti
preventivno vzdrževanje ter poostriti nadzor pri upravljanju. ROK: tekoča naloga ZADOLŽEN: SKK, vodja obrata radiatorjev.
9.	Uvede se kontrola nad dejansko porabo materiala z uskladiščeno količino gotovih izdelkov v primerjavi z normativno porabo.
ROK: mesečno ZADOLŽEN: vodje obratov, OPP.
10.	Mesečno se bo spremljala rast vseh vrst stroškov in ravnavala na koordinacijskem odboru za učinkovitejše gospodarjenje TOZD.
Direktor TOZD Herman Kovačič
TOZD EMOKONTEJNER:
Predsanacijski postopek
Skladno z Zakonom o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela in v skladu z Zakonom o združenem delu je DS TOZD EMOKONTEJNER sprejel sklep, da se pristopi k izdelavi programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju. DS je zadolžil vodstvo TOZD skupno s strokovnimi službami DSSS, da do 18/5-1984 izdela predsanacijski program, katerega predlagamo v zahtevani obliki DS v obravnavo in sprejem.
ANALIZA VZROKOV ZA NASTALE MOTNJE V POSLOVANJU TOZD EMOKONTEJNER l-lll 1984 IN PROGRAM UKREPOV ZA ODPRAVO NASTALIH MOTENJ
TOZD EMOKONTEJNER je v I. trimesečju posloval v zaostrenih gospodarskih pogojih, ki so povzročili, da TOZD ni ustvarila dovolj dohodka, da bi ob periodičnem obračunu razporedili sredstva za rezerve in razširitev materialne osnove.
Glavni vzroki za nastale motnje so:
-	težave s prodajo kontejner-sko-skladiščnega programa in silosnega, kar je povzročilo nizko realizacijo,
-	neusklajene cene za kesone, skladišča vnetljivih snovi in pocinkane usluge,
-	povečana neplačana realizacija za 9,0 mio din.
DA BI NASTALE MOTNJE ODPRAVILI, BO POTREBNO REALIZIRATI NASLEDNJE NALOGE:
1.	Pristopiti k uskladitvi prodajnih cen za kesone, K-SVS in pocinkane usluge, v skladu s projekcijo cen za leto 1984.
ROK: 15/6-1984
ZADOLŽEN: prodajna Služba skupaj z Marketing službo DSSS.
2.	Razdelitev posameznih nalog med prodajne referente in zagotoviti večjo prisotnost prodajnih referentov na terenu.
3.	Konec I. polletja je potrebno analizirati delo potnikov in za neuspešne sprejeti ustrezne ukrepe.
ROK: 15/7-1984
ZADOLŽEN: vodstvo skupaj s prodajno službo TOZD.
4.	Tekoče spremljanje plačila kupcev in zmanjšati neplačano realizacijo na nivo, ki je normalna za TOZD ter preusmeriti akcijo za neredne kupce v prodajo na avans.
ROK: stalna naloga
ZADOLŽEN: prodajna služba TOZD skupaj s Posebno finančno službo.
Upamo, da bomo s sprejetimi ukrepi in z bolj agresivnim nastopom na tržišču uspeli nadoknaditi izpad iz prvega kvartala in realizirali zastavljene
TOZD ORODJARNA:
Doseči planirane rezultate
Delavski svet TOZD Orodjarna je sprejel na osnovi Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela in v skladu z Zakonom o združenem delu sklep, da je potrebno pristopiti k izdelavi programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju. Delavski svet je zadolžil vodstvo TOZD skupaj s strokovnimi službami DSSS, da izdela predsanacijski program in ga v zahtevani obliki predla-
ga delavskemu svetu v obravnavo in potrditev.
TOZD Orodjarna je imela v I. kvartalu motnje v poslovanju, ki so povzročile, da TOZD ni ustvarila dovolj dohodka, da bi razporedila sredstva za stanovanjsko izgradnjo, za rezerve in za razširitev materialne osnove dela.
Glavni vzroki za nastale motnje so:
-	Nedoseganje plana proizvodnje in prodaje (68 % ).
-	V letu 1984 je prioriteta izdelave orodij za TOZD, saj so le-ta vezana na modernizacijo TOZD Posoda, vendar pa od TOZD Posoda niso prihajala naročila po
vsled česar je prišlo tudi do neizkoriščanja nekaterih kapacitet in nerealiza-cije planskih ciljev.
-	Ozka grla na koordinatnem brušenju, vsled česar smo prisiljeni iskati zunanje kapacitete, kar povečuje stroške poslovanja.
Z željo, da bi ob koncu polletja dosegli planirane po-
planske cilje za II. kvartal, ter tako ob polletju zaključili s pozitivnim finančnim rezultatom oziroma, da bomo ustvarili toliko ČD, da bomo lahko oblikovali
rezerve in namenili sredstva za razširitev materialne osnove dela.
Direktor TOZD Vlado Kukovič
slovne rezultate, bo potrebno izvesti naslednje aktivnosti:
1.	Izvršiti plan proizvodnje in prodaje za II. kvartal in nadoknaditi izpad in prvega kvartala.
Naročila za izvršitev planirane realizacije so, vendar pa se bodo pojavljala ozka grla na struženju, kajti večina novih orodij za TOZD sodo, ki jih je potrebno narediti, se struži.
2.	Vsled izpada novih orodij v I. kvartalu za DO EMO, smo bili prisiljeni iskati naro-
Aktiv invalidov
(Nadaljevanje s 5. strani)
trajanje posledic pri določenih vrstah poškodb in s tem hitreje usposobi delavca za njegovo delo tako, da s pravilno rehabilitacijo prepreči nastanek invalidnosti.
Ohranjen je kontakt z delovnim okoljem, ima vzgojni pomen za ohranitev pravilnega odnosa do dela in discipliniranega zdravljenja, zmanjšanje stroškov zdravljenja in s hkratnim ustvarjanjem omogoča pridobivanje osebnega dohodka, s čemer je zagotovljena večja socialna varnost delavcev. V preteklem letu je bilo v rehabilitacijo vključenih 58 delavcev, ki je opravilo 18800 proizvodnih ur.
V skrbi za bolnega sodelavca smo povzeli že prve korake k ustanovitvi invalidske delavnice, kar pa se ni pokazalo kot najidealnejša rešitev, saj so invalidi nam enakovredni sodelavci in jih ne želimo ločevati od ostalih.
Tako nekako bi na kratko opisali delo in problematiko, s katero se srečuje naš aktiv.
Vse člane aktiva pa vzpodbujamo k še večji aktivnosti v prihodnje, saj jo nedvomno zmorejo, hkrati pa jim želimo, da bi se pri svojem nadaljnjem delu v naši delovni sredini kar najbolje počutili.
Naše dopustovanje
(Nadaljevanje s 5. strani)
Sem spada dokončanje prvega in ureditev drugega apart-mana, zamenjava sistema ogrevanja in vodovodne instalacije ter seveda nabava dela nove opreme. Med ostalim sodita k tej opremi 2 mala hladilnika (za mini kuhinjo), velik kombiniran hladilnik z zmrzovalnikom, televizor, novi vzglavniki in odeje. Seveda bomo tudi brunarico opremili z vsem dodatnim inventarjem kot smo to storili že v prikoli-
cah (raženj, ekonom lonec, ipd.). Z dodatno ureditvijo brunarice pričakujemo, da bomo zadovoljili interes večjega števila naših sodelavcev ter dosegli, da se bo čas koriščenja raztegnil čez vse leto in ne samo na čas zimskih šolskih počitnic, kot je bila sedaj praksa.
Glede na težko gospodarsko situacijo, v kateri se nahajamo in v kateri je težko najti oz. zbrati sredstva za tovrstno dejavnost, je že tudi skrajni čas, da se izboljša naš odnos do skupnih stvari, da se končno odločimo, kaj želimo imeti, da najdemo vir financiranja, če je potrebno tudi z odrekanjem drugim dobrinam, kajti le s skupnimi močmi bomo prišli do željen ih rezultatov in v naslednjih letih omogočili soliden dopust še večjemu številu članov kolektiva oziroma, da se v 3 letih zvrstijo v naših počitniških objektih vsi člani kolektiva.«
Toliko o tem Franjo Peternel. Kaj pravijo naši sodelavci, ki vsak po svoje razmišljajo o dobrih in slabih straneh »emovskega« počitnikovanja, kako ga doživljajo oziroma so ga doživeli in ali je ta oblika prikladna, ne predraga in zanimiva, skratka kako so preživeli teh nekaj prekratkih počitniških dni v kampih, oziroma kakšna so njihova mnenja o dopustu, pa bomo objavili v eni naslednjih številk.
