PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIIL Št. 302 (8395) TRST, petek, 22. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. BOMBNI NAPADI NA OBLJUDENA PODROČJA SEV. VIETNAMA TUDI ZA AMERIČANE HUDE ZGUBE V ZLOČINSKIH LETALSKIH AKCIJAH 27 letal sestreljenih in veliko pilotov ujetih - Pod ruševinami Hanoia je umrlo do torka 215 oseb - Seja pariške konference prekinjena SAIGON, 21. — Več kot šeststo ameriških letal, med katerimi sto letečih trdnjav «B-52» je tudi danes. že tretji dan zaporedoma, nadaljevalo uničevalne napade proti czemlju Severnega Vietnama, predvsem pa proti glavnemu mestu hanoiu in pristanišču Haiphongu. po podatkih glasnika severnoviet-namske delegacije v Parizu so legala v treh dneh izstrelila na Severni Vietnam več kot 20.000 ton bomb, kar presega po uničujoči moti atomsko bombo, ki so jo Američani leta 1945 spustili na Hirošimo. delnem obračunu je do 19 de eembra samo v Hanoiu bilo ubitih “15 oseb, 365 pa je bilo ranjenih. “led zadnjimi napadi so ameriška letala uničila hanojsko železniško Postajo ter močno (»škodovala ledišče, delno porušena pa sta bile tudi sedeža kubanskega in egiptovskega veleposlaništva v središču 'Pesta. Med tarčami bombnih napadov je glasnik severnovietnamske delegacije navedel med drugimi najdejo hanojsko bolnišnico Bac Mai, PPslopje visoke tehnične šole, tovarno za nredelovanje tobaka ter tovarno mila. Američani pa so morali plačati visoko ceno za svoje pustolovske Papade. Po severnovietnamskih podatkih je bilo doslej sestreljenih Par 27 letal, od katerih devet letečih trdnjav. Ameriški podatki v “'stvu potrjujejo te številke, čeprav Poznavajo izgubo le šestih «B-52». Veliko ameriških pilotov le bilo Pletih. Potem ko so v torek hanoj-s^e oblasti pokazale tujim dopisnikom zajeto posadko sestreljene .teče trdnjave so danes pokazali časnikarjem sedem pilotov, katerih letala so včeraj sestrelili Trije pi-°t> so dali po ra.dliu krajše izjave, j 1' katerih so družinam voščili sre-Cen božič ter izrekli željo, da bi J* vojna v Vietnamu čimpre.i kon-Zadnje letalske akcije pred-“avl.jaio veliko nevarnost tudi za jPPeriške ujetnike, saj so nekatere /°rr>be, kot so povedali Parizu, Padle tudi na sevemovietnamska tPborišča za pilote. Po nekaterih vesteh iz Saigona nai bi medtem predsednik Nixon Ogrozil diktatorju Thieuju, da bo dvokinil gospodarsko in vojaško po-“joe njegovemu režimu, če ne bo Privolil v sklec: te v sporazuma, ka-. ®nega si želijo Američani. Isto-asno, menijo v saigonskih obvešče-?di krogih, bo Nixon nadaljeval udobne akcije proti Severnemu 'atnamu. da bi prisilil tudi Hanoi, ?a sprejme ameriške pogoje. Toda ye je bombardiranje Severnega Janama realnost so pritiski na . bieuja bolj hipotetični. Zgovorna v tem pogledu izjava saigonske-?a zunanjega ministra tarna, po aterem obstajajo med Wa$hingto-jj1 in Saigonom nekatera neso-JTasja glede mirovnega sporazu-J®1 v bistvu pa imata obe vladi Vsem enaka stališča, j. * Saigonu se je tudi zvedelo iz J?r°čil «radia osvoboditve*, da boki Partizanske čete uvedle za boji0 in novo leto 24-urno enostran-Premirje. Doslej še ni znano, vi p° enako premirje ukazal tudi o .Thieu- i bičajna četrtkova seja pariške Pes -ence za ^'e*'nam je bila da-S-s izredno kratka: predstavnika ernega Vietnama ^"ske revolucionarne vlade sta ; .južnoviet- u icvuiuciunariie v*ade sta sadi Prebrala protestno izjavo zara-i novih bombnih letalskih napadov zahtevala takojšen podpis že ( -zenega sporazuma, nato pa sta ^ež« ^Ustila sejo, ne da bi počakala 8on u°Se^a wasbingtonskega in sai-delegata, ki sta se morala s'“ zadovoljiti s tem. da sta be-feb1 intervencij izročili časnikar-% ^sekakor pa pariška konfe-Pov°a n! Prekinjena: kot kaže, bo p® seja v prvem tednu januarja. C;neralni ta’nik 0ZN Kurt Wa'ld- jo 01 ie danes ponovno izrazil svo-Vigf^knbl.ienost zaradi dogodkov v Camu v pogovoru z nekaterimi t n a i deiegaci.ii med njimi 'tudi lj^elnikom Predstavništva SZ Ma- *"in USPEŠNA POBUDA KP1 IN PSI Y PARLAMENTU Znižana davčna obremenitev na živih široke potrošnje Senat je včeraj s hitrim postopkom potrdil sklep poslanske zbornice Vietnam 1972 Protestna izjava SKGZ Slovenska kulturno - gospodarska zveza ogorčeno obsoja Ni-xonovo cinično odločitev o ponovnem zločinskem bombardiranju Severnega Vietnama v trenutku, ko je ves svet živel v pričakovanju skorajšnjega miru. Ta njegova odločitev je spet tragično Zavrla prizadevanja, da bi na tem izmučenem delu sveta končno zavladal mir z vsemi blagodejnimi posledicami za sožitje med narodi in za razvoj človeštva. Zato se Slovenska kulturno -. gospodarska zveza tudi v duhu izročila narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, pridružuje valu ogorčenja vseh demokratičnih in poštenih ljudi po vsem svetu in skupno z njimi zahteva od ameriške vlade, da takoj ustavi zločinsko bombardiranje in uničevanje nedolnih življenj ter podpiše mirovni sporazum, ki bo prinesel vietnamskemu ljudstvu konec gorja in mu zagotovil mir, svobodo in neodvisnost, v kateri bo sam svoj gospodar. Slovenska kulturno - gospodarska zveza zahteva od italijanske vlade, da skupaj z vladami vseh svobodoljubnih držav zastavi ves svoj vpliv, da se prisilijo ZDA k takojšnji sklenitvi miru. Obenem izraža vietnamskemu ljudstva vso solidarnost v njegovem junaškemu boju za svobodo. RIM, 21. — Senat je danes s hitrim postopkom odobril zakonski osnutek, ki spreminja nekatera pra vila o uveljavitvi davka na do datno vrednost (IVA) in ki se nanašajo na zmanjšanje od 12 na 6 odstotkov davčne obremenitve IVA za javne lokale ter univerzitetne menze in menze v podjetjih. Hkrati je senat odobril važno spremembo obdavčitve kmetijskih pridelkov in živil široke potrošnje; od 6 na 3 odstotke, kar je včeraj odobrila na pobudo komunistov in socialistov finančna in zakladna komisija poslanske zbornice na zakonodajni ravni. Te spremembe so odobrile tudi druge pristojne parlamentarne komisije. Zmanjšanje davčne obremenitve IVA živil široke potrošnje jn kmetijskih pridelkov za polovico je precej hud udarec Andreottijevi sredinski vladi, ki je preteklega oktobra vsilila v senatu odobritev visokega obdavčevanja živil z davkom na dodatno vrednost, kar je sprožilo velik odpor med prebivalstvom in zlasti med delavci. Ce bi bile vladne obdavčitve živil uveljavljene s 1. januarjem, bi se živila, kot smo že včeraj poročali, znatno podražila, s čimer t>i bili hudo prizadeti zlasti delavski dohodki. Predsednik finančne komisije je izjavil, da bodo omenjeni ukrepi vsaj delno omilili «absurdno psi hološko mobilizacijo*, ki je v zvezi z prihodnjim vstopom v veljavo davka na dodatno vrednost sprožila neupravičeno povišanje cen. Minister za finance Valsecchi pa je v zvezi z včerajšnjo spremembo obremenitve živil in kmetijskih pridelkov z IVA, ki jo je odobrila zbornica, dejal, da je vlada to odločitev sprejela v želji, da se olajša težak položaj, ki je nastal v zadnjih časih iz neupravičenih vzrokov«, čeprav bo država utrpela precejšnjo izgubo. Minister je poudaril, da trgovci, z živili sedaj ne bodo imeli več ‘ nobenega vzroka, da zantevajo povišanje cen zaradi višje davčne obremenitve. Potrošniki pa so sedaj obveščeni in je njihova dolžnost, je dejal minister, da se uprejo vsaki podražitvi ki jo bodo opravičevali z uveljavitvijo dav ka na dodatno vrednost. Ti parlamentarni sklepi so imeli takoj ustrezen odmev v medministrskem odboru za cene. ki se je danes sestal in sklenil, da z vstopom v veljavo IVA se ne smejo spremeniti cene kruha, mleka, umetnih gnojil in zdravil. Nekatera zdravila pa bi se morala s 1. januarjem celo poceniti. Poleg tega je medministrski odbor določil ceno za veliko količino uvoženega masla iz držav gospodarske skupnosti, ki ga bodo prodajali po 1.600 lir kilogram. Medministrski odbor za cene je tudi sklenil spremeniti ceno električnega toka za domačo razsvetljavo od 32 na 39 lir za kWh. Ker pa so do sedaj davčne obremenitve znašale 15 lir na kWh, bodo potrošniki s 1. januarjem dejansko plačali električni tok 8 lir manj za kWh. Andreottijeve obljube glede vojne v Vietnamu RIM, 21. — Predsednik vlade Andreotti je danes sprejel parlamentarno odposlanstvo, v katerem so bili senator Calamnandrei ter poslanci Bonalumi, Fracanzani, Gra-nelli in Lombardi, ki so mu izrazili veliko zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov v Vietnamu. Andreotti je obvestil parlamentarce o že storjenih korakih ter je obljubil, da bo proučil nadaljnje pobude, ko se bo vrnil v Rim minister Medici. V zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice pa je danes podtajnik za zunanje zadeve Pedini odgovarjal na nekatera poslanska vprašanja v zvezi z Vietnamom. Potem ko je omenil vzroke zastoja pogajanj ter poudaril, da to še ne pomeni prekinitve, je Pedini na- vedel tudi ameriško utemeljitev ponovnih bombardiranj, katerih namen naj bi bil preprečiti okrepitev severnovietnamskih čet v Južnem Vietnamu. V tej zvezi je podtajnik dejal, da italijanska vlada ne more slediti tej kruti vojni logiki ter izraža željo, da bi se bombardiranje prenehalo, da bi se pogajanja spet začela ter da bi obe strani sprejeli svojo odgovornost za dosego mirovnega sporazuma. Poslanca Trombadori (KPI) in Fracanzani (KD) sta izrazila nezadovoljstvo zaradi Pedinijevega odgovora. Prvi je pozval vlado, naj sproži konkretne pobude med katerimi diplomatsko priznanje Severnega Vietnama, drugi pa je poudaril, da je nemogoče postaviti na isto raven obe strani ter da je treba poziv za podpis sporazuma nasloviti samo na Američane. Fracanzani je dodal, da spričo a-meriške nesramnosti ne zadostujejo več «diskretne akcije* italijanske vlade. Tudi Vittorelli (PSI) je izrazil nezadovoljstvo PROSLAVE OB 50. OBLETNICI SOVJETSKE DRŽAVE Brežnjev obsodil ameriško agresijo V Vietnamu najbolj umazana vojna v zgodovini ZDA - Odnosi z VVashingtonom odvisni od rešitve vietnamskega vprašanja MOSKVA, 21. — Predsednik vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgorni je slovesno odprl proslavo 50 letnice ustanovitve sovjetske države. Zasedanja se udeležujejo predstavniki vseh socialističnih držav, 65 komunističnih partij in nad 700 predstavnikov sindikalnih organizacij. Za Podgcmim se je oglasil k besedi glavni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev. V svojem govoru, ki je trajaj približno tri ure in pol, se je Brežnjev dotaknil vseh najvažnejših točk sovjetske zunanje in notranje politike. V prvi vrsti je omenil vojno v Vietnamu, ki jo je označil kot (.najbolj umazano vojno v zgodovini ZDA*. Obsodil je poskuse ivashing-tonske vlade, da bi preložili mirovni sporazum, s katerim bi se vietnamska vojna končala. ZDA so v prejšnjih dneh spet bombardirale mesta in zaminirale pristanišča Demokratične republike Vietnama: odgovornost za ta barbarska dejanja leži na ameriški vladi. Sovjetska zveza, kot vse miroljubne dr- ...........................................iiliiiliiiuiliiiliiiillliiilllllii.imiiiimiimiMniMimiiiiiiiu PRISPEVEK K POPUŠČANJU NAPETOSTI V EVROPI Podpisan mednemški sporazum 1......