GLASILO KOMBINATA DELAMARIS
LETNIK VI.
IZOLA, 26. DECEMBRA 1964
INTERNA IZDAJA
X f: 43 4
ŠTEV. 3
Naše poslovanje v letih 1964 in 1965
Z gospodarskim rezultatom, ki ga bomo dosegli v letošnjem letu, smo lahko na splošno zadovoljni.
Celotni dohodek, ki ga bomo letos dosegli, bo znašal 8 milijard 300 milijonov, dohodek pa 1 milijardo 480 milijonov. Milijardo 200 milijonov bomo porabili za osebne dohodke, tako da bo ostalo čistega dohodka 280 milijonov din. Ta sredstva bomo razporedili v sklade podjetja.
Rezultati našega dela so torej zadovoljivi, zlasti če upoštevamo izpade pri predelavi paradižnika, katerega letina je bila letos zelo pičla. Proizvodnja jušnih koncentratov se je povečala za 11%, an-tipasta za 19%, nesterilizirane ribje konzerve za 45 %, jedilno olje za 17 %, pločevinasta embalaža za 4%. Ulov sveže ribe bo dosegel lanskoletno višino, ali pa se ji vsaj močno približal. Pod nivojem proizvodnje prejšnjega leta bo proizvodnja steriliziranih ribjih konzerv in nekaterih hranil v prahu.
V primerjavi z letom 1963 se bo celotni dohodek povečal za 4 %, neto produkt za 17 %, dohodek za 18 %, čisti dohodek za 23 % in bruto osebni dohodki za 21 %. Povečane bodo produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost.
Zelo važno za prihodnost je, kakšne načrte si bomo zagotovili za prihodnje leto. Plani za prihodnje leto so že sestavljeni. Od nas vseh pa je odvisno, kako jih bomo realizirali.
Ena od ključnih postavk prihodnjega leta je v tem, koliko bomo napredovali na področju mehanizacije. Vsi se zavedamo, da je to eden naših osnovnih problemov. Brez sodobne mehanizacije ni resnično uspešnega poslovanja. To prav tako velja tudi za konzervno industrijo. Naša glavna skrb v prihodnjem letu mora biti rekonstrukcija in čim popolnejša mehanizacija proizvodnje za predelavo ribe v
obratu Iris. Po planu bi se v letu 1965 morala združiti oddelek za predelavo ribe in oddelek za izdelavo antipaste v rekonstruiranem obratu v Irisu. Od te združitve si mnogo obetamo, ker se bodo na ta način povečale predelovalne sposobnosti za ribje konzerve in antipaste. To pa je za naše podjetje zelo važno, kajti velikim sunkom ulova v jesenskih mesecih se ne bomo mogli izogniti. Povečanju lastne hladilnice v obratu Riba smo se morali za to leto odpovedati v korist izgradnje hladilnice v Luki Koper, da se s tem doseže večja koncentracija danih posojil za hladilnice na tem področju. Z združitvijo celotne predelave ribe bi tudi olajšali mehanizacijo. Predvidevamo nabavo strojev za rezanje ribjih glav in sekanje tune ter filetiranje zelenjave.
Načrti za rekonstrukcijo predvidevajo mehanizacijo notranjega transporta. Večja mehanizacija je predvidena tudi pri proizvodnji pločevinaste embalaže. Na področju družbenega standarda je predvidena izgradnja stanovanjskega bloka in nadaljnje
odobravanje posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo. Vsi ti plani, zlasti pa plan razporeditve sredstev, še niso dokončani in imajo delovne enote še vedno možnost, da s koristnimi predlogi vplivajo na njihovo dokončno izoblikovanje. Važno pri tem je, da se odločimo za taka vlaganja, ki nam bodo v najkrajšem času prinesla največjo korist.
Če bomo dosegli tako osnovo poslovanja, nam potem ne bo težko doseči v letu 1965 planiranega obsega poslovanja. Po teh planih se bo povečala proizvodnja čistih in mešanih ribjih konzerv za 7%, jušni koncentrati za 40% in pločevinasta embalaža za 7 %. Celotni dohodek se bo povečal za 12 % in bo znašal 9 milijard 300 milijonov din. Dohodek se bo povečal prav tako za 12 % in bo znašal eno milijardo 660 milijonov din. Predvideno je tudi povečanje osebnih dohodkov v skladu s povečanjem produktivnosti. Da bi dosegli čim bolj intenzivno izkoriščanje materialov in režije, je planirano nagrajevanje prihrankov pri proračunih delovnih enot.
Novo mladinsko vodstvo
Sredi prejšnjega meseca je imela naša mladinska organizacija redno letno konferenco V imenu samoupravnih organov sta jo pozdravila predsednik delavskega sveta Ivo Hajšek in predsednik upravnega odbora Vili Može. Konferenco je pozdravila tudi predsednica ZMS v Izoli An-drina Pečar.
V poročilu in razpravi so mladinci kritično pregledali svoje delo od zadnje konference dalje. Dosegli so več lepih uspehov. Uspeli so povečati število naročnikov za list »Mladina«, organizirali so več poljudnoznanstvenih predavanj na temo »Šola za živ-
ljenje«. Uspela je tudi poučna ekskurzija v sorodna podjetja. Premalo zanimanja pa kažejo naši mladinci za predavanja, ki jih organizira tukajšnja delavska univerza, in za sodelovanje pri kulturni in športni dejavnosti v društvih in klubih v Izoli.
Ker za formiranje lastnih klubov in društev v kombinatu ni ne možnosti in ne potrebe, naj bi mladi aktivneje sodelovali v teh dejavnostih v društvih, ki že obstajajo, kjer bi lahko vsakdo našel sebi ustrezno področje izživljanja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nova vodstva krajevnih organizacij SZDL
V nedeljo, 22. novembra, je bilo v Izoli vse praznično razpoloženo. Volitve v krajevne organizacije SZDL so počastili naši športniki, ki so se pomerili v raznih disciplinah. Streljanje z zračno puško, jesenski kros in go-cart dirke so razgibale staro in mlado. Tudi godba na pihala je po svoje popestrila nedeljski program.
Kandidate za nova vodstva SZDL so člani izbrali že na predvolilnih konferencah, in sicer
NOVO MLADINSKO VODSTVO (Nadaljevanje s I. strani)
Na konferenci so opozorili tudi na stanovanjsko stisko, ki sili mnoge mladinke, da morajo za
VINKO FRANETIČ, predsednik mladinskega komiteja
skromno stanovanje poleg plačila opravljati še razna domača dela. Mladinska organizacija pogreša tudi več sodelovanja z ostalimi organizacijami v kombinatu. Ugotovili so tudi, da ima naša mladina veliko možnosti za uveljavljanje v samoupravnih organih in prav gotovo je med mladimi mnogo takih, ki to zaslužijo in ki nas ne bi razočarali. Delovne enote so lahko šola za mlade upravljavce in bodoče funkcionarje teh organov.
Na koncu so izvolili še novo vodstvo, v katerega so bili izvoljeni: Vinko Franetič, Silvo Sik, Ivan Remškar, Vera Jerak, Ema Sosič, Cvetka Markežič in Mihaela Prelec.
Na prvi seji komiteja mladine je bil za predsednika izvoljen Vinko Franetič.