V. K.
čila zunaj DO EMO. Tako smo uspeli dobiti naročilo za izdelavo novih orodij za izvoz v višini 400.000 $ . V glavnem bodo orodja za izvoz realizirana v II. kvartalu, čeprav bodo velike težave
pri izdelavi teh orodij, predvsem zaradi uslug koordinatnega brušenja, ker smo prisiljeni iskati zato zunanje kooperante.
Upamo, da bomo z dobro organizacijo dela in z reali-
zacijo domačih in tujih naročil dosegli pozitivne rezultate v prvem polletju oz. planirane do konca leta.
V.d. direktor TOZD ORODJARNA Marjan Petelinšek
Povečati število proizvodnih ur...
Ker TOZD SIT ni ustvaril dovolj čistega dohodka in zato ni razporedila sredstev za razširitev materialne osnove dela in rezerve, je bil skladno z določili 152. člena Zakona o združenem delu izdelan program, ko obravnava vzroke zaradi katerih so nastale motnje v poslovanju in program za odpravo le-teh. Glavni vzroki slabega finančnega rezultata v prvem kvartalu so bili naslednji:
SERVIS
-	nizke odobrene cene naših storitev, ki komaj pokrivajo stroške in ne zagotavljajo nobene akumulacije,
-	močno povečana neplačana realizacija.
TRGOVINA
-	Trgovina ima že dalj časa zamrznjene marže in je tako trgovina v Celju v prvih treh mesecih imela ostanka za sklade le 0.1 min Hin
-	čeprav je bilo z 31. 12. 1983 ukinjeno poslovanje trgovine v Beogradu nam je le-ta povzroček izgube v I. kvartalu za 0.7 mio din (realizacije z odprodajo blaga ni bilo, pač pa so bili le stroški: OD s prispevki, računi iz I. 1983).
Da bi nastalo stanje sanirali moramo izvesti naslednje aktivnosti:
SERVIS
-	Doseči uskladitev cen naših storitev s storitvami ostalih (Elektrosignal zaračunava uro z manj zahtevnim delom 660,00 din, mi pa imamo odobreno ceno za zahtevno servisiranje le
530.00	din. Iz izdelave kalkulacije za takšno servisiranje bi le-ta morala biti
650.00	din).
-	Povečati število proizvodnih ur z obstoječimi serviserji in pa zaposliti nove serviserie. kar Da ie oboino
odvisno od nabave novih avtomobilov.
-	Zmanjšati število režijskih delavcev
-	Opraviti čim več dela na podlagi predračunov
-	Skrajšati dobavne roke za domače polizdelke (TOZD Kotli), material od tujih dobaviteljev in za uvožene rezervne dele.
-	Znižati neplačano realizacijo, ki je občutno previsoka, saj znaša več kot je vrednost enomesečne eksterne realizacije.
Realno bi jo bilo možno znižati za 2,0 mio din.
TRGOVINA
-	Pri prodaji lila posode uvesti maloprodajne cene.
Upamo, da bomo z realizacijo sprejetih ukrepov dosegli boljše rezultate poslovanja delno že v I. polletju.
Direktor TOZD Drago Hempt
Predsednik RK ZSMS Andrej Brvar (desno) predaja plaketo ZSMS predsedniku osnovne organizacije ZSMS iz TOZD Posoda Romanu Lebiču.
Plaketa ZSMS za mladino Posode
Mladinci naše največje temeljne organizacije Posoda so v sredo, 23. maja 1984 prejeli za svoje delo izredno priznanje - plaketo ZSMS.
Plaketa ZSMS je priznanje, ki se podeljuje družbenim organizacijam in društvom, ki več let zaporedoma dosegajo uspehe pri organiziranju in vključevanju mladih v oblike interesnega delovanja in s tem prispevajo h krepitvi ZSMS kot fronte mlade generacije, oziroma se podeljuje osnovnim organizacijam ZSMS, ki več let zaporedoma z dobro organiziranostjo mladih v svojem okolju in po delovnih uspehih prispevajo k uresničevanju aktivnosti ZSMS.
Na slovesnosti v prostorih ljubljanskega magistrata je predsednik RK ZSMS Andrej Brvar podelil zlate znake ZSMS za mentorsko delo z mladimi 24 posameznikom ter 35 mladim družbenopolitičnim delavcem. Plaketo ZSMS so letos poleg naše osnovne organizacije ZSMS iz TOZD Posoda prejeli še OOZSMS Trdkova, mladinski odsek planinskega društva iz Idrije in mladinska revija Galeb. Enajst mladih umetnikov pa je prejelo »zlate ptice« - priznanja, katera podeljujeta vsako leto RK ZSMS in tednik Mladina.
TOZD SERVIS IN TRGOVINA:
se, da po svojih najboljših mo-
Čeh dosegamo optimalne rezultate. Žal pa so tu problemi s kvaliteto pločevine, zastareli stroji in naprave ... Zavedamo se, da je pomembno, kako skrbimo za stroje, naprave, kako ravnamo z materiali, kako opravljamo delovne naloge.«
Cvek Marjan - DSSS
Kako skrbimo za našo družbeno lastnino?
To vprašanje je v zadnjem času zelo aktualno, saj v teh izredno zaostrenih gospodarskih razmerah namenjamo še posebno pozornost čim bolj smotrni proizvodnji in porabi. Od kakovosti, racionalne uporabe strojnih zmogljivosti in delovnega časa, upoštevanja tehnično tehnoloških predpisov in normativov ter delovne discipline je v največji meri odvisen poslovni uspeh posameznih oddelkov, posameznih TOZD in delovne organizacije kot celote. Zaradi tega je še kako pomembno, kako skrbimo za stroje in naprave, kako ravnamo z dragocenimi surovinami, kako opravljamo naše delovne naloge. Ni nova ugotovitev, da bi lahko bili rezultati še veliko boljši, če bi se tudi pri delu, porabi in ravnanju z družbeno lastnino obnašali tako kot doma. In kaj menijo o tem nekateri naši sodelavci?
Kajba Ivan - TOZD Odpreski in »Zavedamo se zaostrenih avtokolesa	T
»Mislim, da bi se ob tem vprašanju, glede na kritično gospodarsko situacijo, v kateri smo, morali vsi globoko zamisliti, tako vodstvo DO, kakor vsi ostali delavci po hierarhiji. Vsak član našega kolektiva bo moral v prihodnje več prispevati, s tem pa ne mislim samo fizične delavce, ampak tudi na večji prispevek strokovnih delavcev. Čas je že, da enkrat za vselej obračunamo z nekaterimi problematičnimi delavci, do katerih še ni prodrlo spoznanje, da zaradi neodgovornega dela izgubljamo na tisoče dinarjev. Pri ugotavljanju pomanjkljivosti pa opažam, da smo premalo kritični.«
Stropnik Ivan - TOZD Posoda
»To vprašanje je v zadnjem času izredno aktualno. Pri svojem delu se tako rekoč vsak dan srečujem z vrsto delavcev, ki so tako ali drugače prišli navzkriž z družbenimi normativi in ki tudi vsak po svoje pojmujejo odnos do družbene lastnine. V zadnjem času se je močno povečalo število primerov odtujevanja družbenega premoženja in to ne samo (kot je bilo do sedaj v navadi) med mlajšimi delavci s kratko delovno dobo, temveč se med »grešniki« vse pogosteje pojavljajo starejši delavci, z daljšo delovno dobo v naši DO. Mislim, da družbena samozaščita ne odigra v celoti svoje ge, saj bi v nasprotnem primeru lahko preprečili marsikatero nevšečnost. Vsakodnevno se srečujemo s poškodovano ograjo, s poizkusi vnašanja alkohola v DO, predčasnega odhajanja z dela, tatvinami ipd. Vse te slabosti je možno rešiti, vendar s skupnim prizadevanjem vseh zaposlenih, predvsem pa bi bilo potrebno omenjeno problematiko reševati bolj učinkovito znotraj DO, oziroma v tistih delovnih sredinah, iz katerih izhajajo ti delavci.«
ka materiala, ki ga mi pri svoji nadaljnji proizvodnji ne moremc uporabiti, verjetno pa bi ga lahko kdo drug, kakšna druga naša TOZD. Mogoče bi bilo pametno razmisliti o kakšnem skladišču, kjer bi se zbiral ta material in bi imeli potencialni koristniki pregled nad njim. Če je to neizvedljivo pa bi lahko poiskali kupca pri privatnih obrtnikih, vendai ne poceni, po kateri ta material plača odpad. Čeprav imamo zastarel strojni park, za njega pc svojih močeh skrbimo, saj se zavedamo naše odvisnosti oč skupnih, družbenih sredstev, kar stroji, orodja in naprave nedvomno so.