“«"».1,111........................„„.„„.„„.„.. im.Milimi.... ZASTOPNIK ZUNANJEGA MINISTRSTVA SFRJ 0 DOGODKIH NA KOROŠKEM Avstrija naj napravi konec protislovenski gonji Avstrijski tisk tendenciozno poročal o Ljubičičevem govoru (Od našega dopisnika) ni šovinističnih in neonacističnih sil, katerih delovanje je bila Avstrija dolžna po državni pogodbi onemogočiti in prepovedati. Zato ni slučajno, če je namen vlade Krei-skega izvajanje zakona o dvojezičnih napisih naletel na organizirano akcijo, da bi onemogočili izvajanje tega zakona, ki je po množičnosti udeležbe in nestrpnosti presenetila celo avstrijsko vlado. Naravno je, je nadaljeval Zupan, da so te akcije in tolerantno stališče avstrijskih oblasti do udeležencev protijugoslovanske gonje in kršiteljev zakona presenetile jugoslo vansko javnost, ki je z veliko zaskrbljenostjo spremljala vse te ak- 111,1 h intimi i.. 11 lAxi BEOGRAD, 21. — Današnja redna tiskovna konferenca je potekala v znaku jugoslovansko - avstrijskih odnosov. Na vprašanje, kako komentira gonjo v avstrijskem tisku in nekatere izjave kanclerja Kreiskega in zunanjega ministra Kirchschlagerja, je zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan dejal, da neizpolnitev mednarodnih obveznosti Avstrije do slovenske in hrvaške manjšine ne samo da ni spravila z dnevnega reda obstoj sedanjih vprašanj, temveč je imela za posledico vztrajanje ozračja nestrpnosti do slovenske in hrvaške manjšine s stra- I Vei |<0j Šeststo ameriških le-i . ie tudi včeraj nadaljevalo '"finalne uničevalne akcije proti w. ivdenim področjem Severnega I '••nama. Letalski napadi so že na stotine žrtev med ci-'Joim prebivalstvom. Tudi Arne-*ni pa so morali plačati težak ■ ,vek: v zadnjih dneh so namreč *®ubili |žali politike, ki so jo določili med mo-skovskimi pogovori. Ko je govoril o ustanovitvi sovjetske države, je Brežnjev citiral imena mnogih bolševikov, ki so pripomogli k ustanovitvi sodobne sovjetske države. Omenil je Ka-linina, Kirova in druge, med katerimi tudi Stalina kot enega vidnih predstavnikov partije v času,, ko je bila ustanovljena Sovjetska zveza. Vodstvo PSI o Vietnamu RIM, 21. — Danes se je sestalo vodstvo PSI, ki je razpravljalo o dogodkih v Vietnamu ter o polit č-nem položaju na Siciliji; zasedanje se bo nadaljevalo tudi jutri, ko bodo podelili načelništva vodstvenih uradov stranke. Vodstvo je odobrilo dokument, v katerem obsoja ameriško vlado, ker ni spoštovala sprejetih obveznosti ter je zaostrila letalske napade na Severni Vietnam. PSI poudarja, da je treba okrepiti mednarodno solidarnost z vietnamskim ljudstvom ter zahteva takojšnje pobude s strani italijanske vlade. To je toliko bolj potrebno, ker je Italija članica nekega zavezništva, ki bi zgubilo vsakršno politično in moralno podporo, ko bi ena od njegovih članic nadaljevala s kriminalno in nečloveško prakso genocida. ŽENEVA, 21. — Z današnjo deset« sejo se je zaključila prva faza drugega kroga ameriško - sovjetskih pogajanj o omejevanju strate- NAŠ DNEVNIK ZA BOŽIČ V NEDELJO, 24. DECEMBRA T. L. BOŽIČNA ŠTEVILKA NA 16 STRAN EH iz vsebine: Str. 1.: Str. Str. Str. Str. Str. Str. 9.: Str. 10.: Str. 11.: Str. 12.: Str. 13.: Str. 14.: Str. 15.: Str. 16.: ob prejemu Severjeve na- (po morju Zaključki obč. zbora SKGZ 17. t.m. Novice iz vsega sveta. 2. in 3.: Tržaški dnevnik. 4. : Goriški in beneški dnevnik. 5. : J. K.: Pogovor z Miro Sardoč grade. 6. in 7.: Naši najmlajši pišejo. 8.: D. KALC: Gročana. B. BREZIGAR: štivan. Letošnji tradicionalni izlet Primorskega dnevnika do Malte in Tunisa). B. BOŽIČ: Nova Narodna biblioteka v Beograda (nničena z bombardiranjem 6. aprila 1941), danes najmodernejša v SFRJ. M. ZADNIK: šmagorska dolina (V Brkinih). D. FURLAN: Ob polomu 1943. DJ. PLANJAVEC: Peter Podreka iz špetra Slovenov (ob 150-letnici rojstva). F. W. D. DEAKIN: «živ je ostal samo slepec...* (Iz knjige o NOB v Jugoslaviji «The Embattled Mountainn). BENEŠKA NARODNA: «A mi smo Flejpanjani*. E. FORNAZARIČ: Prva slovenska avto cesta (Vrhnika — Postojna). D. P.: Kraške jame in Kraševci. L. POLD1NI: Gozdovi na Krasu včeraj, danes in jutri. I. M.: Racionalizacija živinoreje na Goriškem. ATLAS 1972: Nacionalni dohodek v letu 1970. Božična voščila, šport. Novice iz vsega sveta. S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Ostra obsodba ameriške zločinske agresije na vietnamsko ljudstvo Poziv italijanski vladi, da posreduje pri vladi ZDA - Razprava o Krasu in kraških rezervatih - Odobren sklep o modernizaciji centralne kurjave v psihiatrični bolnišnici Predsednik pokrajinske uprave Zanetti je na sinočnji seji preči-tal izjavo v imenu pokrajinskega sveta v zvezi s kriminalnim sklepom predsednika ZDA, da obnove teroristične napade v Vietnamu. Zanetti je dejal, da se je pokrajinski svet le redko ukvarjal z vprašanji mednarodne in notranje politike, ker se zaveda svojih pristojnosti. Zanetti je nadaljeval, da je tokrat prepričan, da odraža čustva velike večine prebivalstva, ki so tudi izvolili pokrajinski svet. ki je predvsem organ demokracije, ko izraža ogorčenje zaradi vesti, ki prihajajo iz Daljnega vzhoda. Propadla so pogajanja o miru in obnovila se je vojna, ki ima nedvomno značaj represalije in genocida. Iz človečanskega stališča, kot predstavniki političnih gibanj, ki se vzgledu je jo na ideale svobode, pravičnosti, miru in pravice narodov, na samoodločbo, moramo obsoditi obnovitev bombardiranj, ki so sedaj še manj utemeljena, ker prihajajo do obnovitve po propadu upanj na mir. Predsednik pokrajine je nato sporočil. da je kot demokratični, katoliški politični predstavnik čutil dolžnost, da je posredoval pri italijanski vladi, da bi izrazila, kot predstavnica demokratične in svobodne države, obžalovanje vladi ZDA in da bi se zavzela, da se vrne mir za mučeniško prebivalstvo južnovzhodnega področja Azije. Pokrajinski svet je nato obravnaval številna manj zanimiva u-pravna vprašanja, ko so obomiki odgovarjali na vprašanja svetovalcev. Zanimiva razprava pa se je razvnela na vprašanje komunističnih svetovalcev Collija in Coste v zvezi s Krasom, deželno posvetovalno komisijo in izvajanjem zakona o kraških rezervatih. Komunistična svetovalca sta v tej zvezi podčrtala, da je bila posvetovalna komisija ustanovljena že pred enim letom in da prihaja do resne škode, ker še ni ustanovljena «Deželna ustanova za kraške rezervate*. Na to vprašanje je odgovoril Zanetti, češ da je komisija v bistvu končala z delom in je napovedal, da bo deželni odbor najbrže že danes razpravljal o osnutku zakona. Prišlo je do določenega odlašanja predložitve zakona v zvezi s številnimi volitvami in ker so hoteli uskladiti to vprašanje z deželnim načrtom. Zanetti se je izrekel proti predlogu, da bi ustanova bila v bistvu sestavljena iz prizadetih občinskih in pokrajinskih uprav, češ da gre za izvajanje zakona, ki predaja pristojnost deželi, da pa je treba upoštevati pristojnosti lokalnih uprav in interese prebivalstva ter še zlasti slovenskega prebivalstva. Inž. Costa je ugotovil, da predstavlja ustanovitev deželne ustanove resno nevarnost, da pride ponov- no do centralizacije in do neučinkovitega poslovanja. Zato se je zavzel za predlog, da pride do konzorcija občin in drugih prizadetih krajevnih ustanov, da pa pri tem ni toliko bistvena pravna plat vprašanja, kot resnični interes prizadetega prebivalstva. Pokrajinski svet je nato odobril številne sklepe upravnega značaja. Pomembnejši je bil sklep, ki ga je pripravil odbornik za javna dela Volk in katerega je obrazložil predsednik pokrajine Zanetti, ki se nanaša na izgradnjo nove centralne kurjave v pokrajinski psihiatrični bolnišnici. Sistem centralne kurjave je star, povsem neustrezen in so lani in letos premostili težave z raznimi zasilnimi ukrepi. Pred časom so razpisali dražbo, na kateri je zmagalo neko milansko podjetje. ki bo obnovilo celotno na- j pravo za izdatek 281 milijonov Ur. ; Dražba se nanaša samo na gradnjo \ ne pa tudi na vzdrževanje naprav, j ko se bodo lahko odločbi za več ! možnosti. Upoštevati je namreč tre ba, da je na istem prostoru pri Sv. Ivanu več ustanov in da bi bilo najbrže najbolje združiti vse potrebne služnosti in kar sedaj preučujejo. Glede tega sklepa je inž. Costa podčrtal, da načrti niso najboljši, saj med tremi predlogi obstajajo bistvene razbke in to celo glede tehničnih računov o kohčini kalorij, ki so potrebne, ko pa gre za tehnično izračunljive podatke. Zahteval je, da se še pred pričetkom gradnje imenuje ravnatelja del, ki mora biti strokovno usposobljen in ki mora imeti možnost dnevnega nadzorstva nad deb. Pokrajinski svet je tudi odobril cene novih oskrbnih dnevov v psihiatrični bolnišnici in drugih ustanovah. Za bolnišnico so dvignili oskrbni dan od 6.000 na 7.900 lir. Pokrajinski svet je letos zaključil z delom in se bo sestal po novoletnih praznikih. zaključke občnega zbora, ki bodo objavljeni v nedeljski številki našega dnevnika. Izvršni odbor je nato sprejel protestno izjavo proti obnovitvi zločinskega ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama in izrekel solidarnost z vietnamskim ljudstvom v njegovem boju za svobodo in neodvisnost. Izjavo objavljamo na prvi strani. Preostali del seje je izvršni odbor SKGZ posvetil vprašanju kulturnih domov ter razpravi o delu in notranji organizacijski strukturi SKGZ. Nadaljevanje pogajanj o občinski upravi Pogajanja v palači Diana o obnovitvi občinskega odbora leve sredine so se včeraj nadaljevala ponovno dokaj pozno v noč. Tokrat so obravnavali predvsem socialno dejavnost tržaške občinske uprave in torej vprašanja bolnišnic, socialnega skrbstva, šolstva in podobno. Danes se bodo pogajanja nadaljevala ob 12. uri, ko bodo govorili o preureditvi občinske uprave. Pobiranje podpisov za mir v Vietnamu Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama je pričel pobi rati podpise na peticijo, ki jo bodo poslali predsedniku republike. Podpise pobirajo na sedežih vseh organizacij, ki so vključene v odbor in v posebnem šotoru, ki ga bodo postavili na Trgu Goldoni, kjer bodo pobirali podpise: v petek in v soboto od 10. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. LEPO PRIZNANJE TRŽAŠKEMU PISATELJU Fulvio Tomizza prejel nagrado «Fiera letteraria» Uveljavil se je z romanom «Miriamino mesto» Iz Rima poročajp, da je pisatelj Fulvio Tomizza prejel nagrado (10 milijonov lir) revije «Fiera lette-raria* za svoj roman «La citta di Miriarn (Miriamino mesto). Roman, ki so mu naročniki omenjenega tednika dodelili največ glasov, je po vrstnem redu sedma Tomizzeva knjiga in jo je kot vse prejšnje, izdalo znano italijansko založniško podjetje Mondadori. Prva knjiga je bil roman «Materada», s katero je mladi istrski pisatelj že vzbudil zanimanje italijanske kritike. V prvem romanu opisuje Tomizza do godke in človeške like v svojem rojstnem kraju, v najnovejšem pa je središče dogajanja in razmišljanja Trst. Glavna oseba je mlado židovsko dekle Miriarn, ki nekako postane simbol tistega posebnega URNIK TRGOVIN Za bližnje praznike bodo trgovine odprte po sledečem umiku: JUTRI. 23. DECEMBRA Trgovine jestvin: od 8.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30 z možnostjo, da lahko zaprejo tudi ob 21. uri. Mlekarne: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30 z možnostjo da lahko zaprejo tudi ob 21.00. Pekarne: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. Mesnice: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. Ribarnice: od 8.00 do 14.00. Vse ostale trgovine pa bodo odprte od 8.30 do 13.00 in od 14.30 do 20.00 NEDELJA, 24. DECEMBRA Mlekarne bodo odprte od 7.00 do 13.00 in pekarne od 7.30 do 13.00 ; ostale trgovine z jestvinami pa bodo odprte od 8.00 do 13.00. Vse ostale trgovine bodo zaprte z izjemo cvetijičam. ki bodo odprte od 8.30 do 13.00 in od 16. do 19.30. Časopisni kioski bodo odprti do 13.00. PONEDELJEK, 25, DECEMBRA Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo lahko odprte od 8.00 do 13.00. TOREK, 26. DECEMBRA Zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn (od 7.00 do 12.00) in pekam (od 7.30 do 12.00). V sredo in četrtek bo za vse trgovine veljel običajni urnik. SOBOTA, 30. DECEMBRA Trgovine .jestvin: od 8.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30, z možnostjo, da lahko zaprejo tudi ob 21.00. Mlekarne: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30 z možnostjo da lahko zaprejo tudi ob 21.00. Pekarne: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. Mesnice: od 7.30 do 13.00 in od 1,7.00 do 19.30. Ribarnice: od 8.00 do 14.00. Vse ostale trgovine: od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 20.00. NEDELJA, 31. DECEMBRA Vse trgovine bodo zaprte z izjemo mlekarn (umik od 7.00 do 12.00), pekarn (od 17.30 do 13.00) m cvetličarne (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30), kioski s časopisi bodo odprti do 13.00 NEDELJA. 1. JANUARJA 1973 Vse trgovine, brez izjeme, bodo zaprte. Federacija KPI o fašističnih napadih Tržaška federacija KPI je ostro obsodila številne primere fašističnih napadov na antifašiste. V zad njih tednih je prišlo do številnih izgredov pred šolami in do napadov na študente, kot je zadnji pri mer brutalnega napada na mladega študenta člana KPI. Tržaška federacija ponovno obsoja organe oblasti, ki bi morali skrbeti za javni red in zahetva. da je treba sodno preganjati napadalce in njih man datarje. V tej zvezi tudi poziva, da se utrdi enotnost protifašističnih in demokratičnih sil. ...........................................................lllllilllilillllli.UH DOKONČNO ODPOVEDANA TURISTIČNA KRIŽARJENJA ZA LETO 1973 SINDIKATI: MINISTRSKA PREVARA S KRIŽARJENJI TRŽAŠKEGA LURDA Po občinskih volitvah je ministrstvo za trgovinsko mornarico povedalo resnico ■ «Lloyd» bo izgubil eno milijardo brodarine Okoristili se bodo tuji brodarji - Ocena: «gospodarski kanibalizem» Seja izvršnega odbora SKGZ Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji včerajšnji seji v smislu sklepa nedeljskega občnega zbora izoblikoval Tržaška federacija sindikatov u-službencev pomorskih družb, ki so včlanjeni v CGIL, CISL in UIL nam je poslala v objavo zelo ostro resolucijo, ki so jo sprejeli na sestanku vodstva te federacije. Gre za znano »afero* 22 turističnih križarjenj v Sredozemlju in Indijskem oceanu, ki jih je družba Lloyd Trie-stino že reklamirala po časopisju in za katere je tržaška javnost bila prepričana, da so bile odobrene na pristojnih mestih. Šele po občinskih volitvah se je izvedelo, da je bila vest o «potrditvi» tega načrta iz trte izvita in da so imeli sindikalisti prav, ko so — žal, zaman — opozarjali javnost in po litične predstavnike, da je ta pro gram, od katerega si tržaško pomorsko gospodarstvo veliko obeta, bil dejansko zavrnjen. Resolucija federacije sindikatov uslužbencev pomorskih družb ugotavlja, da je «Tržaški Lloyd» nepričakovano črtal ves program turističnih križarjenj in s tem vzbudil ogorčenje klientov, turističnih ope raterjev in vseh uslužbencev tega sektorja. Prve vesti o tem, da namerava ministrstvo za trgovinsko mornarico, ki ga vodi socialdemokrat Lupiš, črtati »Tržaškemu Lloydu» pro gram turističnih križarjenj, so sindikalisti objavili že sredi novembra. Tedaj so tudi izvedli stavkovno akcijo v znak protesta in zahtevali, naj minister Lunis takoi prekliče svoj negativni sklep Minister je nemudoma odgovoril z brzojavko, v kateri je bilo rečeno, da je ministrstvo odobrilo program turističnih križarjenj. O-glasil se je tudi demokristjanski poslanec Belci, ki je v brzojavki sindikalistom zagotovil, da je »ministrstvo, pri katerem se je pozanimal, odobrilo program turističnih za leto 1972». Po teh sporočilih je družba «Tržaškega Lloyda» objavila svoj spored križarjenj; to je sindikaliste prepričalo, da so križarjenja bila zares odobrena in da je torej vsak spor odveč, področje na razpolago lakomnim tu jim turističnim družbam. Kot dokaz navajajo sindikalisti podatek, da so tuje ladijske družbe prevzele v lastno režijo 70 odstot-i kov sredozemskih tur, sedaj pa Tembolj je zato razburila javno . vdirajo v razpoko, ki je nastala po mnenje vest da je «Tržaški Llovd» i odpovedi tur javne ustanove, kakor odpovedal svoja križarjenja takoj 1 je «Llo.vd». Ta primer, se zaključu- po občinskih volitvah. Sindikalisti so nemudoma zahtevali pojasnila in jih na upravi «Lloyda» tudi prejeli: ministrstvu so namreč pred časom poslali dva programa. Prvi, ki ga je uprava «Lloyda» podpirala, je predvideval omenjenih 22 križarjenj, drugi pa, ki jih je predvideval pet, so poslali kot primer, kolikor bi «Lloyd» izgubil v primeru krčenja njegovih programov. In prav to «hipotezo negativnega programa*, ki je služila le kot podpora prvemu, so na ministrstvu odobrili. Na ta način ie «Lloyd» izgubil 17 križarjenj v Sredozemlju in pet v Indijskem oceanu. Ostalih pet. ki jih je ministrstvo odobrilo in so finančno med najmanj rentabilnimi, prav tako vodi v Indijski ocean Posledice tega ministrskega ukre pa so. po mnenju sindikatov, sle deče: 1. «Lloyd» bo izgubil brodarine za eno milijardo lir. v glavnem tuje valute 2. Trst. Benetke in Genova, od koder navadno odplujejo Lloydove ladje bodo izgubile dodatne zaslužke, ki so v zvezi s premikom pri bližno 7000 turistov: 3. italijanska turistična in trgovska mornarica izgubljata na tem področju vsak sloves. Sindikati zato menijo, da je orne njeni ukrep primer »gospodarskega kanibalizma*, ko je nekdo hotel iti na roko italijanskim zasebnim bre- je izjava sindikatov dokazuje »kolikšna je moralna in politična vrednost tistih, ki so zanjo odgovorni*. Zato sindikati uslužbencev pomorskih družb ne bodo odnehali (in s tem v zvezi pozivajo javno mnenje tržaške gospodarstvenike in turistične operaterje, naj jih podpro), dokler ne bo dosežen sporazum z vlado o potenciranju javnih pomorskih družb (pin), ki so že desetletja v krizi zaradi političnih izbir in molka upraviteljev, kot dokazuje tudi zadnji primer. srednjeevropskega sveta, ki je navdihoval Itala Sveva in je nekoliko vplival tudi na Jamesa Joycea. Fulvio Tomizza se je rodil v Ma-teradi leta 1935, že več let pa živi v Trstu in je zaposlen kot časnikar pri tržaškem radiu, čestitamo! SERGIO DELMASSO V DVORANI P. D. «CANKAR» Film o izletu PD v Makedonijo Naši naročniki in čitatelji, ki so včeraj popoldne do kraja napolnili dvorano p.d. «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu, so si po zaslugi filmskega amaterja Sergia Delmassa osvežili prelepe spomine na izlet Primorskega dnevnika z «viakom prijateljstva» v Makedonijo, z. dobro uro trajajočim barvnim filmom, polnim lepih panoramskih posnetkov in živih pričevanj z izletniške poti, nas je popeljal od tržaške postaje do Skopja in od tam z avtobusi do Bitole Prespanskega in Ohridskega jezera Struge in Debra do Tetova in nazaj v Skopje. Sergio Delmasso je nato pokazal še kratek toda izredno aktualen filmski dokumentarec o svojem razgovoru s predstavnikoma Severnega Vietnama in južnovietnamske osvobodilne