Novemu mladinskemu vodstvu želimo mnogo delovnih uspehov, mladinci pa si želijo čimveč sodelovanja in razumevanja ostalih.
precej več, kot so jih izvolili. Prav to, da so volivci imeli na tajnih volitvah možnost izbire, je povečalo interes in zanimanje za volitve. Že v zgodnjih jutranjih urah so volivci čakali pred
volišči, da opravijo svojo dolžnost, in se jih je že v dopoldanskem času zvrstilo nad 80%.
Po posameznih krajevnih organizacijah SZDL je bila naslednja udeležba:
KO SZDL
Število
volivcev
Glasovalo
% Neveljavnih % glasovnic
I.
II.
III.
1821
1292
1975
1714
1266
1803
94.1
98.0
91.3
4
20
0.6
0.3
1.1
Skupaj
5088
4783
94.0
35
0.7
Volivci so imeli na izhiro 66 kandidatov, od katerih so jih za svoja vodstva izvolili 39.
Tako lep uspeh na teh volitvah izhaja tudi iz tega, ker imamo v Izoli razmeroma visok odstotek članov SZDL, saj je včlanjenih 87,5 % vseh volilnih upravičencev.
Nova vodstva so se že konstituirala, saj jih čakajo pomembne naloge.
Pred nami so volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino. Sprejemali bomo občinski
proračun in družbeni plan za prihodnje leto.
Novoizvoljenim odbornikom krajevnih organizacij SZDL čestitamo in jim želimo čimveč uspehov.
Na podeželju so člani SZDL izvolili ob veliki udeležbi vodstva podružničnih odborov in skupno krajevno vodstvo. Krajevna konferenca za podeželje je bila v Ma liji v soboto, 12. 12. 1964. Delegati podružničnih odborov so razpravljali predvsem o komunalnih problemih.
KOLEKTIVU »DELAMARIS«
2ELIJO OBILO DELOVNIH USPEHOV, OSEBNE SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1965
★ OBČINSKA SKUPŠČINA IZOLA
★ OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV
★ OBČINSKI ODBOR SZDL
★ OBČINSKI SINDIKALNI SVET
★ OBČINSKI KOMITE ZMS
★ OBČINSKI ODBOR ZB NOV
Prizor z volišča v Pitonijevi ulici
Kako urejamo naše mesto
Pogled na Izolo
Gospodarski razvoj Izole vse bolj narekuje, obenem pa tudi omogoča vedno večja vlaganja v objekte družbenega standarda, v negospodarske investicije.
Za letošnje leto je bilo predvideno, da bomo v te namene porabili 636,300.000 din. Od tega smo do konca septembra porabili 71,5% ali 454,741.000 din.
Največji delež po programu predvidenih sredstev — 354 milijonov — je namenjenih izgradnji stanovanj. V tem letu je bilo dokončanih 44 stanovanj, v gradnji jih je še 94. Stavbenik gradi za trg 54 stanovanj, stanovanjski sklad 30, privatni investitorji in drugi pa si gradijo 10 stanovanj.
Po porabljenih sredstvih je na drugem mestu šolstvo, zdravstvene in socialne ustanove. Nova šola je dobila kotlarno, adaptirana je lekarna, v domu onemoglih so opravljena razna obnovitvena dela. Reševalna postaja bo dobila nov avto, ko bo ta na trgu, otroški vrtec in igrišča pa zaradi premajhnega dotoka sredstev še niso prišli na vrsto. Hiša, v kateri je bi prej otroški dom, še ni prodana, ocenjena je pa za 19 milijonov. Za navedeno skupino stroškov je bilo predvidenih 91 milijonov 800.000 din, porabljeno pa 58,500.000 din ali 63,7 %. Pričakujemo, da se bo do konca leta zbralo še nekaj sredstev za kritje najnujnejših potreb otroškega varstva.
Za kanalizacijo je bilo predvidenih in tudi porabljenih 20 milijonov. Izvedena je bila kanalizacija v Trubarjevi ulici, v novem naselju ob bolnici, Vodovodni ulici, v naselju ob Dantejevi ulici. S temi sredstvi je bil urejen tudi hudournik pri reševalni postaji. Napravljena je bila tudi ka-
nalizacija pri novih blokih za tržišče v vrednosti 5 milijonov, vendar ta še ni plačana, ker še ni pobran komunalni prispevek.
Za vodovodno omrežje je bilo planirano 34 milijonov, porabljenih pa le 9,646.000 din. Vodovod je dobila Trubarjeva ulica, za kar je bilo predvideno 1 milijon stroškov, ker pa so uporabili izkope ob polaganju kanalizacije, so ti stroški znašali samo 446.000 din.
Kmalu bo dokončano tudi omrežje v naselju ob bolnici, kjer bodo tudi za ca. 800.000 din nižji stroški, kot so bili predvideni. V gradnji je še višinski vodovod za Malijo, Vinico in Šared in je bilo doslej zanj porabljeno 7 milijonov. To delo pa ne napreduje, kot bi moralo, ker zaradi pomanjkanja sredstev Rižanski vodovod ni dal svojega deleža 15 milijonov.
Za elektrifikacijo je bilo predvidenih 98 milijonov, porabljenih pa 37,280.000 din. Dokončani sta dve trafopostaji, omrežje nizke napetosti na Dobravi in pri bol nici. Predvidena gradnja razdelilne trafopostaje se še ni pričela, ker investitor Elektro Nova Gorica še nima zagotovljenih sredstev. Predvideno je, da se bo ta gradnja pričela prihodnje leto.
Ceste in pločniki so letos potisnjeni v ozadje. Od predvidenih
2.600.000 din je bilo za urejanje cest in pločnikov porabljenih le
600.000 din. S tem denarjem je bila urejena ploščad ob Gostinskem šolskem centru.
Ureditvi obale in kopališča je bilo namenjenih 1,900.000 din in tudi porabljenih 1,800.000 din ali 94,7 % od predvidenih. Za dela pri svetilniku je bilo porabljeno
800.000 din, za čiščenje plaže v Simonovem zalivu 300.000 din, za plačilo popravila obalnega zidu v parku Arigoni pa 700.000 din. To popravilo je bilo opravljeno že leta 1962 in je bilo sedaj samo plačano.
Po programu je bilo za ostalo komunalno izgradnjo predvidenih 23,800.000 din, porabljenih pa je bilo 16,615.000 din. Za ureditev mrliške vežice je bilo porabljenih
4.800.000 din, za tržnico na Kristanovem trgu 5 milijonov, za nogometno igrišče 5 milijonov, za izdelavo urbanistične dokumentacije 1,500.000 din in za pogozdovanje 315.000 din.
Kmalu se bodo začela zaključna dela na mostu pri vhodu v Izolo na Cankarjevi cesti in je za to delo predvideno 2 milijona.
' V '
Vsem bralcem
tla
5ecjci čelada
L
želimo v novem letu obilo delovnih uspehov, osebnega zadovoljstva in sreče ter čim plodnejšega sodelovanja s svojim glasilom!