Naša TOZD uporablja pri svoji proizvodnji veliko orodja, skladišče zanj je lepo in funkcionalno urejeno, a žal že zdavnaj premajhno. Tako je velik del velikih, težkih, predvsem pa dragocenih orodij uskladiščen na prostem. Enako je s skladiščenjem polizdelkov in gotovih izdelkov. Kaj vse to pomeni pa mislim, da ni treba posebej poudarjati.
Tudi pogoje dela v naši delovni sredini težko usklajujemo z normativi o varnem delu. Skratka, v našem odnosu do družbene lastnine se da še veliko spremeniti, vendar s skupnimi močmi.«
Fridau Drago - TOZD Posoda Grilanc Andrej - TOZD Orodjarna
»Zavedamo se, da moramo ustvariti več kot smo. Res se lahko v zadnjem času pohvalimo s sodobnejšo tehnologijo, boljšo organizacijo dela, vendar je osnova v nas samih. Le če bo v naših delovnih sredinah prevladovala zavest, da le napori zagotavljajo uresničitev zastavljenih ciljev oziroma proizvodnih načrtov, bomo dosegli boljše uspehe in ne nazadnje tudi večje osebne dohodke.
Vsak kilogram nesmotrno porabljenega materiala je denar, ki ga vržemo v »smeti«, te pa vozijo vsak dan s tovornjaki na
odpad...«	>: <■ Kim
Zupanc Ana - TOZD Posoda
»Vsi delavci v naši DO, tako vodilni, kot tisti v neposredni proizvodnji, bi morali v teh zaostrenih gospodarskih razmerah še posebno pozornost namenjati čim bolj smotrni proizvodnji in porabi. Premalo upoštevamo tehnološko disciplino, pa tudi tehnologijo bi bilo potrebno še dodelati. Mislim, da je tu storjenega še premalo. Nisem preveč zadovoljna, obsojam tudi tatvine, saj ti posamezniki jemljejo nam vsem.«
Kok Alojz - TOZD Odpreski in
avtokolesa	»Odnos do družbenih sred-
stev v naši DO ni povsem na za-»Pri delu v naši proizvodnji dovoljivi ravni. To velja tako za prihaja do precejšnjega odpad- neposredno proizvodnjo, kot za
vse spremljajoče dejavnosti, strokovne službe in vodstven organe. Ni neposredne odgc vornosti za delo, delovni čai material. Vse to pogojuje slat šanje poslovnih rezultato' zmanjšuje ostanek dohodk oziroma vpliva na standard de lavcev. Kljub dejstvu, da imam za vse, kar sem omenil, jasn postavljene in opredeljene cilje pa v praksi, med množico, njihc vo uresničevanje nikakor ne za živi. Takšen način dela zahtev »celega človeka«, teh pa je naši DO žal premalo. Smo v ot dobju stabilizacije, ko je potret no, da v najkrajšem času poiš čemo vse notranje rezerve z boljše racionalno delo, za ka bo potrebno mnogo odrekanja mnogo napora.«
Tovornik Franc - TOZD Vzdrževanje in energetika
»Če bi na družbeno lastnino pazili tako, kot na osebno, bi bili tudi rezultati poslovanja precej drugačni. Premalo upoštevamo tehnološko disciplino, posledica tega so večkrat nepotrebne okvare strojev, naprav in večji odpadek. Skratka skrbi za stroje, naprave posvečamo premalo pozornosti, tu mislim tudi tiste »drobne malenkosti« kot so vsakodnevno čiščenje, mazanje, so pa izredno pomembne. Strojni park v naši DO je precej zastarel, zato so okvare še pogostejše, vseskozi se srečujemo s problemi v zvezi z nabavo rezervnih delov tako za domače kot tuje stroje. Predvsem so težave z nabavo ležajev, klinastih jermenov, raznih drugih materialov. Skratka vsi bi se morali zavedati, da je situacija zelo težka in da se bomo morali slej ko prej tudi pri delu v tovarni, porabi in ravnanju z našo skupno lastnino obnašati kot če gre to za našo osebno.«
Gajšek Stanko - TOZD Posoda
»Najboljši pokazatelj, kako skrbimo za našo oz. družbeno lastnino je, če pogledamo okoli sebe, na naše dvorišče. Naša skladišča so postala premajhna, material se uničuje. Zaradi zapiranja trga, upadanja povpraševanja po naših izdelkih je tudi naše skladišče polizdelkov postalo pretesno, dohod v skladišče je večji kot izhod. Pol tovarne je eno samo skladišče, hodniki so zatrpani. Skratka o skladiščenju vseh vrst materiala bomo morali temeljito razmisliti.«
Habjan Slavko - DSSS
»Časi so takšni, ko bi morali varčevati na vsakem koraku z vsem mogočim materialom, inventivno razmišljati, kako zmanjšati stroške in ceneje delati. Vsi se tega v naši delovni organizaciji žal še ne zavedajo (ali pa nočejo), tisti, ki pa se, velikokrat naletijo na ovire.
Pri svojem vsakdanjem delu vidim vrsto nepravilnosti, ki bi se z malo dobre volje in malo truda dale brez problemov odpraviti. Okoli naših zgradb je mogoče najti vrsto različnih materialov pa tudi strojev in naprav, ki so prepuščene same sebi in jih načenja zob časa. Dogaja se, da neka TOZD izloči iz obratovanja oz. uporabe določena osnovna sredstva, vendar o tem ne obvesti naše službe in preteče ogromno časa preden se potem zadeva formalno dokončno uredi, osnovno sredstvo pa proda ali uskladišči. V takšnih primerih, ko stroj stoji prepuščen sam sebi,
se hitro najdejo posamezniki, k odmontirajo kakšen del. Poznam tudi nekaj primerov, kc novo nabavljena sredstva nisc bila najbolj posrečeno izbrana in še danes ne služijo svojenu namenu. Kaj to pomeni, nam je znano.«
Žnidar Fanika - TOZD Odpreš ki in avtokolesa
»V tem stabilizacijskem lete tudi v naši delovni organizacij ni vse rožnato. Še vedno se srečujemo z zastarelo proizvodnjo s težkimi delovnimi pogoji. Vodstvo našega TOZD, kakor tud
vsi moji sodelavci se trudijo, da dosegamo kar se da dobre poslovne rezultate. Mislim pa, da bi bil delovni čas oziroma rezultati našega dela še boljši, če bi bila metoda nagrajevanja bolj stimulativna, bolj pravična. Skrajni čas je že tudi, da bi se v naši DO začelo več delati in manj govoriti.«
Dakušič Milan - TOZD Odpres-kov in avtokoles
»Pri proizvodnji v naši TOZD je udeležen material s 60 %, medtem ko znaša udeležba dela samo 40 %. Čeprav je po tehnološkem postopku predviden ustrezen format, proizvajalec ne ugodi našim zahtevam in proizvaja le »trgovski format«. S tem se povečuje naš odpadek in tudi lastna cena izdelkov. Skladišča v naši DO so premajhna, nekatera nepravilno izkoriščena, skratka skrbi za materiale posvečamo premalo pozornosti. Dokaz za to so polna dvorišča raznovrstne robe.