fronte v Moskvi. V neposreden intervju je vpletel kolaž fotografskih posnetkov o groznem trpljenju in junaškem boju vietnamskega ljudstva za svobodo. Film je s svojo dramatično aktualnostjo prevzel vse prisotne, ki so potem tudi podpisali protestno izjavo proti barbarskemu bombardiranju Severnega Vietnama. Sergiu Delmassu se je za oba filma, zlasti pa za reportažo z izleta v Makedonijo, zahvalil predstavnik našega uredništva, ki je prisotnim potem tudi sporočil, kam bo čitatelje Primorskega dnevnika vodil izlet 1973: z ladjo na Malto in v Tunis. Toda vse podrobnosti o tem boste lahko brali v božični številki. Še pred Božičem stavka pekovskih delavcev v Trstu Pekovski delavci bodo stavkali še pred Božičem. To pomeni, da se lahko zgodi, da bo večina tržaškega prebivalstva ostala brez kruha in peciva prav na predvečer praznikov. Tako so sklenili pekovski delavci na svoji skupščini, ker so jim delodajalci odgovorili v pismu, da pristanejo na pogajanja o dopolnilni delovni pogodbi le pod pogojem, da sindikati pristanejo' na podražitev kruha. To pa so delavci zavrnili, saj bi podražitev osnovne dobrine, kot je kruh, vplival na splošno draginjo. Delavci so na svojem zborovanju opozorili javno mnenje, naj ne meče krivde za to na stavkajoče ter naj razmisli o dejstvu, da so pekovski delavci slabo plačani, kljub temu, da je njihovo delo naporno in nočno. Skorajda ni v Trstu pekovskega delavca, ki bi prejemal več kot 100 tisoč lir mesečne plače Delodajalci se v Trstu branijo uveljaviti celo določila iz delovne pogodbe iz leta 1971, ki ima zakonito veljavo. V tiskovnem sporočilu nekovskih delavcev ni naveden datum stavke, razen tega, da bo pred božičnimi prazniki. Datum bodo natančno določili drevi, na skupščini, ki bo ob 17.30. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom SAŠA ŠKUFCA JANKU IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih Razpored predstav glej pod rubriko Gledališča. KULTURNI DOM V torek, 26. t. m. ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*. V sredo, 27. t. m. ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*. V četrtek, 28. t. m. ob 15.30 Sasa Škufca »Janko in Metka*. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave. Ob nedeljah in praZ' nikih eno uro pred začetkom Prec*' stave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. ROSSETTI Danes, ob 20.30: «Kralj Lear*. AVDITORIJ Danes, ob 20.30: »Noi delle vecchie province*. Znižane cene: 1.500 lir parter, 800 lir balkon. VERDI Nocoj ob 20.30 bodo ponovili za red B Mozartovo »Figarovo svatb®-Zaradi stavke osebja gledališč bo® preložili nedeljsko predstavo na j®11 ob 16. uri za dnevni abonma. Krožek absolventov slovenske trgovske akademije vošči svojim članom, dijakom in profesorjem trg. šole »žiga Zois* ter vsem prijateljem vesele praznike in srečno novo leto 1973. V MIRNEM PREDPRAZNIČNEM VZDUŠJU križarjenj tako, kot se je zgodilo darjem, v resnici pa je pustil to iiiimMiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Z OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA STARŠEV NA ZNANSTVENEM LICEJU Šolski zavod «F. Prešeren» potrebuje tri učilnice in primerno telovadnico Izvolili so nov odbor - Potrebna večja povezava med starši in dialog s profesorji . Nerazumljiva pomanjkljivost v poročilih Sprejeti v deželnem svetu trije zakoni manjšega obsega Prispevek za elektronski center prenesen na leto 1973 - Sestavljen predlog o finansiranju šolskih gradenj v razdobju 1973-77 Ugodnejši namestitveni pogoji za 300 delavcev v gozdarstvu V sredo zvečer je bdi 4. občni zbor zoruženja staršev in dijakov znanstvenega in klasičnega liceja »F. Prešeren*, na katerem so pregledali enoletno delovanje združenja ter izvolili novi odbor. Odbor združenja sestavljajo: Mesesnel, dr. Simčič, Kjuder, Štoka, dr. Oblak, Gerlanc, Lupine, Baldassi, dr. Starc, s. Dolores, Starec, Perko, Filipčič, dr. Artač, Obrsnel, Sancin, Siega, Kalc, Stemad, Dolenc, Kukanja, Jazbec, Požar in inž. Kodrič. Odbor se bo sestal 10. januarja, ko si bouo porazdelili funkcije ter imenovali predsednika in tajnika. Odbor je pooblaščen, da zastopa šolo v pripravljalnem odboru za ustanovitev koordinacijskega odbora združenja staršev vseh slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem. Občnega zbora se je udeležil tudi glavni tajnik Sindikata slovenske šole dr. Škerlj, ravnateljico šolskega zavoda prof. Abramijevo pa je nadomeščal pod-ravnatelj prof. Šah. Dosedanji predsednik združenja prof. Artač je pozdravil navzoče, poudaril važnost takih združenj ter navedel nekatera pereča vpraša nja, ki se tičejo te najvišje slovenske srednje šole na Tržaškem, in sicer pomanjkanje učilnic ter primerne telovadnice. O teh problemih je potem podrobneje govorila tudi tajnica združenja Lelja Sancinova. Ker je število dijakov naraslo zlasti v znanstvenem liceju, potrebuje šola vsaj tri nove učilnice, prav tako pa sta potrebni dve telovadnici, saj je v isti zgrad bi tudi trgovski tehnični zavod, ta 421 dijakov klasičnega in znanstvenega liceja ter trgovskega tehničnega zavoda. Potrebno bi bilo tudi urediti primerno dvorano za predavanja, konference, itd., ki bi jo lahko urediK v dosedanji telovadnici. Prof. Artač je omenil splošno krizo italijanskega šolstva in nujnost šolske reforme ter ureditev položaja profesorjev, še bolj nujna pa je ureditev slovenskega šolstva in položaja slovenskih profesorjev ,saj večina ni še niti v staležu. Ko je orisal delovanje od bora, je prof. Artač pripomnil, da ni bilo zadostne povezanosti članstva z odborom in da je treba okrepiti medsebojne stike, kar bo vsekakor prispevalo k bolj uspeš nemu delovanju združenja v korist dijakov in šole. Po poročilu o športnem odseku je podala tajniško poročilo Lelja Sancinova. Diskusije sploh ni bilo, le v zaključku je prišel do izraza predlog, naj bi odbor sprožil pobudo za večje družabno življenje dijakov, ter priporočilo, naj se novi odbor bolj zavzema za odkrit in koristen dialog med star ši in profesorji. V nobenem poročilu ni nihče niti z besedico omenil dejstva, da na klasičnem liceju ni bilo ob začetku šolskega leta skoraj cel mesec pouka italijanščine zaradi znanega spora z ravnateljico glede dodelitve stolice za italijanščino. Občutek smo imeli, da se je verjetno ravnateljica izognila občnega zbora prav zaradi tega vprašanja in da so bila poročila prikrojena po njeni želji, sicer ne ko da dosedanja neprimerna te-1 moremo razumeti, zakaj se nita lovadnica mora služiti aa skupno len član odbora ni dotaknil tega problema, ki se tiče predvsem dijakov. Dosedanja tajnica je v svojem poročilu predvsem poudarila važnost in vlogo združenj staršev. O-menila je predavanja, ki jih je v preteklem šolskem letu organiziralo združenje na znanstvenem in klasičnem liceju za starše in dijake, toda za to pobudo ni bilo dovolj razumevanja, zaradi česar je kritizirala tako starše kot dijake. Predstavniki odbora so se med drugim udeležili seje za izbiro učbenikov in seje za izdelavo programa predavanj o poklicnem u-smerjevanju mladine, toda tudi ta predavanja niso dovolj pritegnila dijakov. Nato je tajnica podrobneje govorila o pomanjkanju učilnic in telovadnice, omenila je razgovor s šolskim skrbnikom ter prebrala pismo, ki mu ga je odbor izročil z obrazložitvijo potreb na šoli. Ob koncu svojega poročila je Sancinova opozorila starše na vpra šanje občevalnega jezika dijakov, ki se med seboj pogovarjajo v italijanščini ali pa v narečju, v katerega vpletajo italijanske izraze. Zaradi tega, je pripomnila Sancinova, je znanje slovenščine iz dneva v dan bolj pomanjkljivo. Dolžnost vsakega pripadnika naše narodne skupnosti je, da ohranja in razvija svoj jezik. To pa še bolj velja za dijake našega najbolj pomembnega šolskega zavoda. V tem prizadevanju morajo sodelovati vsi: profesorji, starši in dijaki. In naša šola, katere naloga je vzgajati bodoče slovenske izobražence, naj bo v tem prizadevanju na prvem mestu, je poudarila Lelja Sancinova. Včeraj je bila v Trstu zadnja letošnja seja deželnega sveta. Po burni razpravi, ki je spremljala v sredo odobritev novih finančnih sredstev deželnima finančnima družbama (Friulia in Friulia-Lis), je bilo včerajšnje ozračje v dvorani prav idilično. Sprejeti so bili trije zakoni manjšega obsega, vsi trije skoraj brez razprave in vsi trije skoraj soglasno, saj se je le pri enem pojavilo obotavljajoče mnenje liberalcev, ki so se vzdržali glasovanja. Vse druge svetovalske skupine so se izrekle za nove norme. Prvi zakon vnaša vrsto sprememb v deželni zakon štev. 22 z dne 27. aprila 1972, s katerim je dežela dala na razpolago za de I lovanje elektronskega središča vsoto 1.340 milijonov lir. Drugi zakon je v bistvu predlog, ki ga naša dežela sporazumno z drugimi italijanskimi deželami, daje osrednji vladi za razvoj šolskih gradenj v petletju 1973-77. Dežele predlagajo državi, naj bi razpisala posebno javno posojilo in si tako oskrbela finančna sredstva za nove šolske gradnje, za katere naj bi v prihodnjih petih letih izdali skupno 1.800 milijard lir. Poročevalec Mar-tinis (KD) je v tej zvezi dejal, da so se dežele odločile za pobudo, ki naj bi zdramila osrednje oblasti, zaradi kritičnosti položaja, v katerem se nahaja italijansko šolstvo. Odbornik za šolstvo Giust se je pridružil tej ugotovitvi in orne nil, da je deželna uprava doslej izdala za razne izboljšave na področju šolstva v Furlaniji-Julijski krajini Dribližno 40 milijard lir. Tretji zakon pa vnaša nekatere spremembe v deželni zakon o staležu osebja, zaposlenega pri deželnem podjetju za gozdarstvo. V bistvu gre za to, da se skupini kakih 300 delavcev, ki se ukvarjajo z raznimi gradbenimi deli v gozdovih in ob rekah, za katere velja sedaj pogodba industrijskih delavcev, priznajo nekatere olajšave iz pogodbe, ki velja za gradbene delavce. Delavd, zaposleni pri gozdar- skem podjetju, se namreč vsako leto odpuščajo (novembra) in ponovno sprejemajo na delo (konec marca ali v začetku aprila), in to na podlagi posebne pogodbe sklenjene za določen čas. Tako se dogaja, da jim je v zimskih mesecih priznana le preživnina v višini 400 lir na dan. V okviru pogodbe za gradbene delavce bodo delavci zaposleni za nedoločen čas, kolikor bi pa ostali kljub temu brez dela, jim bo priznana dnevna preživnina v višini 2.000 lir. Liberalci so izrazili pomislek, da bi se s tem poseg«« ne priznala delavcem tudi pravica do redne zaposlitve ter so izrazili bojazen, da bi deželna uprava tako kratko malo povečala število svojega osebja za 300 enot. Razliko med staležem teh delavcev in rednega delovnega odnosa deželnih uslužbencev je pojasnil svetovalec Ginaldi (KD), nakar so liberalci sklenili, da ne bodo glasovali proti zakonu, tem več da se bodo iz previdnosti glasovanja vzdržali. Ob zaključku seje je predsednik sveta Ribezzi zaželel uspešno novo leto vsem deželnim odbornikom, svetovalcem, funkcionarjem in oseb ju ter časnikarjem ter se vsem zahvalil za sodelovanje v letu 1972. Deželni svet se bo ponovno sestal okoli 15. januarja, komisije pa bodo ponovno zasedale že nekaj dni prej. Konzulta za zahodni Kras o perečih šolskih vprašanjih Na Proseku je bil sinoči širši sestanek o šolskih vprašanjih, ki ga je pripravila komisija za šolstvo občinske konzulte za zahodni Kras. Poleg številnih šolskih problemov, ki neposredno zadevajo privalstvo teh krajev, so na sestanku razpravljali tudi o sploš nem vprašanju šolstva v tržaški občini. Podrobneje bomo o tem poročali v jutrišnji številki. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst VOJMIL RABADAN KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE Farsa v dveh dejanjih (Ljudski oder) Jutri, 23. decembra ob 20.30 v Prosvetni dvorani »I. Gruden* v NABREŽINI. Pevski zbor »Fantje izpod Grmade* iz Devina priredi KONCERT BOŽIČNIH PESMI v torek, 26. t.m„ ob 16. uri v cerkvi v Mavhinjah ter v soboto. 30. t.m. v devinski cerkvi s pričetkom ob 20. uri. POTOVALNI URAD AUR0RA vabi na SILVESTROVANJE v odlični hotel 1. kategorije »BONAVIA* na Reki. Odhod avtobusa v nedeljo, 31. decembra ob 9. uri, povratek 1. januarja zvečer. Cena je 18.000 lir, v kar je vključena vožnja, hrana in stanovanje ter silvestrovska večerja s plesom. Informacije In prijave pri »Au-rori». Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. KJE BOMO SILVESTROVALI? Hotelsko turistično podjetje «PALACE H0TEI PORTOROŽ prireja veliko silvestrovanje. Igrali bodo priznani orkestri v hotelu PALAČE, v restavraciji LJUBLJANA. Možnost silvestrovanja je tudi ob POKRITEM BAZENU in DISCU CLUBU. Rezervacije po telefonu na št. 73343. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. nre) Biasoletto, W Roma 16, Davanzo, Ul. Bemini 4, Al Castoro, Ul. Cava-na 11. Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12, Centauro. Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanfAnna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). Gledališča Kino «La Cappella Underground« 19-M 21.00 Srečanje z dvema italijanska® režiserjema: Sirio Luginbuhl in chele Sambin — v filmih »Limbo* «Blu d'acqua*. 1972. Barvna M®'}-Nazionale 15.00-18.30-22.00 dl P*0? no*. Barvni film. Marlon Brano Fenice 15.00 «... piu forte ragaza »-Barvni film. Terence Hill in Bu Spencer, Cyril Cusack. . Eden 15.30 «La piu bella serata la mia vita*. Barvni film. Albert® Sordi, Michel Simon, Claude I*u' phin. j. Grattacielo 16.00 «Che?*. Film serja R. Polanskega. Igrata: M. M* stroianni, Sydne Rome. Prepovedan mladini pod 18. letom. , Excelsior 15.30 «Che c’entriamo con la rivoluzione?*. Barvni « ’ Vittorio Gassman in Paolo Vulae gi°- Ritz 16.00 «Professione: assassino’ Barvni film. Charles Bronson na stopa kot Art Bishop. Aurora 16.30 «L’arancia meccani'-*’ Barvni film. Prepovedano mlad' pod 18. letom. Impero 16.30 «Riuscira il nostro er a ritrovare il piu grande diaman del mondo?*. Barvni film. Capitol 16.30 «L'elefante africano • Barvni dokumentarni film. ,. Cristallo 16.00 «Lo scopone scient co». Barvni film. Alberto Sordi Silvana Mangano. . e Filodrammatico 16.30 »Amami do zia*. Barvni film. Prepovedano nu dini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Tutti i colori del bu*®_ Barvni film. Edwige Fenech. P povedano mladini pod 14. letom-Vittorio Veneto 15.30 «11 faro in <*■; al mondo*. Barvni film. Kirk glas in Yul Bryner. * Abbazia 16.00 »Un elmetto P*®n0*»c fifa*. Barvni film. Igrajo: ”• ' Enery, Bourvil in S. Desmarets-Ideale 16.00 «Gli scassinatori*. Ba . ni film. Jean Paul Belmondo Omar Sharif. jj. Astra 16.30 «11 cadavere dagli a gli d'acciaio*. Romy Schneider M. Honet. Barvni film. Pevski zbor «Srečko Kumar* * Repentabra pod vodstvom Mirka Guštin* priredi ob 10. obletnici svojega delov*; nja jutri, 23. decembra ob 20.3 v Križmanovi dvorani v Rep® JUBILEJNI KONCERT Vstop prost! Vljudno val bljeni! Včeraj-danes Danes, petek, 22. decembra DEMETRIJ Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 8.41 Lun« Filip Fischer Tone Kuntner Ace Mermolja Janez Menart Ervin Fritz Branko Hofman Edelman Jurinčič Jolka Milič Andrej Kokot Vinko Ošlak lahko je prijatelj ali originalna čestitka/ ali prisrčen dar PESNIŠKI LIST samo 500 lir Komplet v umetniški škatli 4000 lir vzide ob 19.03 in zatone ob 9.23. Jutri, sobota, 23. decembra VLASTA Vreme včeraj: naj višja temPar*j0 ra 4,7, najnižja 2,1, ob 19. uri 3 pinje, zračni tlak 1034,6 rahlo P^j veter vzhodni - severo - vzhodni. a . vetra 62 km na uro, vlaga 49 ® nebo jasno, morje razgibano, tein raturo morja 10,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. decembra 1972 se JS ^ Trstu rodilo 5 otrok, umrlo P3 19 oseb. UMRLI SO: 77-letni Fran®* Tamburini, 70-letni Mario B°rAn„ma 68-letni Giorgio Krečič, 63^, Bianca Banina, 69-letna Anna b® ja, 62-letna Narina Tedeschi P°r'(Lma 74-letni Costantino Calella, Nerina Rossi par. Tiziani, Lucia Vascotto vd. Maraspm.^ letnj Pietro Subini, 76-letna v^>r. Dapretto, 89-letna Maria AlessiOP^, Del Ben, 89-letna Maria por. Goina, 75-letni Carlo J0alptna 85-letna Luigia Giacomelli, 78-Giovanna Zadaricchio, 85-letna^ ria Žagar, 59-letni Mario Vas® 81-letna Giuseppina Brunelli- Sporočamo žalostno vest, d« je v 85. letu starosti zapustila mama, nona in pranona Marija Kralj vd. Žagar ho ^ Pogreb nepozabne pokojnice nes, 22. decembra ob 15.15 iz r(rLl v niče glavne bolnišnice v ccf.jse v Padričah in nato na pokopa*1 Bazovico. tfffi Žalujoči: sin Danilo * ^ Silvestru, hči Emilij® -g*, ženi Frankom, vnuki Mori in Marino z d®*! Padriče, Sežana, Vel. Repen. 22. decembra 1972 GORIŠKI DNEVNIK DELO V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU ŠE VEDNO NEUREJENO Zaradi prenatrpanosti železniških vozlišč preveč čakanja na sidrišču Vzpostaviti je treba opuščene pomorske zveze November in prva polovica decembra je bilo prav težko obdobje za naše pristanišče. Dnevno je bilo mnogo ladij na sidrišču, kar se že leta ni dogajalo. Zadnje dni se je sicer stanje vsaj navidezno izboljšalo, saj smo imeli v ponedeljek je eno samo ladjo na sidru. Kazalo bi torej da smo premostili kritično obdobje, medtem ko ostaja dejansko stanje še vedno izredno zapleteno. , Predvsem je močno omejen dotok železniških vagonov v pristanišče. Na vozlišču Čampo Marzio pred novo luko stoji nad 400 vozov. Nekateri stoje že petnajst do dvajset dni in nič ne kaže, da bi se stanje v kratkem uredilo. Železniška upra- kjer so izkoristile trenutno razpoložljive zmogljivosti, druge so pa prevzele tovor v pristaniščih južne ga Jadrana. Nekatere ladje so odplule, ne da bi končale trgovske manipulacije v Trstu, ker so zamudile preveč dragocenega časa. Zaradi tehničnih pomanjkljivosti pristaniških naprav, ki so jih zelo dobro orisali predstavniki Družb pristaniških delavcev, kar je indirektno priznala tudi pristaniška uprava, izgublja Trst svojo poglavitno značilnost: hitro manipulacijo. Pristaniška uprava ni poskrbela, da bi se z uvedbo dveh delovnih izmen istočasno okrepila drobna mehanizacija in tehnično o-__ _ sebje; delavnice v pristanišču sa va je "celo odredTla,“ naj "^‘"trenut- j raem., njso dovol-i opremljene, pri- »o ustavi pošiljanje vozov na to postajo. To pomeni, da na Primer železniške vozove, ki pridejo v Italijo čez Opčine in Repen-tebor (to niso samo jugoslovanski Vozovi, ampak tudi avstrijski in češki) zadržijo za nedoločen čas Pa obmejni postaji ali v Nabrežini, ®edtem ko tiste, ki pridejo v Italijo čez Trbiž, zadržijo še pred Vidmom na slepih tirih majhnih postaj. Na tak način se je izredno Podaljšal prevozni rok. kar onemogoča kakršno koli predvidevanje ali normalno kalkulacijo trajanja prevoza. Zgodilo se je, da so nekateri vozovi potovali iz Švice do * ali iz srednje Nemčije nad mesec dni. Mnogi ladjarji, ki so v novembru morali ostati na sidru, se da nes izogibajo Trstu in opravljalo operacije v drugih jadranskih pristaniščih v pričakovanju, da se stanje v Trstu uredi. Mnoge ladje s° odplule na Reko in v Koper, NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! manjkujejo rezervni deli, saj so mnogi stroji že zastareli in postaja njihovo vzdrževanje finančno nerentabilno. Skladišča so prenapolnjena in ne morejo sprejemati novega blaga; zaradi tega se nabirajo stojnine vozov, kar povečuje zmedo v pristanišču in povzroča naraščanje stroškov. Te dni je izraelska družba ZIM, ki vzdržuje zvezo z Izraelom sporočila, da je že oddala ves ladijski prostor do konca januarja in da ne more, vsaj trenutno prevzemati novih pošiljk. Isto se dogaja na ladjah, ki plujejo na BI. vzhod in Sev. Afriko. Hitra pristaniška manipulacija bi omogočila, da se te ladje hitreje vrnejo in tako imajo zastoji kar dvojni negativni značaj. Pri tako veliki potrebi po ladijskem prostoru se čudimo, da je bila praktično ukinjena nova sodobna proga, ki je bila vzpostavljena šele pred letom dni. Oktobra lani je namreč začela obratovati trajektna proga med Trstom, Libijo in Genovo. Po začetnih težavah se je družba uveljavila zaradi svoje točnosti in konkurenčnosti. Te ladje so namreč imele svoj posebni pomol, kar je omogočilo sodob- Za BOŽIČ, za NOVO LETO, za