Uredništvo
PRED VOLITVAMI
Meseca aprila prihodnje leto poteče mandatna doba odbornikom občinske skupščine in republiškim ter zveznim poslancem, ki so bili izvoljeni za dve leti. Novost pri teh volitvah je predvsem to, da bomo pri izbiri kandidatov lahko sodelovali vsi volivci.
Pri občinskem odboru SZDL je formirana komisija, ki zbira in evidentira predloge, ki jih dostavljajo posamezniki in organizacije. Na ta način ima vsak volivec ali organizacija možnost, da predlaga, kdo naj kandidira za posamezna izpraznjena mesta.
Poglejmo, komu poteče mandat in bomo na njegovo mesto volili drugega.
Zvezni poslanci: Milan Vižintin, Ivan Drekonja, dr. Albert Mercedes, Jože Smole in Marija Vogrič.
Od republiških poslancev, ki jih volimo v Izoli, poteče mandat Romani Palčič in Leu Fusilliju.
V občinski skupščini pa poteče mandat naslednjim odbornikom:
Občinski zbor: Vida Blažina, Drago Lenček, Oskar Jogan, ing. Gabrijel Cotič, Roman Pavlinič, Vincenc Buonassisi, Lojzka čo-tar, Ludvik Fornazarič, Franc Bečaj in Bruno Kleva.
Zbor delovne skupnosti: ing. Filip Kolenc, Ludvik Sanabor, Franjo Mihna, Anica Gregor, Ma-
rija Kaligarič, Italo Dellore in Jože Lampe.
Podskupina kmetijstvo: Milan Vesel.
Prosveta in kultura: Jernej Humar.
Zdravstvo in socialno varstvo: dr. Jože Trstenjak.
Organizacijsko-politična skupina: Mara Avsec.
Za ta izpraznjena mesta bodo kandidate lahko predlagale organizacije, lahko pa tudi posamezniki. Tudi kandidiralo bo lahko več kandidatov, tako da bodo volivci lahko izbirali. S temi spre-
Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Izola je pred kratkim razpravljal o otroškem varstvu v naši komuni.
V kratkem bodo adaptirani prostori bivše vajenske šole, ki bo služila otroškemu varstvu. Prostori so neopremljeni, primanjkuje tudi posteljnine in igrač. Prav bi bilo, da bi sredstva, ki so namenjena za novoletna darila, in druga razpoložljiva sredstva, ki jih imajo gospodar-
membami je sproščena široka demokratičnost in volja volivcev, ki bodo lahko predlagali, svoje predloge branili in tudi volili Pri kandidiranju naj vodi predlagatelje glavna želja, da zagotovimo tem organom sposobne in delavne ljudi. Kandidirali in volili bomo predvsem take, ki so se izkazali pri dosedanjem delu in ki uživajo zaupanje delovnih ljudi. Ne bomo postavljali v ospredje strukture, čeprav je tudi ta potrebna, ampak kvaliteto človeka, ki bo imel pravilen odnos tudi do svojih volivcev.
ske organizacije, porabili za izboljšanje pogojev in stanja v vrtcu.
Otroški vrtec poziva občane, naj podpro akcijo za zbiranje teh sredstev.
Na predlog nekaterih delovnih organizacij je bil izdelan ključ, po katerem naj bi prispevale posamezne gospodarske organizacije. Po tem predlogu bi bil prispevek našega kombinata za vrtec 1,693.000 din.
Varstvo otrok
Pri polnjenju paradižnika
S sej delavskega sveta
Na šesti seji je delavski svet najprej obravnaval predlog upravnega odbora, da se izreče pohvala tistim članom kolektiva, ki so v noči od 24. na 25. oktobra obvarovali pred poplavo skladišče gotovih izdelkov v obratu Argo.
Vsi se še spominjamo tiste noči, ko je neurje pustošilo tudi v Izoli in marsikje prizadejalo občutno škodo. Veliko škodo bi lahko utrpeli tudi mi, saj je bilo skladišče polno gotovih izdelkov, če ne bi čuvajska služba takoj uspešno intervenirala in če ne bi takoj prihiteli na pomoč tudi drugi člani kolektiva.
Pri reševanju skladišča pred vodno stihijo so se posebno izkazali Ljubo Krstič, Jože Kuk, Jože Furlan, Anton Tomažič, Ivan Mahne, Vera Frančeškin, Branko Tavčar, Karmela Krami' in Nada Eržen. Ker pa je bilo reševanje izredno težko in tudi nevarno, jim je delavski svet izrekel pohvalo in priznal vsakemu nekaj nagrade.
Obravnavan in dokončno sprejet je bil poslovnik delavskega sveta. S tem poslovnikom so določene oblike, kako naj člani samoupravnih organov in kolektiva opravljajo svoje funkcije v teh organih.
Pravilnik za tehnične izboljšave in izume, ki je bil sprejet na tej seji, je obširneje tolmačen v posebnem članku.
Delavski svet je obravnaval poslovno poročilo za 3. tromesečje in to poročilo tudi odobril.
Predsednik investicijske komisije tov. Janez Molk je tolmačil predlog investicijske komsiije za nabavo nekaterih osnovnih sredstev.
Ker smo odpravili električne peči za ogrevanje prostorov, bomo namesto teh nabavili devet peči na butan. Te peči veljajo
287.000 din. Za ogrevanje mehanične in mizarske delavnice v ribolovnem obratu bomo nabavili termogen na nafto, ki bo veljal
950.000 din.
Hranila v prahu dobijo tehtnico za hitro določanje vlage po skrajšanem postopku. To tehtnico bomo uvozili in bo veljala s carino vred 300.000 din.
Za biološka raziskovanja v laboratoriju bomo nabavili potrebne instrumente in aparature v skupni vrednosti 1,200.000 din. Odobrena je bila tudi nabava elektromotorja za črpalko, ki črpa morsko vodo, oddelek pločevinaste embalaže pa bo dobil razne stroje za 39.815 vzhodnih dolarjev.
Na tej seji je bil tudi ukinjen oddelek kooperacije in sprejet sklep o formiranju oddelka špedicije. Vodja špedicije bo Anton Medved, dodeljeni so mu še Miro štrancar, Zmago Margon in Andrejka Baloh.
Na sedmi seji je delavski svet najprej obravnaval dodatni plan propagande in sredstva, ki so potrebna za izvedbo tega programa ob uvedbi novega kavinega nadomestka »KANA«.
Predsednik komisije za proučevanje nagrajevanja tov. Vinko Buonassisi je poročal, da so nekatere enote ali oddelki pri delitvi osebnih dohodkov prekoračili kvote, ki so s pravilnikom odobrene. Postavilo se je vprašanje, ali naj se preplačila vrnejo ali ne. Končno je bil sprejet sklep, da preveč prejetih osebnih dohodkov ne bo vračal nihče, da pa morajo enote svojo notranjo delitev takoj vskladiti s pravilnikom, sicer bo to veljalo za namerno kršitev naših internih predpisov.
Ker v kombinatu vedno nastajajo razne spremembe, zaradi katerih bi bilo treba spreminjati tudi določila pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, je delavski svet odločil, da bomo vse zadeve glede osebnih dohodkov obravnavali vsake tri mesece. Torej bo vsake tri mesece ena seja delavskega sveta namenjena samo tem
vprašanjem. Ta ukrep je bil potreben zaradi tega, da ne bi posamezniki motili vsako sejo z osebnimi dohodki.