Proizvodni program naše TOZD moramo večkrat spreminjati, se prilagajati trgu oziroma zahtevam kupcev, kajti, če bi vztrajali pri naši začrtani oziroma planirani proizvodnji, bi se nam kaj kmalu nakopičile ogromne zaloge gotovih izdelkov. Skratka skrbi za nemoteno proizvodnjo posvečamo vso pozornost.«
Fazlič Jasim - TOZD Kontejner
»V TOZD sem predsednik komiteja za SLO in DS in sem tako seznanjen z mnogo več stvarmi, kot bi sicer bil. Lahko rečem, da bi se lahko v odnosu do naše skupne lastnine marsikaj spremenilo, vendar če ... Vse preveč je delovnih področij, ki so bolj ali manj zanemarjena, delo površno in na pol opravljeno, vse preveč je kratkih stikov med strokovnimi službami, poslovanja po domače, vse preveč dogovarjanj in usklajevanj, probleme izpostavimo, pa jih ne znamo ali nočemo rešiti in še bi lahko našteval. Mislim, da je treba pripisati precej krivde dejstvu, da naša TOZD nima ustreznega proizvodnega programa, da tudi nimamo še jasne razvojne usmeritve, temu primerni pa so potem tudi odnosi med našimi sodelavci. Če ni pravega dela ni discipline. Ocenjujem, da bi prenekatere elemente, katere nam sedaj proizvajajo kooperanti, lahko delali v TOZD, imamo ljudi, stroje, ki so premalo izkoriščeni. Tudi režije imamo še vedno preveč
Glavica Marija - TOZD Posoda
»V naši delovni organizaciji bi se dalo v zvezi z bolj racionalno uporabo strojnih zmogljivosti, delovnega časa, izboljšano tehnologijo, še marsikaj postoriti, izboljšati. Zavedam se, da je zelo pomembno, kako skrbimo za stroje in naprave, kako je treba ravnati z dragocenimi surovinami. Žal pa se'tega ne zavedajo vsi, mislim, da gre tu preveč za enostranski odnos, saj smo včasih krivi samo neposredni delavci, ne pa še kdo drug, ki je neposredno odgovoren za nastalo škodo.«
»Pri ugotavljanju pomanjkljivosti smo premalo kritični. Na našem dvorišču pod vedrim nebom se nahaja precej pločevine, ki bode v oči, pa se izgleda ne ve čigava je in kaj bo z njo.
Stari stroji zahtevajo od nas veliko skrbi in pozornosti, pa kaj, ko imamo potem probleme s pločevino. Tehnološke predpise upoštevamo kolikor je le mogoče, tako da je čim manj odpadka.«
lahko bi rekli, da nam je ostala še iz časov, ko je bila naša proizvodnja »na višku«. V prihodnje bomo morali posvetiti čim bolj smotrni proizvodnji in porabi več pozornosti.«
Furman Franci - TOZD Odpres-kov in avtokoles
»Marsikaj bomo še morali spremeniti v našem odnosu do družbene lastnine, tako pri sami organizaciji dela, kakor pri ravnanju s stroji, napravami, surovinami. Marsikaj bo potrebno spremeniti tudi v naši zavesti do dela, zaostriti odgovornost, kajti le s skupnimi močmi bomo premagali težave in dočakali boljši jutri.«
Mlinar Florjan - TOZD Posoda
Torej, če bi ocenjevali naš odnos do družbenih sredstev, do urejenosti delovnih prostorov, tovarniških dvorišč, zelenic, ipd., bi bila naša ocena zelo skromna ali celo negativna. Doma mora biti vse na svojem mestu kot v škat-Ijici, kaj pa v delovni organizaciji, na delovnem mestu? Ali smo že kdaj pomislili, ko vidimo raztresen material po delovnih mestih, transportnih poteh, dvorišču, da kaj takega doma ne bi nikomur dovolili! In zakaj ne, iz čisto preprostega razloga, ker je to denar. Zakaj smo potem v delovni organizaciji drugačni in zakaj je to kar je moje, nedotakljivo in sveto, tisto čemur rečemo naše, pa ni važno? Na srečo niso vsi naši sodelavci takšni, vendar jih je v naših sredinah le preveč, da o tem ne bi spregovorili. Namen ankete, ki smo jo izvedli med sodelavci ni v tem, da bi o našem ravnanju s surovinami oz. odnosu do družbenega premoženja le razpravljali, temveč, da bi se tudi drugače vedli. Samo govorjenje nam ne bo veliko koristilo, pa tudi ni potrebno, saj vsi še predobro vemo, kako je treba, vendar iz naše malomarnosti ravnamo drugače. Za svoje ravnanje hitro najdemo izgovor, če drugače ne, pokažemo na druge z izgovorom, da niso nič boljši. Sami pa smo potem ogorčeni, užaljeni. Žal se še vedno premalo zavedamo, da bi bil z vestnejšim delom učinek dela in dohodek še boljši. Vsak kilogram nesmotrno porabljenega materiala je denar, ki ga vržemo v »smeti«. Z večjo zavzetostjo, resnostjo, odgovornostjo bi bilo lahko takih dejanj manj, dohodek naše delovne organizacije večji, s tem pa brez večjih naporov tudi večji osebni dohodek.
V	nadaljevanju je sekretar društva Gregorčič Emil podal poročilo o delu RŠD v lanskem letu (Poročilo objavljamo v celoti).
V	razpravo poročilu se je kot prvi vključil starešina odreda »Dveh levov« tov. Podpečan Davorin. Poudaril je, da se strinja z ugotovitvijo, da se delo od-
V nedeljo, 17. junija 1984 so se člani rekreativnega športnega društva naše delovne organizacije ob 9. uri zbrali na Celjski koči na 5. občnem zboru društva. Večina udeležencev občnega zbora je prispela na Celjsko kočo peš, po emovski trim poti tako, da je zbor resn ično izzvenel v športno-rekreativnem duhu.
Vreme je bilo še kar lepo, oziroma bolje rečeno spremenljivo in hkrati tudi sprejemljivo, saj so oblački, ki so vsake toliko časa zakrili sonce, prišli vsem »pohodnikom« kar prav, sicer bi bilo vsem prevroče.
Občnega zbora se je udeležilo preko 70 naših sodelavk in sodelavcev, čeprav pa velja pripomniti, da smo glede na število članov v društvu pričakovali vseeno nekoliko večjo udeležbo.
Po uvodni besedi predsednika našega Rekreativnega športnega društva tov. Francija
EMO na Golovcu) oziroma prostore odreda in da organizirajo letno taborjenje s spremljajočimi aktivnostmi.
Tov. Grilanc Andrej, predsednik planinske sekcije je nekoliko podrobneje orisal delo planincev, ki je svoj program dela izpolnilo 100%, nakazal pa je tudi na težave oz. probleme, s
Gazvode je sledila izvolitev organov občnega zbora (delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, komisije za sklepe).
V delovno predsedstvo so bili izvoljeni:
Vončina Tanja - član, Mesarič Miroslav - član in Milač To-
reda premalo čuti v delovni organizaciji, kjer bi sicer moralo biti jedro delovanja. Pri njihovem delu se pojavljajo določene težave, katere pa bodo z dobro voljo in vestnim delom v prihodnje rešili. Sicer pa je trenutno glavna naloga tabornikov, da
katerimi so se srečevali pri delu. Precej težav so imeli z avtobusom, na splošno pa jih tare pomanjkanje finančnih sredstev. Kljub temu pa so optimisti in računajo, da bodo kos programu, ki so si ga zadali. Tu velja omeniti še posebej akcijo ob 90-letnici naše DO »90 emajlir-cev na Triglav«, ki bo organiziran v mesecu avgustu.
Predsednik nogometne sekcije tov. Samardič Seadje spregovoril o problemih nogometašev v zvezi s koriščenjem športnih igrišč tako v Celju, kakor v Štorah. Njegovo diskusijo je dopolnil še tov. Milač Tomaž, ki je razpravo podkrepil s konkretnimi primeri problemov v zvezi z aktivnostjo nogometne sekcije. Postavljeno je bilo vprašanje, kako in kaj je z nogometnim igriščem OLIMP, ki je bilo odvzeto, ni pa bilo dano ustrezno nadomestno igrišče. Naši nogometaši sedaj igrajo v Štorah, Olimp pa je prost, neizkoriščen.
Na to vprašanje je skušal na kratko odgovoriti predstavnik ZTKO Celje tov. Veber Tine, ki je med drugim povedal, da je problem zelenih površin v Celju že sprožen, da ostaja informacija, da bo OLIMP pozidan ter da se strinja z ugotovitvijo, da so Štore resnično preveč »od rok«, zaradi česar se je tekmovanje v velikem nogometu tudi izjalovilo. Poudaril pa je tudi, da Zaključek zbora smo popestrili z rekreativnim srečanjem vseh zanimanje za veliki nogomet udeležencev.	upada in da je tudi to eden bist-
venih razlogov, zakaj takšne in podobne akcije ne uspejo.