vsako PRILOŽNOST obrnite se na NAS, da Vam svetujemo Primerno darilo! Nekaj primerov iz naše bogate zaloge: Za ljubitelje knjig — pester izbor otroških slikanic, Pravljic, mladinskega čtiva, romanov, vsakovrstnih priročnikov in poljudnoznanstvenih del. Za ljubitelje glasbe — kvalitetna diskoteka z najnovejšimi ploščami domačih popevk, narodnih motivov, klasične glasbe, božičnih Pesmi in še mnogo drugih . . Za ljubitelje folklornih predmetov — vsakovrstni izdelki iz rezljanega lesa, stekla, železa, usnja; narodne vezenine vseh velikosti in oblik: napr. čajni prtiči, namizni prti, copate, telovniki in bluze z narodnimi motivi itd. In. . . ker se bližajo prazniki — seveda: VOŠČILNICE Voščilnice za vsak okus, moderne in umetniške, tiskane, ročno izdelane leso* intarzije z narodnimi motivi ... sicer pa OBIŠČITE NAS in presodite sami! ■ Cenjenim obiskovalcem in prijateljem Seli vesele božične Praznike in srečno novo leto 1973 Uiailia TRST - Ulica sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792 no manipulacijo. Sedaj je pa družba. Traghetti delTAdriatico dala svoje ladje v najem družbi Adriatica, ki jih uporablja na progi za Bližnji vzhod. Ti odločitvi so se čudili vsi poslovni, krogi saj bi za ladjevje družbe Adriatica morala skrbeti Finmare, medtem ko bi morala Traghetti delTAdriatico, katere delničar je tudi deželna finančna družba Friulia nadaljevati po svoji poti in kvečjemu še razširiti svoj delokrog. Pred časom je bila v deželnem svetu razprava o pomorskih in cestnih zvezah Trsta. Mnogo se je govorilo o povečanju turističnih prog z Grljanom in Gradečem ter drugimi turističnimi kraji Tržaško-beneškega zaliva, žal pa ni bilo govora o večji udeležbi dežele pri razvijanju pravih trgovskih prog, ki so jedro gospodarstva tržaškega pristanišča. Menimo, da bi bilo nujno potrebno, da problematiko temeljito preučijo in da nemudoma popravijo storjene napake ali da vzpostavijo opuščene pomorske zveze. ODO KALAN SEJA OBČINSKEGA SVETA V STEVERJANU Utesnjenost proračuna onemogoča upravi razmah njenega delovanja Slavko Štekar je ponovno predlagal postavitev avtobusne čakalnice - Lekarna v občini ni potrebna, ker bo zadoščala tista, ki jo bodo odprli pri pevmskem mostu Prvi korak za rešitev problema šolskih gradenj v predelu Čarbole Prvi korak glede ureditve problema primernih šolskih prostorov, za katere se že dolga leta vztrajno zavzema prebivalstvo predela Čarbole, je bil končno storjen. Včeraj so namreč podpisali formalni akt kupoprodajne pogodbe za odkup zgradbe v Ul. Italo Svevo, ki jo bodo preuredili v šolo. Poslopje, v katerem je bil včasih emigrantski dom, je tržaška občinska uprava odkupila od podjetja Italcantieri. katerega last je bilo, za 500 milijonov lir. S tem bo občina končno rešila vprašanje šolske gradnje v tem predelu mesta. V preurejenem poslopju bo po načrtih občine prostora za otroški vrtec, osnovno šolo, nižjo srednjo šolo in telovadnico. Preureditvena dela si bo prevzelo gradbneno podjetje geom. Ennia Riccesija, ki je ponudilo svoje usluge po najnižji ceni. Stroški za gradbena dela bodo znašali namreč 362 milijonov lir. V kratkem bodo dali na dražbo tudi razna dela, ki zadevajo električno napeljavo, o-grevanja in dvigala. S podpisom pogodbe so praktično dali prvi znak za začetek gradnje, ki jo bo moralo podjetje po pogodbi dovršiti v 500 dneh od datuma začetka gradnje same. Proračunski in obračunski problemi so dali ton seji občinskega sveta v Števerjanu. ki jo je župan Stanislav Klanjšček sklical za sre do zvečer. Okoli njih, zlasti okoli proračuna za prihodnje leto, ki predstavlja programski dokument občinske uprave je nastala živahnejša razprava, med katero so sve tovalci Liste občinske enotnosti navedli nekaj predlogov, ki bi jih uprava morala upoštevati, saj jih je sprejela med svoje obveze že pred leti. Toda pojdlimo po vrsti, kakor je seja potekala, in se ustavimo ob vsaki izmed obravnavanih točk. Najprej so svetovalci povedali svoje mnenje o morebitnem odprtju lekarne v občini. Zanj je vprašalo ministrstvo v začetku novembra. Po daljši razpravi so svetovalci izrekli nasprotno mnenje, ker bo goriška občina odprla novo, in sicer enajsto lekarno v novem naselju ob pevmskem mostu, ki bo docela zadoščala potrebam briških občanov. Nasprotnega mnenja pa so svetovalci tudi zato. ker bi morala občinska uprava prispevati sredstva za lekarno, če bi jo odprla na svojem področju. O tem vprašanju sta posegla v razpravo svetovalca Slavko Štekar in Ha-drijah Koršič. Tudi sestava pravilnika o odpiranju frizerskih salonov in njihovem delovanju je odprla daljšo diskusijo. Med njo smo izvedeli, da ukrep ni niti tako enostaven kot bi kazalo na prvi pogled, saj po dosedanjih skušnjah nadrejeni organi zavračajo sestavljene pravilnike, ker ne ustrezajo predpisom, ali pa so jih občine sploh ne lotijo. Števerjanska občinska uprava čaka na odgovor sindikatov, nakar bo sestavila komisijo in pričela z delom. Soglasno so nato odobrili spremembo proračuna za leto 1972. Zanjo so se morali odločiti zaradi razlike enega milijona lir, ki ga je ministrstvo izplačalo občini zaradi škode nastale med avgustovim zračnim vrtincem. Diskusija in odobritev obračuna za leto 1971 je potekala pod predsedstvom Hadrijana Koršiča. Komisija je pregledala račune in sestavila zapisnik, s katerim potrjuje njihovo pravilnost, vendar je svetovalec Slavko Štekar pripomnil, da bi morali delo opraviti veliko poprej, že spomladi, ne pa šele ob izteku drugega leta. Proračun za leto 11)73 je predstavljal osrednjo točko seje in je pobral tudi največ časa. Tajnik je podrobno analiziral posamezne postavke, iz katerih je razvidno, da bo znašal primanjkljaj okoli 27 milijonov, deset odstotkov več od letošnjega. Uprava se je sukala v mejah določenih od nadzornega organa, ki je predlagal zvišanje proračuna največ za 10 odstotkov. Svetovalec Ciril Terpin je dejal, da bo primanjkljaj v prihodnjem letu najvišji od 1951. leta dalje, ko je občina postala samostojna. Predlagal je nekatere ukrepe (izredni deželni prispevek ali sodelovanje pri razdelitvi dohodkov proste cone), ki naj zmanjšajo finančno breme. Delovanje občine utesnjuje tudi znižanje izdatka za popravilo cest od 4 na 2 milijona, češ da ne potrebujejo tolikšnega zneska, odkar so ceste asfaltirali. Predstavnik opozicije Slavko Štekar je zahteval nekaj pojasnil in zlasti želel zagotovilo, da bodo v prihodnjem letu zgradili avtobusno čakalnico. Župan Klanjšček je namreč že avgusta 1967. leta odgovoril Slavku Štekarju, da bodo ustregli njegovi zahtevi, vendar je od takrat poteklo že pet let. V nadaljevanju razprave so ugotovili, da bi bil najprikladnejši prostor za čakalnico (in tudi največja potreba) na Gabrskem koncu. Pri izbiri lokacije nastajajo težave z zemljiščem, vendar bi uprava lahko posegla in si ga zagotovila. Za proračun so glasovali svetovalci Kmeč-ko-delavske zveze (10 glasov), vzdržala pa sta se svetovalca Liste občinske enotnosti Slavko štekar in Bruno Štekar. Tik pred zaključkom so pregledali nekatere težave, ki nastajajo s prometom, vendar o tem prihodnjič. OBMEJNO PROSVETNO SODELOVANJE «PLANIKA» IZ ŽABNIC POVABILA JESENIČANE Koncert gorenjskih ansamblov bo v Trbižu v torek, 26. decembra No teh straneh smo že večkrat poročali o prosvetnem delovanju v Kanalski dolini in skoraj ob vsaki takšni priložnosti se je pojavilo ime pevskega zbora «Planika» iz Žabnic. Tudi v tem zapisu se pojavlja, in sicer kot prireditelj zelo pomembnega kulturnega dogodka v Trbižu, V tem glavnem kraju Kanalske doline bodo imeli v torek, 26. decembra v gosteh več pomembnih kulturno - prosvetnih skupin iz gorenjskega kota, ki bodo nastopile v Cinema Citta. Koncert bodo priredili moški zbor Jeklar, ženski zbor Jesenice, oktet Svobode Žirovnica in pihalni orkester jeseniških žele-zarjev. S tako močno prisotnostjo slovenskih vokalnih in instrumentalnih ansamblov se zaključuje izredno pomembno leto za slovenski živelj v tem najsevernejšem koncu videmske pokrajine, v katerem je v hotelu v Žabnicah nastopil akademski pevski zbor iTone Tomšič», Stalno slovensko gledališče pa je nastopilo z dvema predstavama PO VEČLETNI AKCIJSKI ENOTNOSTI Enotna sindikalna federacija ustanovljena tudi na Goriškem V plodni debati so delavci izrazili željo po najširši enotni akciji - Izvolili so 45-clanski vodilni odbor iiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii maximarket odprto od 10. — 20. ure 25. in 26. decembra neprekinjeno odprti obe blagovni hiši ☆ Vse etaže so za praznike bogato založene z vsakovrstnim izbranim blagom A supermarket j/ odprto od 7.30 do 21. ure V PRIREDBI KROŽKA «RINASCITA» Prof. Pirella o modernem zdravljenju umsko bolnih Debata je pokazala, da se široka javnost za to vprašanje vedno bolj zanima Prof. Agostino Pirella, sedanji ravnatelj psihiatrične bolnišnice > Arezzu indo pred dvema letoma nekaj časa ravnatelj sorodne goriške bolnišnice. je govoril v sredo zvečer v kulturnem krožku »Rinascita* o sodobnih načinih zdravljenja v umobolnicah. Debatnemu večeru je sledilo veliko ljudi, kar je dokaz da je zdravljenje v umobolnicah vzbudilo veliko zanimanje posebno odkar je prišlo do nesoglasij med pokrajinsko upravo v Gorici in zdravstveno ekipo, ki je bila do 20. oktobra letos v tej bolnišnici. Prof. Pirella je v svojem posegu dejal, da je Basagliova metoda zdravljenja uspešna, da jo znanstveni svet sprejema kot nekaj zares revolucionarnega v zdravstvu, da so jo prvič uvedli v Gorici začenši z letalom 1961 in da jo danes skušajo izvajati v Trstu, Arezzu in še v drugih bolnišnicah. Pri tem je omenil tudi nekaj lastnih izkušenj iz svojih goriških let. Vprašanje zanima danes vso italijansko javnost in mu tudi veliko časopisje posveča mastne naslove na prvih straneh. Medtem ko v bolnišnicah, kjer uporabljajo ostarele metode, število bolnikov raste. se to število niža v tistih bolnišnicah, kjer so pričeli z novo zdravstveno metodo. Njegovo poročilo je izpopolnil še zdravnik dr. Guelfi iz Arezza, ki je govoril o