O našem prispevku v sklad za finansiranje strokovnega šolstva je naš delavski svet že večkrat razpravljal. Okrajna gospodarska zbornica nam je namreč naložila mnogo večji delež, kot je naša objektivna možnost in dolžnost. Sedaj je delavski svet odločil, da bomo v ta sklad vplačali za minulo in za letošnje leto 9 milijonov din.
Kakor vsako leto tako so komisije tudi letos pred zaključkom leta pregledale naše zaloge, osnovna sredstva in premoženje sploh ter predložile v odpis vse, kar je zaradi dotrajanosti ali drugih vzrokov izgubilo vrednost. Tako je bilo odpisano nekaj transportne embalaže, bombira-nih doz, neizterljivih terjatev in podobno.
Potem ko je delavski svet odobril najetje kratkoročnega kredita za kritje blagovnega prometa, je sprejel še sklep, da sme »NK Delamaris« uporabljati to ime samo do prve skupščine kluba, najdlje pa do 31. decembra 1964. S tem preneha veljati sklep delavskega sveta, ki je bil sprejet ob formiranju tega kluba. Ta, za nogometaše malce neugoden ukrep je bil potreben zaradi varovanja ugleda naše gospodarske organizacije.
* * *
Strojnica v hladilnici ribolovnega obrata
O tehničnih izboljšavah in izumih
Delavski svet je novembra dokončno sprejel pravilnik o tehničnih izboljšavah, izumih in o premijah za te izboljšave. Ker pa je ta pravilnik važen za ves kolektiv, ga v izvlečku podajamo, da se bodo člani kolektiva lahko po njem ravnali in uveljavljali svoje pravice.
Po zakonu o patentih kakor tudi po tem pravilniku se šteje za tehnično izboljšavo izum, ki se da koristno uporabiti v industrij; ski ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti. Izum je nov, če izpolnjuje zakonite pogoje za pridobitev patenta v SFRJ.
Če je izum nastal v času, ko je izumitelj v delovnem razmerju in v neposredni zvezi z njegovim delom ali če je nastal v šestih mesecih po prenehanju delovnega razmerja, je pa v zvezi z njegovim prejšnjim delom, kakor tudi če pride do izuma po nalogu podjetja, velja, da je bil izum ustvarjen v podjetju.
Izumitelj, ki je ustvaril izum v podjetju, mora to prijaviti_pi-smeno glavnemu direktorju, podjetje pa mu izda potrdilo o pri; javi izuma. Podjetje in izumitelj morata varovati tajnost izuma do vložitve prijave za pridobitev patenta.
Podjetje mora v roku treh mesecev po prejemu obvestila o izumu izjaviti, ali namerava izum odkupiti ali ne. Če se podjetje v treh mesecih ne izjavi, ima izumitelj pravico, da si pridobi pravico patenta sam. Odnose med izumiteljem in podjetjem določita oba s posebno pogodbo. Te pravice, ki jih pravilnik daje izumitelju, ima tudi tisti, ki je dal samo temeljne osnove za ustvarljiv izum, čeprav tega ni izpeljal do kraja oziroma do vseh podrobnosti.
Izumitelj ima pravico do odškodnine v vsakem primeru, če se ji sam ne odpove. To pravico ima tudi tedaj, če podjetje začne izkoriščati izum pred pridobitvijo patenta.
O višini odškodnine za izum se sporazumeta ižumitelj in podjetje. Če se ta dva ne moreta sporazumeti, odloči o višini odškodnine Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani.
Pri določanju višine takšnega izuma se zlasti upošteva: tehnični in gospodarski pomen izuma, koristi, ki jih lahko doseže podjetje z uporabo izuma, vrednost sredstev, ki jih podjetje vloži za uresničenje izuma, delež izumitelja pri izumu ter druge okoliščine kot na primer, če je bilo delo za izum opravljeno v rednem delovnem času in kot redno delo izumitelja itd.
V vseh zadevah iz področja izumov zastopa podjetje glavni direktor ali od njega pooblaščena oseba. V posameznih primerih lahko direktor najame za pomoč strokovnjake iz podjetja ali tudi izven podjetja.
O vseh prijavljenih izumih v podjetju kakor tudi o pogojih za njihovo izkoriščanje moja glavni direktor seznaniti upravni odbor. Tudi pogodba, ki jo podpišeta za podjetje glavni direktor in izumitelj, je pravnomočna, ko jo potrdi upravni odbor.
Za tehnično izboljšavo se šteje vse, s čimer je bila dosežena večja produktivnost, boljša kakovost izdelkov, prihranek na materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljša tehnična kontrola v proizvodnji kakor tudi boljša varnost pri delu.
Ne štejejo pa se za tehnično izboljšavo predlogi za izboljšanje organizacije dela v administraciji, dokumentaciji, statistiki in planiranju ter drugi organizacijski ukrepi na področju prometa, blaga in storitev. Sem spadajo tudi predlogi strokovnih sodelavcev v znanstvenih in konstrukcijskih birojih, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih pripravili in izvršili strokovni delavci v okviru svojih rednih službenih nalog.
Za tehnično izboljšavo se ne štejejo tudi predlogi, ki pomenijo samo prenos že znanih tehničnih izkušenj iz drugih domačih ali tujih organizacijskih enot, z bolj razvito tehniko ali strokovno literaturo. Sem spadajo tudi recepti, ki izvirajo iz prakse v inozemstvu, in recepti, ki so rezultat dela v naših laboratorijih po znanih tehničnih izkušnjah domačih in tujih organizacij ali po strokovni literaturi.
Navedeni predlogi se lahko nagradijo, toda ne kot tehnična izboljšava. Delavec, ki želi prejeti odškodnino za tehnično izboljšavo, mora predložiti predlog te izboljšave pismeno tajništvu delavskega sveta. V prijavi mora biti opis dosedanjega stanja, ki ga predlog obravnava, dosedanje pomanjkljivosti, opis novega predloga, po možnosti opremljen s skicami, prikaz prihrankov ali drugih koristi, ki bodo dosežene z novim predlogom, stroški za izvedbo predloga, navodila za praktično uporabo tehnične izboljšave.
Tajništvo delavskega sveta pregleda prijavo, če vsebuje vse navedene podatke, vpiše prijavo v knjigo, prijavitelju pa izda potrdilo o vloženi prijavi. Takšen predlog oz. prijavo odstopi tajništvo komisiji, ki zadevo prouči, pripravi predlog za priznanje od-
škodnine in ga odstopi upravnemu odboru v odobritev. Če je pri izboljšavi sodelovalo več avtorjev, morajo biti v prijavi navedeni vsi.
Komisija se pri svojem delu lahko posluži strokovnjakov v podjetju kakor tudi izven podjetja. Na sejah komisije lahko prisostvujejo tudi avtorji, nimajo pa pravice odločanja.
Tudi na sejo upravnega odbora je lahko povabljen avtor, da pove svoje mnenje ali da pripombe. Upravni odbor je dolžan, da izda avtorju odločbo o priznavanju ali nepriznavanju odškodnine v roku treh mesecev po vloženi prijavi.
Ko je predlog tehnične izboljšave sprejet, prejme avtor od upravnega odbora tudi diplomo.