V	razpravo okoli koriščenja nogometnega igrišča OLIMP se je vključil tudi tov. Gazvoda Franci, ki je poudaril, da je Olimp še vedno naše igrišče. Ker pa je izgubil prvotno vlogo, je bilo dogovorjeno, da se do takrat, ko se eliminira OLIMP, uredi pred halo Golovec drugo, ustrezno igrišče, na katerem ima EMO prednostno pravico. V nadaljevanju razprave je bil sprejet predlog, da se organizira sestanek sekretariata RŠD in nogometne sekcije ter skupaj z ostalimi odgovornimi delavci tega področja iz Celja dogovori o možnostih koriščenja igrišča OLIMP vse dokler EMO razpolaga z njim.
V	nadaljevanju razprave so člani občnega zbora spregovorili o aktivnostih v zvezi z boljšim delom v prihodnje, predvsem na področju množične rekreacije.
Sledile so spremembe in dopolnitve organov društva, katere so prisotni soglasno potrdili. Novi člani upravnega odbora so: Milač Tomaž (podpredsednik društva), Grilanc Anton (tehnični vodja), Lapan Ivan (gospodar), Gubenšek Jože (šahovska sekcija), Grajžl Ivan (smučarska sekcija), Vončina Tanja (aktivnost žena), Prezelj Miran (kolesarska sekcija), Za-varivač, Samardič Sead (nogometna sekcija), Bratina Vlado (košarkaška sekcija) in Lipar Zoran (ZSMS).
Sekretariat RŠD se dopolni z dvema novima članoma in sicer s tov. Milač Tomažem in tov. Grilanc Antonom.
Program dela za leto 1984 je na kratko podal tov. Gregorčič Emil. Vsebuje v glavnem iste naloge kot v preteklih letih, le da je obogaten z »90 akcijam v počastitev 90-letnice EMO«. Tudi v prihodnje bo naš glavni cilj povečati množičnost in dvigniti kvaliteto organiziranih akcij,
dvigniti kvaliteto vseh sekcij tet navzven nastopati resnično z najboljšimi. Da smo te cilje sposobni doseči, smo dokazali že v mesecu maju, ko smo dokazali, da imamo odlične športnike in
Občnega zbora se je udeležilo preko 70 sodelavk in sodelavcev, kljub temu pa velja pripomniti, da smo glede na število zaposlenih v naši DO pričakovali vseeno nekoliko večjo udeležbo.

Peti občni zbor rekreativnega športnega društva EMO
Zelo »zahtevna« dela in naloge časomerilcev pri skokih z vrečo« sta odlično opravila tov. Kozovinc Adi in tov. Adamič Slavko.
močan team organizatorjev, sposobnih narediti marsikaj.
Tehnični vodja društva tov. Grilanc Anton je nato seznanil prisotne z rezultati internih tekmovanj v letu 1983 in rezultat letošnje prve polovice leta po panogah in TOZD (DSSS).
Nato je sledila podelitev pokalov, priznanj in praktičnih nagrad najuspešnejšim ekipam, TOZD in posameznikom za izjemne športne dosežke, za zasluge pri razvijanju, širjenju in popularizaciji množične športne in rekreativne dejavnosti v naši delovni organizaciji.
PRIZNANJA IN POKALE SO PREJELI:
Smučanje - veleslalom: članice: Ciglar Roža - DSSS; st. člani: Grajžl Ivan - Emokontejner; člani 30-40 let: Belina Ivan -SZP Zavarivač; člani do 30 let: Gobec Silvo - Kotli;
Šah: Pertinač Stane - DSSS;
Namizni tenis: članice: Tkalčič Irena - DSSS; st. člani: Končan Konrad - Frite; člani: Kristan Roman - Kotli;
Keglanje: Grilanc Anton -DSSS; člani rekreativci: Pesan Mihael - Posoda;
Letne trim igre članice: Kos Majda - DSSS; člani: Mandič Bojin - Frite;
Rezultati ekipno:
Namizni tenis moštva - moški: 1. Kotli I, 2. DSSS in 3. Posoda I.
Košarka: 1. Vzdrževanje, 2. DSSS in 3. SZP Zavarivač.
Groba ocena: v preteklem letu nismo bili tako uspešni kot leto poprej. Ocena sicer ne velja za vse sekcije oz. tozd enako, je pa podana na osnovi rezultatov in dosežkov navzven. To pa ne pomeni, da nismo nič delali. Storjeno je bilo kljub vse-
Namizni tenis: - ženske: 1. Posoda, 2. Kotli in 3. DSSS.
Smučanje: 1. Kotli I, 2. Kotli II in 3. Vzdrževanje.
Keglanje - 100 lučajev: 1. Vzdrževanje, 2. SZP Zavarivač in 3. DSSS.
Keglanje - borbene igre: 1.
DSSS, 2. SZP Zavarivač in 3. Posoda.
Letne trim igre: 1. DSSS, 2. Radiatorji in 3. Kotli.
Pokali, katere je izdelal naš sodelavec Vodeb Marjan, so bili podeljeni za osvojena mesta, medtem, ko so bila pismena priznanja podeljena za osvojeno drugo in tretje mesto.
Bronasti plaketi RŠD sta prejela letos Miroslav Mesarič iz TOZD Kotli in Ivan Šrot iz DSSS.
Mesarič Miroslav je prejel plaketo za dolgoletno delo na področju športa in razvijanja množične rekreacije v TOZD in DO EMO.
Šrot Ivan za dolgoletno delo na področju rekreativne dejavnosti pri kegljaški sekciji. Pod njegovim vodstvom keglajška sekcija vedno izpolnjuje zadane naloge in organizira razna tekmovanja v občinskem in internem merilu. Poleg tega vodi rekreativno vadbo deklet.
mu ogromno delo. Vendar tega dela nismo dovolj popularizirali iz preprostega razloga, ker smo se malo izgubili v operativi. Bilo je še pa kup problemov, predvsem kadrovskih v samem vrhu društva. Kljub temu, pa preteklo leto ne moremo šteti za neuspešno. Dokazov za to je dovolj.
Aktivnost v sekcijah in panogah.
Taborniški odred: je v preteklem letu delal zelo dobro. Odred, ki šteje ca. 300 članov -predvsem mladin iz osnovih šol, je našel svoje pravo mesto v družbi. V okviru društva oz. DO sicer ni tako opazen, to pa zaradi tega, ker je aktivnih članov iz DO malo, pa še ti so porazdeljeni po dolžnostih v odredu tako, da delujejo v okviru svojih čet, vodov itd. Dejavnost v odredu je potekala v okviru plana in programa dela. Pri izvajanju posameznih nalog so imeli še kup problemov, katere so pa sami in tudi v sodelovanju z društvom kar se da uspešno rešili. Odred še tarejo kadrovske težave. Pokrite imajo sicer vse odgovorne funkcije. Vendar, na vseh mestih še niso povsem ustrezni ljudje. Zato menim, da morajo prav na tem področju storiti še več.
Planinska skupina: dejavnost poteka v okviru planinskega programa dela. Strokovna priprava in izvedba izletov je na dokaj visoki ravni, vendar ostaja krog planincev še vedno preozek. Čeprav je za animacijo delavcev v redu poskrbljeno, se ljudje neradi odločajo za izlete v gore.
S.	D. Tempo: ta sekcija že dalj časa stagnira. Tudi v preteklem letu je bilo kup naporov in želja, da to delo oživimo. Vendar - os-I
Priznanja in nagrade so prejeli:
Ademi Marija - taborniški odred dveh levov
za aktivno in prizadevno delo na področju taborništva.
Grilanc Andrej - planinska skupina
za dolgoletno delo pri organiziranju izletov ter skrbi za propagando in strokovno vodenje izletov.
Ocvirk Marjan - namiznoteniška sekcija
za požrtvovalno delo v sekciji, s katerim delom je veliko pripomogel, da so organizirana tekmovanja kvalitetna.
Vanček Ivan - panoga odbojka
za večletno prizadevno delo in vadbo ekipe, katera je tekmovala v občinskem merilu in na raznih tekmovanjih ter dosegla solidne rezultate.
Klenovšek Sonja - DSSS
za aktivno delo in pomoč pri organiziranju akcij na nivoju RŠD.
Peternel Franjo - DSSS
za delo in pomoč pri organiziranju raznih akcij z rekreativno vsebino v DSSS in DO EMO.
Lipar Zoran - TOZD Radiatorji
za aktivno delo pri razvijanju množične rekreacije znotraj TOZD.