zunanjih centrih. ki so jih v tem letu ustanovili širom po južni toskanski pokrajini, pokrajinski odbornik Serani, prav tako iz Arezza, pa je govoril o povezavi med upravo in zdravniki. Sledila je zanimiva debata v katero so posegli nekateri bolničarji goriške psihiatrične bolnišnice, gostje iz Arezza, neki zdravnik bolnišnice v Vogheri, ki je povedal o tamkajšnjih neznosnih razmerah, pokrajinska komunistična svetovalca Poletto in Pariza, ki sta govorila o političnem razvoju v go-riški pokrajinski upravi zaradi nesporazuma med delom odbora in prejšnjimi zdravniki. Otroška prireditev danes v Sovodnjah Danes ob 19. uri priredijo otroci osnovne šole iz Sovodenj pod vodstvom svojih učiteljev božičnico v Kulturnem domu. Na sporedu so recitacije, prizorčki in petje. Tako bodo uresničili željo, ki se je porodila ob koncu lanskega šolskega leta, da bi nastopili v novem domu. K ude'ežbi vabijo starše in prijatelje otrok. TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Vas vabi, da na obisku v Sloveniji obiščete tudi naše moderne blagovnice s samoizbiro blaga široke potrošnje — v LJUBLJANI: __ VELEBLAGOVNICA PRI POSTI, Tomšičeva 2 _ KONFEKCIJA ELITA, Čopova 7 _ BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO. VVolfova 1 In BLAGOVNICE V KOČEVJU. ŠKOFJI LOKI ter v VELENJU. V vseh blagovnicah Je na voljo menjalnica za tujo valuto. Pri nakupu s konvertibilnimi valutami dobravamo 10% popusta Sindikalno federacijo so ustanovili tudi v Gorici. Na skupnem sestanku so se sestali zastopniki pokrajinskih odborov treh sindikatov CGIL, 15L in UIL in razpravljali o sedenjem političnem položaju v katerem nastaja toliko let zahtevana in pričakovana enotna sindikalna federacija. Ta akt sindikalne enotnosti je bil v Gorici pravzaprav le formalnega značaja, kajti tu vodijo trije sindikati tesne skupne akcije že dolgo vrsto let. Delavska baza je to enotnost tudi podprla in vsaka težava, ki nastane na dolgi poti sindikalnega združevanja, jo je hudo prizadela. Sestanek je vodil tajnik CISL Gio-vanni Padovan, glavno poročilo pa je imel tajnik CGIL Elio Zuliand. Analiziral je stanje v posameznih rajonih goriške pokrajine, v raznih industrijskih in terciarnih vejah. Treba je spremeniti sedanjo težnjo, da bi znižali število zaposlenih v industriji in jo preusmerili v terciarne dejavnosti, je dejal Zuliani. Sindikati se zato borijo za čimvečje število zaposlenih v tovarnah in hočejo soodločati v notranjem ustroju tovarn ter tudi odpraviti nadure. V obširni debati so zastopniki tovarn in sindikalni funkcionarji nanizali vrsto krajevnih problemov, j Zanimivi so bili zlasti posegi tistih delavcev, ki se trenutno borijo za nove delovne pogodbe. Deoata je trajala ves dan, ob zaključku so sklenili ustanoviti posebno strokovno komisijo, ki bo poglobila načeta vprašanja. Istočasno bodo izvedli najširšo pripravo za splošno stavko, ki bo v vsej državi prihodnjega 12. januarja. V zaključni resoluciji, ki govori o ustanovitvi sindikalne federacijo je poudarjena težnja po sindikalni enotnosti, ki jo delovni ljudje globoko čutijo. Sincdfalna federaciji mora že doseženo in ustvarjeno akcijsko enotnost še poglobiti. Napovedan je oster boj vsem tistim si lam, delodajalcem in vladi, ki hočejo odpraviti vse to kar so sindikati dosegli v zadnjih letih in zvaliti na delavstvo krivdo za krizo v kateri se nahaja italijansko go spodarstvo. Sindikati sc bodo tudi protivili vsakršnemu poizkusu obnavljanja fašizma. Prav tako si bodo sindikati z vso svojo močjo prizadevali, da se v parlamentu že izglasovane reforme prično de jansko uveljavljati. Ob zaključku so izvolili tudi pokrajinski vodilni odbor, v katerem je 15 zastopnikov vsakega sindikata. Za CGIL so bili v ta odbor izvoljeni: Giuseppe Badin, Luigi Blasig, Enzo Bucovini, Virgilio Carraro, Dino Cerigioni, Gastonc Cer-vai, Sergio Donda, RaDaele Franco, Dante Guglielmotti, Bruno Ma-rizza, Sergio Parenza, Renato Pa-• pais, Franca Rosig, Marija Selič, I Elio Zuliani. CISL bodo zastopali: Giuliano Antonacd, Alfredo Batti-stel, Vittorio Brancati, Achille Co-lautti, Alfredo Casini, Antonio Co-privez, Giuseppe Cortese, Onelio Cuffolo, Paolo Deponte, Marcello Doria, Edi Fedele, Ezio Gandini, Ludvik Klanjšček, Giovanni Padovan, Ireos Zanzariello. Za UIL hodov vodilnem odboru Alceo Alpini, Paolo Risiacchi, Silvano Bregant, Candido Busatto, Giorgio Busatto, Felice Casonato, Duilio Chiarelli, Gnido Debeus, Aaurelio De Carli, Amaldo Fantini, Ottorino Marche-san, Luciano Marcelini, Romano Maimas, Giordano Pellicani, Tullio Zorzenon. Sladkor in kava po nižji ceni Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bodo v prihodnjih dneh razdelili bone za nakup sladkorja in kave proste cone. V goriški in sovodenjski občini bo vsak dru- žinski član dobil po 2 kg in pol sladkorja in 600 g kave. V ostalih občinah pokrajine pa bo vsak član družine dobil 2 kg sladkorja in 440 g kave. Še danes lahko plačamo davke V goriški davčni izterjevalnici bodo davke pobirali še danes, petek 22. decembra v predpoldanskih urah. Do tako kasnega plačila davkov je prišlo zaradi stavke bančnih uradnikov, ki je bila od ponedeljka do vključno srede. Kdor ni do sedaj plačal davkov naj to napravi danes, da se izogne plačilu kazni. Pevsko društvo ^Planika», ki je sodelovalo na raznih prireditvah v Gorici in Trstu ter v Sloveniji, se torej pojavlja v življenju temkajš-njega prebivalstva kot pomemben dejavnik v procesu narodnega osveščanja. V goste vabi umetnike ansamble iz matične domovine, s svojimi pevskimi vajami in nastopi pa združuje en del domačinov ter jih s pesmijo in družabnostjo ohranja v slovenskem okolju in vzgaja v ljubezni do materinega jezika. Kulturna skupnost jeseniške občine, ki se je dogovorila za gostovanje, bo nastopajoče povabila v hotel Špik v Martuljku, kjer bodo z nastopom in v prijetnem razpoloženju sklenili bogato sezono ter se od starega leta poslovili z željami, da bi bili tako uspešni tudi v novem letu. Jeseniškim prosvetnim delavcem, ki razumejo naše potrebe, želimo v novem letu novih umetniških *i» organizacijskih dosežkov. Zaključena stavka uslužbencev ERSA Uslužbenci ERSA v Gorici in v Vidmu so stavkali več dni v znak protesta proti upravnemu svetu in deželni upravi, ki nista še uredila njihovega staleža. Do sporazuma o staležu so prišli namreč pred več meseci, njih stanje pa ni bilo kljub obljubam do sedaj urejeno. Začeli so zaradi tega v ponedeljek splošno stavko, istočasno so poslali protestno pismo tudi deželnemu predsedniku Berzantiju in vsem deželnim svetovalcem. Včeraj so stavk« preklicali ker jim je deželna uprava obljubila, da bodo prihodnji teden imeli s sindikati sestanek in da bodo razpravljali o zakonu ki ureja stalež uslužbencev te deželne ustanove. Sindikati zahtevajo, da se zakon izglasuje v deželnem svetu že v tej mandatni dobi. • Mariangela Medeot, 5-letna de-.klica iz Mihelove ulice je v jutranjih urah padla s stopnic in se udarila v glavo. Prepeljali so jo takoj v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili notranjo travmo v visim ušesa. Zdravila se bo 7 dni. iiumininiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiimut SPET NOVA ŠAHOVSKA SIMULTANKA Odkod takšna zavzetost za šah v Štandrežu? v V društvu «Oton Zupančiča bo jutri na 15 deskah igral novogoriški šahist Franc Škodnik Urnik javnih lokalov za prihodnje praznike Goriška kvestura je izdala odlok, v katerem pravi, da bodo za božične in novoletne praznike ter za sv. tri kralje vsi javni lokali lahko zaprli tri ure kasneje. Odlok bo veljal v naslednjih dneh 24. 25., 26. in 31. decembra ter 1., 2., 5. in 6. januarja prihodnje leto. Lastniki bodo lahko imeli odprte javne lokale 3 ure več ne da bi jim bilo to treba javiti pristojnim oblastem. »Najbrž je srečanje za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Spaskim in Fischerjem «krivo» za pravo šahovsko epidemijo v našem mestu,* je dejal Danilo Nanut, predsednik p.d. «Oton Župančič* v Štandrežu, ki nam je včeraj po telefonu sporočil vest o novi šahovski simultanki njihovega šahovskega krožka, ki bo jutri, 23. decembra ob 21. uri v društvenih prostorih. Kako je kraljevska igra prevzela ljudi, ne dokazuje samo povečanje zanimanja zanjo samo v gori-škem šahovskem krožku; tudi v gostilni Gabro v Štandrežu vsak večer igrajo trije do štirje pari. Kibicev ne manjka, zlasti veliko j gledalcev pa prihaja na simultanke, j kakršno je imel prejšnji večer v ga šahovskega prvaka je res povečalo zanimanje za to igro, vendar za Štandrež to ne velja v tolikšni meri kot za druge kraje; ne velja pa iz čisto enostavnega vzroka, ker je že veliko poprej ravno predsednik društva kot dolgoletni | šahovski igralec, ki se je uveljavil; že za časa Bratuževe kavarne, na vdušil mlade vaščane za to plemenito igro in jim omogočil, da so se spopolnili na tečaju. Tako raste v društvu mlad naraščajniki kader, iz katerega se bodo razvili — o tem nimamo nobenega dvoma — strastni in sposobni igralci. Iz goriškega matičnega urada V Gorici se je v dneh 20. in 21. decembra rodilo 10 otrok. 