Višina odškodnine se določa na osnovi prikazanih in potrjenih ter po računovodstvu podjetja overovljenih prihrankov in po odbitku vseh stroškov, ki so nastali pri izvedbi predloga.
Ta višina odškodnine se giblje od 8 do 18% od doseženega prihranka. Ko je tehnična izboljšava potrjena, mora podjetje najkasneje v treh mesecih izplačati akontacijo odškodnine v višini 50 % od predvidenega zneska za prvo leto. Po prvem letu uporabe tehnične izboljšave se obračuna in izplača avtorju dejanska odškodnina, ki mu pripada za prvo leto po odbitku akontacije. Ob koncu drugega leta uporabe prejme avtor odškodnino za celo drugo leto.
Tako odkupljeno tehnično izboljšavo lahko podjetje uporablja povsod, kjer je to koristno, avtorju pa gre odškodnina, obračunana po prejšnjem načinu za prvi dve leti. Tudi za uporabo tehnične izboljšave mora avtor skleniti s podjetjem pogodbo.
Kadar se avtor in podjetje ne moreta sporazumeti glede uporabe tehnične izbol jšave in višine odškodnine, o tem odloča arbitražni svet. Arbitražni svet sestavljajo tri je člani. Predsednika imenuje Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru, enega člana imenuje podjetje, enega pa avtor tehnične izboljšave. Lahko pa tudi zbor delovnih skupnosti občine izda listo, iz katere se določajo člani arbitražnega sveta. Zahteva za odločitev po arbitražnem svetu se vloži pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru. Komisija za tehnične izboljšave in nagrade obravnava in ocenjuje tudi tiste koristne predloge, ki se po pravilniku ne štejejo za tehnične izboljšave, so pa za podjetje koristni. Pravilnik na kraju tudi določa, da se lahko disciplinsko preganja vsakogar, ki bi kakorkoli zlorabil ta pravilnik ali zaviral iniciativo avtorjev.
Naši novatorji
Kako si nekateri člani naše delovne skupnosti prizadevajo zboljšati in povečati storilnost, nam kažejo rezultati takega prizadevanja.
Komisija za tehnične izboljšave in izume je obravnavala vrsto predlogov za nagraditev tistih, ki so z raznimi izboljšavami povečali proizvodnjo in prispevali k izpolnitvi gospodarske naloge v svojem oddelku.
Tovariš Emil Pugelj, Gvido Trebeč in Stazij Gregorič so vgradili v stroj za pakiranje juh v kockah še datirko, s čimer so povečali proizvodnjo za 6.750 briketov v 8 urah.
Tudi pri polnjenju grahove juhe so isti trije izvedli izboljšavo in dosegli prihranek.
Tov. Italo Dellore, vodja enote pločevinaste embalaže, je izvedel tehnično izboljšavo na avtomat-
Osebni dohodki so se v III. tromesečju povečali v celotnem kolektivu za 21% nasproti II. tromesečju. Ker so tu všteti tudi ribiči, ki so imeli v tem času veliko boljši lov kakor v drugem tromesečju, znaša povprečni osebni dohodek na uro 221 din ali 45.968 din mesečno, računajoč 208 ur.
Ako pa ribiče odštejemo, znaša povprečje na uro 203 din ali 42.224 din na mesec za 208 ur.
Dejansko se je osebni dohodek v tretjem tromesečju, brez ribičev, povečal za 19% v primerjavi z osebnimi dohodki v drugem tromesečju.
Osebni dohodek se je po posameznih enotah večal zelo različno; na dvig povprečja je vplivala tudi namestitev posameznih strokovnih kadrov ali prejšnja nerealna osnova, ki je bila z novim pravilnikom popravljena.
Po pravilniku je predviden razpon med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki 1:5. To razmerje pa se je močno povečalo že v prvih mesecih uporabe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, tako da lahko govorimo o 1 : 10, če primerjamo osebje menze, ki je na dnu lestvice, in trgovske potnike na vrhu. Ti dve skrajnosti bi bili razumljivi, če bi delo trgovskih potnikov zahtevalo največ strokovnosti in odgovornosti, osebje menze pa najmanj od vseh delovnih mest v kombinatu. Trgovskim potnikom sledijo šoferji težkih kamionov, ribiška flota itd.
Dosedanja uporaba novega pravilnika je pokazala, da moramo sistem nagrajevanja skrbneje
skem stroju »Serlev«. Novo orodje, ki so ga po Italovi zamisli izdelali naši orodjarji, opravi na tem stroju več faz dela in s tem prihrani samo pri proizvodnji v tem letu nad 900.000 din.
Tov. Milan Krančan in Nino Chicco sta izboljšala delo pri zapiranju doz.
Tov. Milan je vgradil stroju za zapiranje še eno doz.irko za dodajanje olja, s čimer je odpravljeno eno delovno mesto, lepše pa poteka tudi ostalo delo. S to izboljšavo je bilo v prvem letu
209.000	din prihranka.
Branko TAVČAR, strojnik v predelavi paradižnika in sadja, je izpopolnil stroj za zapiranje.
Tako so po novem pravilniku za tehnične izboljšave in izume mnogim že odmerili primerno stimulacijo za njihov trud.
dohodkov
proučevati in dopolnjevati, predvsem pa najti ustrezno stimulacijo za vsa delovna mesta. Glede na hitro naraščanje cen je naš pravilnik že zopet v zaostanku. Ta razlika je p°s<-‘bno občutna zato, ker so naši osebni dohodki pod republiškim povprečjem, cene v obalnih občinah pa najvišje v Sloveniji.
Zaradi takšne situacije je več kot umesten predlog naše sindikalne podružnice, da se osebni dohodki vskladijo s stanejm cen, po katerem naj bi bili minimalni osebni dohodki 30.000 din mesečno.
Zvonjenje po toči
Prihodnji mesec bo minilo leto dni, odkar smo pokopali našega zidarja Franca Ivaniča. Internacija, partizanstvo in trdo življenje, nazadnje pa Se birokratski odnos do bolnika so ga spravili v prerani grob. Birokratski odnos pravimo zaradi tega, ker vemo, da ga je invalidska komisija že 22. II. 1963 spoznala, da je za vsakršno delo nesposoben in da je invalid I. kategorije. Pokojni Franc je prejemal 8000 din akontacije na pokojnino in z njo preživljal tričlansko družino. Nihče ni pogledal, kako se da živeti s tem denarjem. Tudi v kolektivu smo se zadovoljili s tem, da s-e njegov primer rešuje. In rešil se je. Rešil ga je tov. Ivanič sam, ko je 20. januarja letos umrl.
Socialno zavarovanje pa mu je
5.	novembra, to je dobrih devet mesecev po njegovi smrti, izdalo odločbo, da je upokojen. Kot v posmeh vsej nesreči pravijo v odločbi: »ponoven zdravniški pregled ni potreben«. Res je, da pokojni Franc ni potreben ničesar več, njegov primer pa kaže, da so temeljitega pregleda (pa ne zdravniškega) potrebni tisti, ki tako rešujejo upokojitve naših delavcev in borcev NOV.