Krajnc Franc - TOZD Emokontejner
se je izkazal z največ organiziranimi akcijami znotraj TOZD z rekreativno vsebino v zadnjih dveh letih.
Klenovšek Viki - DSSS
za redno in vestno informiranje v glasilu Emajlirec o izvedenih akcijah z rekreativno vsebino ter vsestransko pomoč pri org. akcij na nivoju DO.
Artiček Branka - DSSS
za vestno delo na področju propagandnega urejanja.
SZP-Zavarivač Vranje PE Celje za sodelovanje ob 5-letnici delovanja RŠD EMO.
Poročilo o delu
taja še vedno nerešen problem, noga ni preveč pri srcu. Pro-Osnovni problem je verjetno v gram v preteklem letu ni bil izvr-tem, da je krog starejših strel- šen.
cev zelo ozek, mladim pa ta pa- (Nadaljevanje na 14. strani)
Ekipa športnikov iz DSSS je letos že drugič zapored osvojila prehodni pokal RŠD EMO.
Za večletno prizadevno delo in vadbo odbojkarske ekipe (katera je tekmovala v občinskem merilu in na raznih drugih tekmovanjih ter dosegla solidne rezultate) je tov. VANČEK Ivan prejel pismeno priznanje in praktično nagrado.
Letošnjega občnega zbora našega društva se je udeležil tudi
Tov. Mesarič Miro iz TOZD Kotli je prejel bronasto plaketo in praktično nagrado za dolgoletno delo na področju športa in razvijanja množične rekreacije v TOZD in DO EMO.
»EMO
Peti občni zbor...
POROČILO O DELU
(Nadaljevanje s 13. strani)
Kegljaška sekcija: tej sekciji se pozna, da je kadrovsko najmočnejša. Aktivnost poteka na visoki strokovni ravni. Sekcija skrbi v okviru programa dela tako za množičnost kot za kvaliteto. Rezervirane kegljaške steze ne samevajo niti minute, tudi v kegljaški mrtvi sezoni ne. Še več - ponedeljki so dnevi kegljačev EMO v Golovcu, saj od 14. -17. ure redno keglja 30 in več delavcev iz naše DO. Izvedena so bila vsa planirana interna prvenstva, udeležili smo se vseh sindikalnih tekmovanj v kegljanju, organizirali prijateljska srečanja z drugimi DO. Ekipa EMO, ki je nastopala v II. reg. kegljaški ligi je osvojila I. mesto in napredovala v I. ligo. Izpraznjeno mesto smo zapolnili z drugo ekipo »EMAJLIREC«.
Namiznoteniška sekcija: krog ljubiteljev namiznega tenisa postaja konstanten. V sekciji je viden napredek v kvaliteti same panoge in tudi organizacijsko so vedno močnejši. Skozi vse leto potekajo redni organizirani treningi ob ponedeljkih in četrtkih v jedilnici. Organizirali so interno prvenstvo ekip in posameznikov ter vrsto drugih tekmovanj po programu.
Panoga smučanje: izredno je bilo interno prvenstvo v veleslalomu, ekipe so se udeležile obč. sindikalnih tekmovanj in tekaških maratonov. Ni pa bilo internega prvenstva v smučarskem teku. V začetku sezone 83-84 so stekle priprave za ustanovitev sekcije predvsem iz namena, da se smučanje bolje organizira in da se oživijo smučarski izleti. Udeležba na internem prvenstvu EMO je v upadanju.
Šah: Dejavnost poteka po programu. V tej panogi ni opazna kakšna izredna množičnost, kljub temu, da zajema določen krog delavcev. Zato bo potrebno več storiti na animaciji delavcev in organizaciji ustreznih tekmovanj. Smiselna je tudi ustanovitev sekcije. Šahisti so uspešno izvedli prvomajski šahovski turnir, posamezna interna prvenstva - novost: izračun rezultatov preko računalnika, ter se udeležili občinskih in drugih tekmovanj. Na sindikalnem prvenstvu so osvojili 2. mesto.
Košarka: panoga, ki je v kvaliteti najbolj napredovala. Ekipa EMO .je osvojila I. mesti v bas-ketu in košarki na občinskem oz. sindikalnem prvenstvu. Košarkaši so izvedli prvenstvo
Največjo pozornost oziroma največ »kibicev« je pritegnilo tekmovanje udeležencev v pikadu.
Športno rekreativna dejavnost naj bi delavcu pomenila eno od oblik sprostitve od delovnih naprav, od vsakdanje obveznosti. Seveda pa lahko govorimo o sprostitvi oziroma športni rekreaciji le takrat, ko naše hotenje pri doseganju športnih ali tekmovalnih uspehov ne presega naprav amaterskega, občasnega športnega udejstvovanja.
Kolesarska sekcija: sekcija o kateri se je verjetno največ pisalo, je doživela lani ekspanzijo v razvoju. Krona dela v sekciji in verjetno tudi v društvu je bila akcija 100 km po Sloveniji, ki je v celoti izredno uspela. Sekcija pa kljub vsemu ni izvedla programa v celoti. Kolesarji so se množično udeleževali vseh večjih maratonov po Sloveniji, redno trenirali in obiskovali kolesarske TRIM poti. Niso pa izvedli planirane samostojne kolesarske akcije - tekmovanja. Sekcija se vključuje v program dela kolesarskega kluba Celje, vendar popolnega soglasja še ni našla.
Nogometna sekcija: o nogometu se je vedno doslej veliko govorilo, veliko razpravljalo. Rezultatov, takšnih, ki bi kazali na neko kvalitetno organizirano delo pa ni. Sekcija programa ni realizirala, ni bilo internega prvenstva ne v malem, ne v velikem nogometu. Ekipe tudi niso zaključile tekmovanj v velikem nogometu in malem nogometu za druge člane.
EMO v košarki ter se organizirali v sekcijo.
Odbojka: v tej panogi poteka delo po ustaljenem programu. Ekipi članic in članov so napredovale v II. oz. I. sindikalno ligo, starejši člani pa tekmovanja niso končali. Organizirano je bilo interno prvenstvo v odbojki, vendar ni bilo izvedeno do konca. Naše ekipe so se udeležile tudi obč. sind. tekmovanj v rokometu - jesenski del, tenisu in balinanju. V slednjem tekmovanja niso končali.
V tozd je pa sledeča slika:
Frite - dejavnost je potekala v okviru skupnih služb. Vendar je bilo delavcev iz Frit malo prisotnih.
Posoda - kljub temu, da je to največji tozd v EMO, po aktivnosti ne prednjači. V Posodi do lani še vedno nismo uspeli izdvojiti tistega človeka - organizacijskega vodjo, ki bi imel znanje in sposobnosti to ogromno heterogeno množico ljudi organizirati tako, da bi bila športna rekreacija - množična telesna kultura dostopna vsakomur, ki
to želi. Letos je to delo prevzel tov. Lapan Ivan. Vendar mu moramo omogočiti in nuditi vso strokovno pomoč, da bo lahko to nalogo izpeljal. V tozd posoda je veliko število delavcev, ki se organizirano ali individualno ukvarjajo z telesno kulturo. Verjetno bo treba poiskati tudi te in v začetku graditi na njih.
Radiatorji: aktivnost v tozd in navzven zadovoljivo poteka. Glede na to, da so člani komisije za rekreacijo pretežno novi, še neizkušeni, je dejavnost tudi temu primerna. Vendar, opazna je volja do tega dela, kar pa pomeni, da bomo z ustreznimi oblikami izobraževanja dobili dobre in zanesljive organizatorje.
Kotli: Sit - aktivnost je v preteklem letu nekoliko zastala. Vzrok temu je bil preselitev tozd v Šentjur in neenotnost s sindikatom pri izboru ustreznega organizatorja. Nazadnje je to dolžnost zopet prevzel tov. Mesarič, kar pa zagotavlja, da bo aktivnost v redu potekala.
Odpreski - specifičen Tozd z malo delavci, pa še ti so v glavnem starejši. Organizatorji se sicer trudijo organizirati in izvesti različne aktivnosti, vendar je osnovni problem prav v strukturi zaposlenih. Kljub temu pa, kjer je le mogoče, sodelujejo. Uspešno so izvedli TRIM dan tozd.