Tudi kolektiv se iz gornjega primera lahko nauči, da moramo mnogo bolj skrbeti za sodelavce v bolezni, zlasti pa jim nuditi vso pomoč ob urejanju pokojnine.
Istrski motiv
Gibanje osebnih
Veljavnost kvalifikacij navodilo
Pogled na obrat Iris s koprske strani
O DAJANJU POTROŠNIŠKIH KREDITOV DELAVCEM, USLUŽBENCEM IN DRUGIM DOLOČENIM KATEGORIJAM UPRAVIČENČEV
I. Potrošniški krediti se smejo dajati največ do naslednjih zneskov:
1. delavcem in uslužbencem v rednem delovnem razmerju — do 1/5 njihovega skupnega čistega osebnega dohodka, ki ga bodo dobili v času, za katerega se jim daje kredit;
2. upokojencem in invalidom — do 1/5 skupne pokojnine oziroma invalidnine, iki jo bodo dobili v času, za katerega se jim daje kredit;
3. osebam s samostojno dejavnostjo
— do 1/5 skupnega zneska, od katerega plačujejo prispevek za socialno zavarovanje za čas, za katerega se jim daje kredit;
4. imetnikom zasebnih obrtnih delavnic — do 1/5 osnove, od katere jim je bila odmerjena dohodnina za preteklo leto (če plačujejo dohodnino pavšalno, pa za tekoče leto), izračunane za čas, za katerega se jim daje kredit, in zmanjšane za znesek odmerjene dohodnine.
II. Potrošniški krediti za industrijsko blago, razen za živila, se lahko dajejo:
1. delavcem in uslužbencem v rednem delovnem razmerju, upokojencem (osebnim in družinskim), invalidom, osebam s samostojno dejavnostjo, ki so socialno zavarovane, oficirjem, podoficirjem in uslužbencem Jugoslovanske ljudske armade:
a) proti vrnitvi v roku do enega leta
— če kredit ne presega dvomesečnih prejemkov prosilca;
b) proti vrnitvi v roku do dveh let in pol — če kredit presega dvomesečne prejemke prosilca;
2. imetnikom zasebnih obrtnih delavnic — proti vrnitvi v roku do enega leta, ne glede na višino kredita.
3. Potrošniški krediti za nakup avtomobila, motornega kolesa, skuterja ali mopeda se dovoljujejo proti vrnitvi v roku štirih let.
4. Ko je prosilcu dovoljen potrošniški kredit, mora položiti, preden kredit dobi, v gotovini najmanj '20 °/o od kredita, dovoljenega za nakup industrijskega blaga, in najmanj 30% od kredita, dovoljenega za nakup avtomobila, motornega kolesa, skuterja ali mopeda. (Ur. list SFRJ št. 42/1964).
opisujte
in so
Pri nas večkrat nastane razprava, kdaj in na kakšen način se doseže in prizna kvalifikacija.
Povojne razmere, predvsem pa pomanjkanje strokovnega kadra, so ustvarile izjemne pogoje za doseganje kvalifikacij ali stopnje splošne izobrazbe.
Poklicne šole so res prevzele skrb za izobraževanje strokovnega kadra, toda redno šolanje je bilo za tiste razmere predolgotrajno.
Industrija skoraj brez strokovnega kadra ne bi mogla naprej, zato so bile organizirane razne oblike izobraževanja, tečajev za pridobitev naziva VK, K in PK. Pri teh tečajih pa podjetja niso imela enotnega stališča. Programi so bili različni, različen je bil nivo predavateljev, zato so tudi tečajniki različno pridobili. Mnogokrat so dobili več splošnega kot pa strokovnega znanja. Takim tečajem so sledili komisijski izpiti, na katerih so po navadi vsi izdelali in dobili uradno veljavna spričevala in s tem tudi naziv.
S tako priznano kvalifikacijo se je lahko oseba zaposlila v kateremkoli podjetju iste stroke. Tako so se srečavali ljudje, ki so dobili naziv z nekajmesečnim tečajem, s tistimi, ki so obiskovali 3 ali 4 leta redno izobraževalno ustanovo. Razlika v znanju je nujno rodila nove probleme in vrsto nerešenih vprašanj.
Gospodarska zbornica je 31. decembra 1963 izdala odlok, po katerem so ukinjene vse tiste oblike izobraževalnih institucij, ki niso verificirane. Za pridobitev verifikacije pa mora zpolnjevati vse
lllll:
tiste pogoje, ki so potrebni, da bo slušateljem lahko nudila potrebno znanje za določeno stopnjo izobrazbe. Tako pridobljeno kvalifikacijo imenujemo »eksterno kvalifikacijo«. Nas pa zanima, kakšna je možnost za pridobitev »interne kvalifikacije«.
V našem kombinatu imamo zlasti v osnovni dejavnosti vrsto delovnih mest, na katerih sta potrebna določeno znanje in usposobljenost, zato ta delovna mesta tudi priznavamo za PK, KV ali pa VK. Pri izvajanju te prakse pa vidimo, da tu nekaj manjka. Manjka nam točen opis, kaj se za konkretno delovno mesto zahteva, kaj mora ta delavec obvladati.
Ce hočemo, da se bodo kandidati usposobili za tako interno kvalifikacijo, jim moramo omogočiti, da to po nekem solidnem postopku pridobijo. Tako pridobljeno znanje mora preizkusiti strokovna komisija, ki izda tudi potrdilo o opravljenem izpitu.
Na tak način pridobljena kvalifikacija ima pa svojo veljavo samo v podjetju, v katerem je bila pridobljena. Drugo podjetje pa, čeprav je sorodno, ni dolžno upoštevati take interne kvalifikacije in lahko zahteva, da kandidat dokaže svoje znanje s ponovnim izpitom. Ta oblika izobraževanja je pozitivna predvsem zato, ker kandidatom nudi v najbolj preprosti obliki tisto znanje, ki jim je za njihovo delo potrebno. Ce pa svoje delo dobro obvladajo, so temu primerno tudi nagrajevani, s tem pa odpade razmišljanje o fluktuaciji, kar je zopet koristno.
Iz povedanega lahko povzamemo, da izdajajo spričevala o doseženem znanju — kvalifikaciji redne izobraževalne institucije in ta spričevala imajo splošno veljavo. Interne kvalifikacije, pridobljene v podjetju preko tečajev in seminarjev, pa veljajo samo v podjetju.
Nekoj misli ob sklepu DS
Sklep delavskega sveta, da se nogometnemu klubu prepove nositi ime kombinata, je bil nujna posledica razmer v klubu.
Stalne polemike v časopisih, zlasti v »Primorskih novicah« res niso metale lepe luči na naš kombinat, niti na ljudi in forume, ki so si resno prizadevali, da bi zboljšali materialno osnovo za telesno kulturo.
Sklepu delavskega sveta ni botrovalo stalno zadnje mesto, ki ga je zasedal klub v republiški ligi, pač pa časopisna polemika in predvsem nešportno obnašanje igralcev, saj skoraj ni bilo tekme, na kateri ne bi bilo izgredov.
S sklepom delavskega sveta ni ukinjen nogomet v naši občini, pač pa bodo potrebne v njem korenite spremembe.
Med mladino je veliko zanimanja za nogomet, kar kaže tudi medrazredno tekmovanje
Zmagovalec Barut prihaja na cilj
na osnovni šoli. Tu pa je tudi rešitev kvalitete našega nogometa. Doslej je uprava NK »Delamaris« posvetila vso skrb prvemu moštvu, ki ga je' obnavljala z igralci iz drugih krajev. Na tak način nikakor nismo mogli priti do dobrih in perspektivnih igralcev, ker bi le-ti raje pristopili k profesionalnim ekipam. Taki igralci tudi niso vezani na kraj in delovno organizacijo, v kateri so zaposleni.
Nogomet je bil v preteklosti med športnimi dejavnostmi favoriziran, kar je razvidno iz razdelitve sredstev, ki so bila zbrana na pobudo občinskega odbora SZDL. Poleg tega pa je bila letos usposobljena tudi tekmovalna ploskev novega nogometnega igrišča.
Materialne možnosti doslej niso dopuščale hitrejših in gene-
ralnih rešitev, saj so nam znani tudi drugi nerešeni problemi, kot so pomanjkanje stanovanj, nedograjena osemletka, nerešeno otroško varstvo itd. Vse to pa moramo imeti stalno pred očmi, kadar kaj od koga zahtevamo.
O razvoju telesne kulture odločajo samoupravni organi s tem, da v okviru svojih možnosti prispevajo sredstva iz svojih skladov za dejavnost društev in klubov.
Japonci — seveda so oni uvedli to novost! — imajo res fantazijo, a ta ni tako — sezonska, kakor bi kdo sprva mislil. Zrezek! Ze več let je na japonskem trgu sveže tunine tudi tako imenovani zrezek tunine (steak), to je prečno odsekana rezina očiščenega tuna, skozi hrbtenico, približno 2 centimetra debela, bolj podobno dvojnemu kotletu (cutlet), če bi šlo za rebro, kakor pa zrezku. Čeprav ribe ne moremo primerjati z volom, se trgovina s svežimi in zmrznjenimi velikimi ribami zelo rada poslužuje mesarskih izrazov, ker so ti pač znani in se take oblike mesa laže proda-iajo. Izraz »zrezek« je skoraj predpisan in njegov pomen definiran (v ZDA n. pr.: okrožnica št. 20 of »Fish and Wildlife Service: Fresh and Fish Buying Manual).
Sedaj se pojavi še »zrezek tunine«, ki ga imenujemo tunji zrezek, (ang. »Tuna Steak«) v škatli pločevinki. To novost so »lansi-rali«, da rečemo modno, Japonci decembra 1963 najprej na domači trg, to specialno pakiranje pa pripravljajo tudi za izvoz. Ta moment se pa dotika naših interesov! Sedanji format tega ribjega zrezka je 160 gramov čiste vsebine in ga prodajajo na drobno po 60 Venov, t. j. 17 centov US dolarja.
Glede na isti izraz za tunino v svežem stanju za takojšnjo uporabo lahko domnevamo, da je ta zrezek polovica svežega zrezka, seveda očiščena, brez hrbteničnih vretenc in črnega mesa, vložena cela v enem kosu v škatlo. Kakor poroča »Commercial Fisheries Re. view (št. 2/19*84), so ti zrezki kuhani v semenskem olju in zaliti s soiino omako. »Pravijo,« piše revija, »da je ta proizvod zelo mehak in mesnatega okusa, drugačen od običajnih konzerv tunine, ki imajo na splošno neki vonj po ribah!« Torej celo to! Ne diši po
Ce se zbere manj sredstev, kot bi jih društva potrebovala, je treba pač prilagoditi delo in stroške materialnim možnostim. Da pa bi bila materialna osnova znana in bi bilo s tem možno programiranje in usmerjanje telesne kulture ter dejavnosti drugih društev, je nujno, da delavski svet že v začetku leta razpravlja o dejavnosti društev in klubov ter o sredstvih, ki jih bo lahko dal v te namene.
d. b.
ribah in ima okus po mesu, to se pravi po govedini; ker je zelo mehak, recimo po teletini. Malo mesarski izraz »zrezek«, malo okus sojinega fižola, precej reklame, malenkost fantazije — ustne votline, — pa imamo iz tunine teletino! Temu primerna je pa tudi cena. Doma in — za sedaj! Vsako šalo na stran, ker vemo, da ko se bodo ti tunji zrezki pojavili na svetovnih tržiščih, nas bodo kupci od vseh strani obsuli z vprašanji: Ali nam tudi vi lahko ponudite tak proizvod? Končno vemo, da kadar se Japonci prvič pojavijo z nekim novim proizvodom, so tako poceni, da premagajo vsako konkurenco, ker so, kakor pravimo »na pol zastonj, na pol za d’nar«!
Ce pa pogledamo zadevo nekoliko stvarneje, gre za tako imenovani »solid pack« (en kos tunine v dozi), torej je tisto, kar »ga pihne«.
V prvi vrsti naziv blaga, šele v drugi vrsti poseben proces proizvodnje. Po procesu kupci sploh ne vprašajo, temveč le: Kaj je to? Ce bosta povedala reklama in prodajalec, da je »zrezek« — bo go-sna kupila! Tukaj se mi zdi prvi »vic« prodaje. Mi na žalost vsaj za sedaj — kljub temu, da se naša reklama bahato imenuje propaganda — teh »vicev« ne znamo. Japončki pa se bodo smejali — sladko kakor doslej!
A. M.
MALI OGLAS
PRODAM rabljeno žensko kolo znamke »DIANA« in češki pralni stroj, oboje v zelo dobrem stanju.
Naslov: Ivana BANOVAC, Novo naselje pri bolnici.
Novost: Tunji zrezki v škatli
Jesenski kros, ki je bil v Izoli 22. novembra, je bila prireditev, kakršnih bi moralo biti v prihodnje čimveč.
Z minimalnimi sredstvi, lahko rečemo brez njih, je tekmovalo večje število mladincev in mladink iz šol in športnih društev. Tekmovalci so bili razdeljeni po starostnih skupinah. Udeležba tekmovalcev pa je bila istočasno slika organizacijske usposobljenosti posameznih društev, saj je bilo največ tekmovalcev iz veslaškega kluba Argo in odbojkarji TV Partizan.
Množična gojitev telesne kulture nam mora biti v prihodnje osnovni cilj, saj si ne moremo predstavljati kontinuirane kvalitete brez zaledja naraščaja. Množičnost pa je zanimiva tudi zaradi dviga umskih in fizičnih sposobnosti na delovnem mestu. Znano je, da je med ljudmi, ki aktivno gojijo telesno kulturo, manj nezgod pri delu, večja je tudi odpornost proti boleznim. Zato je prav, da v prihodnje podpiramo množični šport, t. j. vse panoge atletike, ki je osnova vsem kvalitetnim športom.
d. b.
Več skrbi za množičen šport
Zmagovalci so prejeli pokal
POKAL JE ZOPET NAŠ
V počastitev dneva republike je bilo 22. 11. 1964 v prostorih ŠD »Darko Marušič« v Izoli tekmovanje ekip sindikalnih podružnic v streljanju z zračno puško.