Emokontejner - ocena za ta tozd velja podobno kot lani. Organizirajo in izvedejo veliko sa-mostojinih akcij - lani največ, vendar je udeležba na akcijah
še dokaj skromna. Opazna je velika volja organizatorjev do tega dela, to pa se odraža tudi na vse boljših rezultatih, ki jih ta tozd dosega.
Orodjarna - tipičen tozd z obilico dobrih športnikov in malo volje do organiziranega skupnega dela. Odnosi v tozd, razdvojenost med generacijami, nezadovoljstvo, se odraža tudi na športni rekreaciji. Organizatorji se sicer trudijo organizirati udeležbo na internih prvenstvih in izvedbo samostojnih akcij, vendar uspeh ni zadovoljiv.
Vzdrževanje - aktivnost v preteklem letu ni bila na ravni prejšnjih let. Pozna se zamenjava vodilnega organizatorja, vendar v tozd je še dovolj sposobnih ljudi, ki znajo in so pripravljeni organizacijsko in strokovno delati na tem področju.
DSSS - program je bil v celoti izveden, vendar akcije, ki so bile izvedene, so organizacijsko in po udeležbi izredno uspele. Kljub zadovoljivim rezultatom pa je potrebno v DSSS še več narediti na povezovanju med službami in vzpostavljanju pristnih tovariških odnosov. Razveseljivo je pa predvsem to, da so delavci začeli ceniti delo organizatorjev in se radi udeležujejo akcij.
ERC - aktivnost glede na majhno število zaposlenih zadovoljivo poteka, čeprav so sposobni še več narediti. Zaradi majhnega števila zaposlenih, so se v začetku letošnjega leta povezali s tozd Odpreski in Fri-
Emajlirec
tami, da se lahko enakovredno udeležujejo vseh internih prvenstev.
Prav gotovo nisem navedel vsega pomembnega dela, ki je bilo v preteklem letu izvedeno. Upam, da me boste prisotni še dopolnili. Vendar menim, da sem v grobih oblikah le predstavil delo in problematiko, ki se je porajala v zvezi s tem v posameznih sredinah. Kje je bil torej neuspeh preteklega leta. Prvi vzrok sem že navedel v začetku.
Drugi - glavni je pa bil v neaktivnosti komisije za rekreacijo ali bolje rečeno, zatajil je vezni člen - povezava med rekreatorji po tozd. Posledica tega so: bili neizvedeni programi aktivnosti po tozd in sekcijah in neizvedena interna tekmovanja.
Če ob koncu seštejemo opravljeno delo in delno neizveden program, lahko zaključimo: opravili smo ogromno delo v korist nas in naših sodelavcev. Imamo mnogo odličnih organizatorjev in športnih delavcev, ki si prizadevajo, da delajo v korist nas vseh. Nekateri nas sicer še vedno postrani gledajo, vendar, če bi se zavedali in bili toliko samokritični, da bi priznali, da takrat ko oni ne delajo, naši organizatorji pripravljajo vse potrebno za izvedbo akcij in tekmovanj, ki potekajo v popoldanskem času ter ob sobotah in nedeljah. Kot sami veste, to delo ni lahko in ga kvalitetno opravijo le sposobni in marljivi ljudje. Da pa delamo dobro in da imamo mnogo marljivih in sposobnih organizatorjev, pa potr-jujeBloudkova plaketa, najvišje republiško priznanje, ki nam ga je podelila republiška ZTKO za kvalitetno delo na razvoju množične telesne kulture v DO EMO.
Delo In uspehi lanskega, ter preteklih let so nam vlili zaupanje, da smo si ob rešitvi določenih kadrovskih problemov lahko zadali izredno zahtevno in obsežno nalogo v letu 1984 - organizirati 90 akcij v čast 90-let-nice obstoja naše DO. Danes poteka 41. akcija, s tem da smo najzahtevnejše in največje -igre Emajlircev Jugoslavije - že izvedli. Prepričan sem, da bomo to nalogo v celoti izvedli in tudi presegli, kar nam pa zagotavlja zanesljiv in močan aparat sposobnih organizatorjev.
Kdor išče, ta najde. Vendar vsi niso našli skritih nagrad.
Upokojili so se
Bratovščak Mijo (6. 9. 1929) - TOZD Posoda, skladišče končnih izdelkov (zavijalnica). Zaposlen v EMO od 1957. leta. Upokojen 23. 3. 1984.
Rožencvet Berta (26.5.1926) - TOZD Posoda, obrat emaj-lirnica - dekor oddelek. Zaposlena v EMO od 16.5.1966. Upokojena v juniju 1984.
50 let življenja in dela Berte Pavšnar
Pred kratkim je praznovala svoj življenjski jubilej - 50-letnico rojstva, naša sodelavka Berta Pavšnar iz dekor oddelka (TOZD Posoda).
Rodila se je 13. 6.1934, v naši DO pa se je zaposlila 2. 1. 1952.
Tovarišica Berta doslej ni nikoli zanemarjala svojega dela, v sredini, kjer dela, vedno rada priskoči na pomoč s svojimi bogatimi delovnimi izkušnjami tako, da ni samo dobra delavka, vestna in predana svojemu delu, ampak je tudi dobra in cenjena delovna tovarišica.
Ob življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko sreče in zdravja v krogu družine.
Sporočila
sodelavcev
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda - kleparski oddelek za darilo, ki mu bo ostalo v trajnem spominu.
PUNGARŠEK Marija - 0 -
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posode za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo drag spomin.
VENGUST Ivan
- 0 -
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Frite za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin na dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Vsem v DO pa želim še mnogo uspehov pri nadaljnem delu.
JEVTIČ Miloš - 0 -
Od odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, delovodji Poldi-ju Horvatu, kakor tudi vodstvu surovinskega obrata za dragoceno darilo, ki mi bo ostalo trajen spomin na dneve in leta, ki smo jih preživeli skupaj ob delu.
Vsem v DO pa želim pri nadaljnjem delu še obilo uspehov.
TRATNIK Marjan
- 0 -
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz Alu oddelka za dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin.
Vsem v kolektivu pa želim obilo uspehov.
PAJ Adolf
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta in brata
PUSTEK Ludvika
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem za darovan venec, izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi godbi na pihala EMO.
Žalujoči sin Ljubo in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža
dr. Poplata Šefka
zdravnika v OA EMO, se iskreno zahvaljujem predstavnikom DO EMO, ki so ga pospremili v prerani grob, mu poklonili cvetje ter sočustvovali z menoj v teh težkih trenutkih. Hvala tudi vsem ostalim, ki so se udeležili pogreba
žena Darinka
Kadrovske vesti
OD 1. 5. 1984 do 31. 5. 1984 Sprejeti na delo:
PANGERL Andreja, GORCAN Ljudmila, HELD Peter-vsi TOZD Posoda; REŽEK Martina, GORENJAK Sonja, KOBI-NOVIC Jasmir, ŠKOBERNE Jurij, JURGEC Rudolf, MAČEK Anton - vsi TOZD Kotli; MONFREDA Miranda, ČEPERLIN Boštjan - oba DSSS; IBROVIČ Spaho, PANTOVIČ Radan -oba TOZD Kontejner; DEBELAK Anton, KARNIČAR Bojan, TRNAR Jože, ZALOŽNIK Borut - vsi TOZD Vzdrževanje.
Iz DO so odšli:
GORIŠEK Božislava, ČVAN Angela, BREZOVŠEK Milan, STARIHA Franci, SVRŽNJAK Zvonko, PONDELAK Martin, ČRETNIK Ivan, BALS Pavel - vsi TOZD Posoda; BUZINA Branko - Servis in trgov.; PODERGAJS Darko - Odpreski; KUKOVIČ Janez - TOZD Kotli.
Upokojili so se:
PAJ Mihaela 6. 8. 1934 - 3.5. 1984, STERNAD Jožefa 29. 12. 1933 - 10. 5. 1984, REČNIK Lojzka 2. 5. 1934 - 3. 5. 1984, TRATNIK Marjan 18.1.1927 - 3. 5.1984, OSET Stanislav 11.5. 1933 - 29. 5. 1984, ŠALEJ Edvard 1.1.1926 -16.5.1984 vsi TOZD Posoda; PILKO Marija 1. 7. 1933 - 3.
5.1984,	KOSTANŠEK Anton 10. 5.1929 - 14. 5.1984, KO-ŠEC Ivan 20. 6. 1928 - 3. 5. 1984, PIŠOTEK Silvo 28. 12. 1957 - 1. 5. 1984, TOZD Kontejner; AHTIK Martin 11. 11. 1930 - 8. 5. 1984, TOZD Vzdrževanje.