To tekmovanje je v letu 1963 prvič priredila SD »Darko Marušič«. Tekmuje se za prehodni pokal. Pokal preide v trajno last ekipi, ki ga trikrat osvoji. Vsakokratna zmagovalna ekipa pa je dolžna v naslednjem letu organizirati in izvesti srečanje. Letošnji organizator je bila naša ekipa oziroma sindikalna podružnica, ker smo v letu 1963 osvojili pokal. Zaradi ponovne osvojitve pokala v tem letu pa dolžnost organizatorjev ne preneha in smo tako dolžni to tekmovanje organizirati tudi v letu 1965.
Vsi strelci se najlepše zahvaljujemo odboru sindikalne podružnice za vso materialno pomoč in obljubljamo, da bomo skušali prehodni pokal na tekmovanju v letu 1695 za stalno osvojiti.
Tekmovanja se je udeležilo šest strelskih ekip sindikalnih podružnic, ki so dosegle	naslednje rezultate:
1. »DELAMARIS«	786 krogov	od	1000	možnih
2. »MEHANOTEHNIKA«	I	735 krogov	od	1000	možnih
3. POSTAJA LJUDSKE	MILICE	itd.
4. »STAVBENIK« I
5. »MEHANOTEHNIKA« II
6. »STAVBENIK« II
Med posamezniki so najboljše rezultate dosegli:
181 krogov od 200 možnih
1. JURCULA Jože
»MEHANOTEHNIKA« I
2.	BUBOLA Anton
»DELAMARIS«	176	krogov	od	200	možnih
3. PAVLINIČ Roman »DELAMARIS«
itd.
166 krogov od 200 možnih Čestitamo!
Pismo iz Nemčije
Naši upokojenci ob srečanju v podjetju
Na svidenje, tovariši
Za naše upokojence smo tudi ob letošnjem prazniku republike pripravili sprejem. V menzi obrata Argo se je zbralo 140 naših bivših sodelavcev, kjer sta jih sprejela glavni direktor in predsednik delavskega sveta. Upokojence je pozdravil tudi član republiškega odbora upokojencev tov. Maks Premru, ki je tudi naš upokojenec. Tov. Premru se je v izbranih besedah zahvalil kolektivu in vodstvu kombinata za pozornost, ki so je deležni naši upokojenci.
Po kosilu se je ob kozarčku vsa družba razživela in kmalu se je oglasila tudi pesem. Veselo razpoloženje je trajalo tja do mraka, ko so se vsak s svojim paketom zopet poslovili od kombinata za leto dni. Ob slovesu je bilo izrečenih toliko lepih želja kolektivu, toliko iskrene zahvale za darilo, kot je more izreči samo tisti, ki se še vedno čuti delček te skupnosti.
Na svidenje, tovariši, in hvala vam, so ponavljali, ko so odhajali.
Alfons Philippi Firma
DELAMARIS
IZOLA, JUGOSLAVIJA
Zelo spoštovani!
Danes smo imeli majhen družinski praznik. Med drugimi okusnimi poslasticami sem serviral tudi 2 škatli tunine s povrtnino (Thun-fisch-Salat), ki jo proizvaja Vaša firma. Ker so bili pri tej pojedini sami sladokusci, Vam lahko s tem potrdim, da je bilo Vaše blago izredno dobro ocenjeno. Zaradi tega Vam ne bi rad zamolčal pohvale mojih gostov in se Vam na tem mestu zahvaliujem v imenu vseh za to odlično in okusno pripravljeno tunino s povrtnino — Thunfisch-Salat.
Ker smo Saarlandci in živimo v bližini francoske meje in smo bili po drugi svetovni vojni dolgo časa pod francosko upravo, je bila naša kuhinja vedno francoska in smo postali nekoliko razvajeni. Kakor Vam je gotovo znano, uživata francoska in italijanska gastronomija svetovni sloves. Znamo torej ceniti in presojati delikatese. Vaši firmi zaradi tega prisrčna hvala lepa, združena z željo »neznatnega občana«, da bi se gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Nemčijo ohranili in po možnosti še izboljšali.
Na politiko se bolj malo razumem, vendar bi v tej smeri dal izraz svoji želji, da bi vodila do razumevanja med narodi in nikdar več prinesla vojne. Zato: Naj živi Jugoslavija, naj živi Nemčija, naj živijo vsi narodi, ki prispevajo za mir, svobodo in pravičnost — in za gastronomijo!
Mnogo lepih pozdravov iz Saarlandije Alfons Philippi
Čigav je transporter, ki razpada v obratu Iris? (Odgovor v prihodnji številki)
,NAŠ GLAS’ izdaja kolektiv konservne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik AVGUST BREZAVŠČEK — Tiska tiskarna ČZP Primorski tisk v Kopru.
UGANKA
26. blago iz bombaževine, 27. športna disciplina, 30. poldrag kamen, 31. mejaš, 32. kmetijski delavci, 33. miner, 34. kraj ob slovensko-hrvaški meji, najdišče ostankov pračloveka, 36. močan veter, 37. spotoma, 38. označba za pripis (post scriptum), 40. farma, 41. zdraviliško mesto v Švici, 42. vrsta kisika, 44. naplačila, 45. državnik v OZN, 46. naslovna oseba iz Verdijeve opere, 47. grška
VODORAVNO: 1. gozdni delavec,
6.	otok v Jadranu, 11. kraj pri Turjaku, 12. Ikraj pri Dunaju, kjer se je Napoleon brez uspeha boril z Avstrijci, 14. kurivo, 15. človek z brki, 16. slov. pesnik (Brodnik), 18. del motorja, 19. ikraj nad Borovnico, 20. stena, 21. kraj pri Domžalah, 22. mesto v Etiopiji, 23. del klasa (množ.), 24. primorska besedica, 25. pritok Tise na Madžarskem,
črka, 48. borišče, 49. prenašanje, 50. hudiči, 52. kraj v Beli krajini, 53. ples, 54. letalec.
NAVPIČNO: 1. čevljarska nit, 2. španski anatom, Nobelov nagrajenec, 3. vpad, 4. kratica za nemško industrijsko družbo, 5. žitarica, 6. madžarski ples, 7. čvrst, 8. obloga, 9. nasprotje od manj, 10. oranje,
11.	slov. slikar, 13. staro ime za Niš, 14. okrajšava za premijo, 15. rudnina, barijeva spojina, 17. pristanišče v Adenskem zalivu, 19. zaselje na Goriškem, 20. napredna nemška javna delavka (Klara), 22. najstarejši grški pesnik (Odiseja), 23. kraj v Istri, 25. nekdanji nemški filmski
k„miik, 26. kraj nad Škofjo Loko, 28. ovene, 29. rudar, 30. morska riba, 32. oseba iz grškega bajeslovja, 33. rimljansko ime za Peče pri Moravčah, 34. švedska denarna enota, 35. pri starih Grkih in Rimljanih bog prerokb, zdravstva, pesništva itd., 36. črna ptica, 37. trd kamen, 39. kratica za oblastni organ med vojno na Slovenskem, 41. glavno mesto sosedne države, 42. kot 46. vodoravno, 43. najvišja točka na nebu, 45. gorovje v SZ, 46. ptica ujeda, 48. oče, 49. predlog, 51. začetek abecede, 52. napiši HP.
Rešitve pošljite na uredništvo »Našega glasa« do 20. januarja 1965.