Poročila se je:
ŠUMAK Stanka - PUCELJ
Premeščeni iz TOZD v TOZD
MANSUTI Alojz iz TOZD radiatorji v DSSS - kontrola s
1.5.1984,	MILAČ Tomaž iz TOZD Kotli-razvoj v DSSS - razvoj s 1. 5. 1984, CIGLAR Stanko iz TOZD Kotli-razvoj v DSSS - razvoj s 1.5.1984, BOŽIČ Zoran iz TOZD Kotli-razvoj v DSSS - razvoj s 1.5.1984, KNEZ Mirko iz TOZD Kotli-razvoj v DSSS - razvoj s 1. 5. 1984, ZUPANC Štefica iz TOZD Kotli-razvoj v DSSS - razvoj s 1. 5. 1984, BOMBAČ Dušan iz TOZD Kotli-razvoj v DSSS - razvoj s 1. 5. 1984, AMON Leon iz TOZD Kotli-Šentjur v TOZD posoda s 18. 5. 1984.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi drage sestre Justine se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Vzdrževanja - energetike za izkazano pomoč in darovano cvetje ter izraze sožalja.
Iskrena hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči brat Franc Pangerl z družino
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina
HRANIČ Roberta
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, še posebej sodelavkam in sodelavcem iz obrata emajlirnica za darovani venec. Žalujoča mati z družino
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame BOSNAR Ane
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, darovali venec ter pospremili pokojnico na zadnji poti.
Žalujoča hči Sanda Koružnjak z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, žene
MAROLT Viktorije
se zahvaljujemo sodelavcem, prijateljem za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala DO EMO za venec. Denar za cvetje smo namenili v korist onkološkega inštituta. Sinova Drago, Vlado BAJC in mož Tone
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža
ŠKETA Avgusta
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz montaže in pocinkovalnice za darovano cvetje in izraženo sožalje.
Žalujoča žena Greta
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta
GOLE Vincenca
se iskreno zahvaljujem oddelku zavijalnice za denarno pomoč.
Žalujoča hčerka Fanika Kunstič z družino
Humor
»Si slišal, da naši vlačiini delavci...«
»Vodilni, bučman, vodilni se reče«.
»Nič več. Ker tako dolgo vlečejo za nos naše samoupravne organe, jim pravimo vlačiini«.
- 0 -
»Vili, ali je res, da si za ves regres, ki smo ga dobili v EMO kupil srečke, ali si nor?«
»Sploh ne. Sedaj imam vsaj majčkeno možnost, da bom lahko šel na počitnice«.
- 0 -
»Vidiš, tisti tam, na primer, zamuja na delo, vnaša alkohol, pohajkuje, malica dve uri...«
»In zakaj ga ne odpustite?«
»Hja, zagovarja se, da je veliko takih«.
Takšni
smo
Mar nismo čudni: na vse pretege se trudimo sebe povzpeti čim višje.
Ko pa nam uspe, do onemoglosti pripovedujemo, kako je tam težko.
- 0 -
Če se boriš zase, se zanesi le - nase.
Če se boriš za druge - se ne moreš zanesti na nikogar.
- 0 -
Nagrajevanje po delu? Jaz sem za! Toda pod pogojem, da se najprej zmenimo kaj je delo.
- 0 -
Nekdo mi je oponesel: Ti pišeš slaboumne stvari.
Že morda, še več pa je takih, ki pišejo slaboumne stvari s hudimi gospodarskimi posledicami.
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
»Živio Jože! V tovarni so rekli, da te je že skoraj pobralo ...«
»Saj me skoraj tudi je. Tako sem se sekiral zaradi poljskih del, da mi je zdravnik moral napisati bolniško ...«
- 0 -
»Kaj praviš, Emil, na drseči delovni čas?«
»Odlično, Franjo. Dolgo spiš, preden greš v službo še nekaj popiješ, malo poklepetaš, urediš dokumentacijo in če je potrebno popoldne še malo posediš.«
- 0 -
»Kam pa kam Brane?«
»Žena me je poslala po 50-odstotno kavo...«
»No, potem pa stopi k meni še na pivo«.
»Rad, zelo rad, a ne morem. Sin me je prosil, naj mu kupim 50-odstotno čokolado«.
»Ja, kaj pa je s tabo, saj govoriš kot statistik, vse v odstotkih?«
»Takšni časi so. Glej tašča mi je naročila smetano z malo kalorijami, le 10-ods-totno z dodatkom margarine, mleko ima zdaj 20-ods-totkov maščobe ...«
»Povej no, kaj pa počneš v službi, da si tak računar?«
»Ja, saj to ni važno. Odlo-
čil pa sem se, da karkoli že delam, delam le 50 odstotno! «
- 0 -
»Kaj? Samo tri dni bolniške? Toda tovariš doktor, to mi ni dovolj niti da pokosim travnik, kaj šele, da bi prepleskal ograjo!«
- 0 -
»Anica, ostro ti prepovedujem nadaljnje znanstveno delo pri uvajanju nove tehnologije, s katero hočeš meso zamenjati s krompirjem!«
- 0 -
»Kaj pa prenašaš to knjigo?«
»Našel sem jo v parku pred upravo, zdaj pa jo bom vrnil lastniku ...«
»Pa veš, kam jo moraš nesti?«
»Seveda! Tu je naslov -Ivan Cankar, Na klancu...«
- 0 -
»Ali si bral, da na Švedskem lahko med delom berejo časopise?«
»Hm, Švedi so tukaj precej za nami! Pri nas delamo to že celih dvajset let«.
- 0 -
»Tovariš Mitja, zakaj pa vi zamujate na delo?«
»Zato, ker prej začnete delati, preden jaz pridem!«
»Sosed, tebe pa že dolgo nisem videl delati na polju ...«
»O... o, saj bi rad delal, pa mi naša zdravnica ni dala prej bolniške«.
Izžrebani reševalci prvomajske nagradne križanke
Med pravilno rešenimi nagradnimi križankami, ki so prispele v naše uredništvo so bili izžrebani naslednji reševalci:
1.	nagrada - 400,00 din, MARKEŽ Edi - DSSS
2.	nagrada - 300,00 din, KOROŠEC Vinko - TOZD Posoda
3.	nagrada - 200,00 din GAJŠEK Jože - TOZD Kotli
4.	nagrada - 150,00 din, CENTRIH Srečko - TOZD Kotli
Nagrajencem čestitamo!
Uredništvo

Pri nas imamo malo kontrolorjev in dobro kvaliteto izdelkov
Pri nas pa je ravno obratno. Imamo veliko kontrolorjev in slabo kvaliteto izdelkov
8»
It 15
Tovariši, ne govorim vam o svetli bodočnosti, to kar sedaj vidite, da ne vidite, je posledica objektivnih ... bla bla ... bla ...
Modre in manj modre
V stabilizaciji vse napreduje. Znanstveniki so bolj znanstveni, finančniki bolj finančni, ekonomisti bolj ekonomični in buteljni še bolj butasti.
XXX
Sedaj nam je že jasno, zakaj nam voščijo novo leto črni dimnikarji. Kakšen voščilec, takšna prihodnost.
XXX
V	naši DO nekateri invalidi delajo le po štiri ure. Žal pa imamo med zdravimi delavci veliko takih, ki ne delajo niti toliko.
XXX
Ne skrbi nas, koliko naredimo, ampak koliko zaslužimo.
XXX
V	naši DO družbena samozaščita še marsikje šepa. Zaradi tega pa se bolj razvija samooskrba nekaterih sodelavcev.
XXX
Resnica je, da nam lahko največ škode naredi sovražnik, resnica pa je tudi dejstvo, da bi nam jo težko lahko kdo povzročil še več, kot smo si jo sami...
XXX
Ni bistveno ali si za ali proti, bistveno je, da si v večini.
XXX
Naši energetiki pravijo, da so z vodo resnične težave; sodelavke - gospodinje pravijo, da je onesnažena. Sodelavci, ki ribarijo, pravijo, da je zastrupljena oziroma, da jo je preveč v vinu. Naši vodilni pa pravijo, da nam teče v grlo.
XXX
Pri nas v EMO najlaže uspe tisti, ki dela z glavo in si z rokami le pomaga.
XXX
Ko padejo v vodo načrti, se odgovornost seli z obale na obalo.