6 oseb je umrlo. ROJSTVA: Roberto Sartori. Lara Miani, Marco Comar, Barbara Zoff, Luca Mocenigo, Vima Felice. SMRTI: upokojenec 87 letni Gui-do Marussig, pek 58 letni Ludvik Škarabot, upokojenec 66-letni Stefa-no Brumat .zidar 44-letni Giacomo Bernardis, upokojenec 66-letni Giuseppe Marega, gospodinja 77 letna Stefania Buchholzer vd. Collens Razna obvestila Goriški fotografski krožek in krc žek «Stella matutina* organizirat danes, 22. t.m., ob 21. uri predvE janje diapozitivov n Zahodnih Alpai Predavanja Štandrežu novogoriški šahist. V neaeljo bodo spet imeli v go-1 steh šahista iz sosednjega mesta. Imenuje se Franc Škodnik ter sodi med močne igralce. Spopadel se bo na 15 deskah. Na poprejšnjem srečanju sta zmagala dva domačina, zanimivo bo videti, koliko domačinov bo uspešnih v soboto. ! Tekmovanje za naslov s ve tov ne- Silvestrovanji Štandrežcev in Sovodenjcev Prosvetno društvo »Oton Župančič* priredi silvestrovanje v Prosvetni dvorani v Gorici. Vabila razdeljujejo v Štandrežu in na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2. Štandrežci so doslej priredili dve uspeli silvestrovanji v Prosvetni dvorani in prepričani smo, da bo uspelo tudi to, ki se sedaj preprav-ljajo nanj zvso resnostjo. V svojem novem Kulturnem domu bodo silvestrovali tudi Sovodenjci. Prostori, čeprav bolj skromni, bodo povsem zadostovali za prijetno slovo od starega leta. PD »O. Zupančič* iz Štancatza organizira danes, 22. t.m., ob 20. uri predavanje »Potopis od Dunaja, Prage, Berlina in Stockholma*, Id ga bo imela prof Mara Novak iz Ajdovščine. Kino V sredo zvečer je Stalno slovensko gledališče iz Trsta odigralo na odru »Verdija« Beuedetičevo delo »Pravila igre*. Ogledalo si jo je lepo število obiskovalcev iz mesta in okolice. (Foto Altran) Izkaznice za leto 1073 bivših političnih preganjancev Vsedržavno združenje bivših no-litičnih pregnancev v nacističnih taboriščih poziva vse člane, naj obnovijo člansko izkaznico za leto 1973 in nove, ki niso še včlanjeni, naj to storijo čimprej. Izkaznica stane 500 lir. Za podrobnejša pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na sedež združenja v Ul. Codelli 2. Isto združenje bo v polovici januarja prihodnjega leta imelo svoj : občni zbor, kjer bodo članom poraz lekarna Alla Salute, delili posamezne funkcije. j tel. 72-480. Gorivu VERDI 15.45 — 21.45 «11 padrino*. M. Brando in Al Pacino. Barvni film. CORSO 17.15 — 22.00 «... piu forte ragazzi*. T. Hill in B. Spenser. Barvni film. CENTRALE 17.15 - 21.30 »Lo chia-mavano ancora Silvestra (Gatti, sor-ci e... fantasia)*. Barvna risanka. MODERNISSIMO 17.00 - 22.00 »Va-mos a matar Sartana*. G. Martin in D. Foster. Barvni film. VITTORIA 17.15 - 22.00 »Metti lo diavolo tuo ne lo mio infemo*. M. Contafora in M. Pillan. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedano. Iršič AZZURRO 17.30 »Decamerone nero*. EXCELSIOR 16.00 »Non si sevizia un paperino*. F. Bolkan, v barvah. PRINCIPE 17.30 »Lultima crociata*. A. Bellea in 1. Gardescu. Volvi <,ori SOČA »Zlati naboj*, italijanski barvni film, ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Jegulja za 300 milijonov*, italijanski barvni film, ob 18.00 in 20.00. RENČE: Prosto. DESKLE: «Pet lahkih nabojev*, a-meriški barvni film, ob 19.30. KANAL: Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 12, teL 22-68. DEŽURNA LEKARNA V IRŽ1ČU Danes ves nan in ponoči ie dežurna Ul. Cosulich, V nedeljo dopoldne so — kakor smo že poročali — v glavni dvorani trgovinske zbornice dalj priznanja ljudem, ki so dokazali svojo privrženost delu in napredku. Med temi so tudi naslednji slovenski kmetje: Andrej Hrvat, Anton Ražem, Josip čurman, Dušan Milič, Josip Stoper in Miroslav žagar (od leve proti desni) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiniiiiiifiiiimniiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiHiiin KER SE PRIPRAVLJALNA DELA NAGLO RAZVIJAJO Učko bodo začeli vrtati že v začetku februarja V dveh letih bi naj končali osnovna dela, nakar bi potrebovali še leto dni za razna montažna dela in sredi 1976 bo predor nared O gradnji predora pod Učko smo pisali v začetku leta in še prej, ko se je začela akcija za zbiranje sredstev za gradnjo tega velikega oojekta, ki naj približa centralno Istro Reki in Kvameru nasploh, pa tudi zahodno obalo Istre (»veže z vzhodno, kar bo imelo še posebno velik pomen za nadaljnji razvoj turizma na vsem tem področju. Ker pa ne gre za majhno stvar, saj bo predor pod Učko najdaljši cestni predor v Jugoslaviji in bo dolg nekaj nad pet kilometrov, so bila potrebna velika sredstva in tudi velike priprave. Kakor smo ob času že poročali, so finančna sredstva bila zagotovljena deloma s posojili, deloma z raznimi obveznostmi, ki so jih prevzela nekatera podjetja, zato so se pripravljalna dela na eni in na drugi strani Učke, to se pravi na kvarnerski strani na vzhodu ter na zahodni strani, ki ji pravijo tudi pazinska baza, že zdavnaj začela in po izjavah tehničnega direktorja tako-imenovane pazinske baze inž. Marija Ladavca se bodo lotili že vrtanja Učke v februarju prihodnjega leta. Inženir Ladavač pripravlja še zadnje načrte in vodi pripravljalna gradbena dela. Prvotno so računali, da se bodo dela začela v aprilu, medtem ko so se dcelej priprave že tako razvile, da bodo na opatijski strani, torej na vzhodni strani Učke začeli že v februarju, na zahodni torej na pazin-ski strani pa bodo začeli šele v juliju, kajti tam se je gradnja dostopne ceste podaljšala in to iz nepredvidenih razlogov, predvsem pa zaradi zelo težavnih terenov nad Kanjonom Vela Draga. Če so načrti že dokončno izpeljani, če so sredstva v glavnem že zagotovljena in je čas začetka glavnih del tudi že določen, podjetje »Učka* še ni sklenilo v»eh pogodb s podjetji. Id bodo pri gradnji tunela sodelovala. Zato pazinska »Učka* namerava v prihodnjih dneh zaključiti pogodbo z nekim podjet jem iz Zagreba ter še z nekim podjetjem z Reke, tako da bodo vse priprave povsem nared in da bodo dela tekla tako kot je predvideno. Podjetji z Reke in Zagreba bosta namreč začeli z gradnjo vsaka na svoji strani in sredi leta 1975 bi se morali minerji obeh podjetij srečati nekje v sredini predora, seveda če ne bodo naleteli na velike in nepredvidene ovire geološkega značaja. Kako je možno, da bi v tako kratkem roku napravili skoei Učko predor? Delavci bodo delali 24 ur na dan in sicer v treh izmenah. Vrhu tega bodo imeli na razpolago najbolj sodobne stroje, kar jim bo omogočilo dosezati že določene norme tako, da bodo osnovna dela dokončana v dveh letih, eno leto bodo nato porabili za montažo o-preme to se pravi vodovodnih in odtočnih cevi, raznih kablov in naprav za ventilacijo, tako da bo predor sredi 1976. leta že povsem nared za promet. Do tedaj pa bodo, kot računajo, dokončana tudi dela na cesti, ki bo povezovala Reko z Buzetom, to se pravi dela na povezavi med Reko in Opatijo, in nato od Učke do Buzeta, od koder se bo nadaljevala z enim krakom proti zahodni obali Istre, z drugim pa proti Trstu z velikega križišča v Lugoplavu pa bosta dve hitri cesti vodili, ena proti Pazinu, druga proti Labinu. Poseben «rol!s royce» PETEK, 22. DECEMBRA 1972 TRST A 7.15. 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 'ilasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Božič: Koncert za trobento in orkester; 19.10 Liki iz naše preteklosti: F. Ukmar: 19.20 Zbori in folklora; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo 20.50 Vokalno instrumentalni koncert: 21.40 V plesnem koraku; 22.00 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče. 14.45 Tretja stran; 15.10 Mladina danes; 16.20 Kon cert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14 30, 16.30, 17.30, 18.30 20.30 Poročila. 6.15 Glasba dobro jutro; 8.00 Dopoldanska glasba; 9.00 Glasbena galerija: 10.C0 Melodije; 11.00 Uspeli moti vi; 11.30 Glasba in pesem: 11.45 Pevci lahke glasbe; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.45 Vrstijo se pevci; 16.00 Dežel ni spored; 17.00 Tops pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktajl; 19.00 Pevski zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20 40 Top hits: 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00. 15.00. 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 12.10 Plošče; 13.15 Poje Ives Montand: 13.27 Strnjena komedija; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Glasbeni spored za mladino; 17.05 Pisan spored; 19.10 Sindikalno - ekonomska panorama; 19.25 Operna glasba po željah; 20.20 Poslušajmo spet; 21.15 Simf. koncert; 22.25 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila: 8.40 Melodrama; 9.35 Orkestri; 9.50 Wallance: Ben Hur; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci: 13.00 Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Nikoli ne veš; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 19.40 Telefonski pogovori; 20.10 Ital. folk glasba; 20.50 Plošče; 22.43 A. Ho pe: II prigioniero di Zenda»; 23.05 Ital. nove pesmi. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.40 Ba ročni koncert; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Telemann. Viozzi. Berlioz; 14.30 Malipiero: «1 capricci di Callot*; 15.55 Vivaldijev Koncert za violo in godala; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Izvenzemeljske civilizacije. 20.45 O ital. filmu. FILODIFUZIJA 8.00 Začetni koncert; 9.15 Nabožni motivi v glasbi; 10.10 Mozartove skladbe; 12.00 Klavirske skladbe: 12.40 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glas bena matineja; 9.05 Radijska šola; Pečejo nam kruh; 9.35 Koncert za mlade; 10.20 Pri vas doma; 11.40 Iz vojnega muzeja v Beogradu; 12.10 Osterc: 1. dejanje «Krst pri Sa vici*: 12,30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporo čajo vam...; 14.10 Otroške pesmi!; 15.40 Recital violinista C. Demšarja; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Ljudstvo in njegova vojska; 17.10 Operni kon cert; 17.50 človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.15- «Signali» — propagandna oddaja; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slovenski oktet; 20.30 «Top - pops 13»; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Obisk v muzeju; 13.00 človek pri mizi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.30 Evropske aktualnosti; 19.15 Vohuni v odporniškem gibanju; 19.45 Šport in aktualnosti; IVA — Kdo bo ta davek plačeval; 20.30 Dnevnik; 21.00 Aktualnosti; 22.00 Rossinijev koncert; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 B. Shaw: «La miliardaria». JUG. TELEVIZIJA 9.30, 14.40 Šola; 11.00 Anglešči na; 16.10 Splošna izobrazba; 17.50 Polka je ukazana; 18.10 Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35 Odbojka; 18.45 Emisija; 18.50 Duo Horak; 19.10 Prof. Boltazar: 19.30, Iskra in zunanja trgovina; 20.00, 22.40 Poročila; 20.25 Reportaža; 20.40 Most; 22.10 Rezerviran čas. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.16 Poročila; 20.30 «Z bosimi nogami* — film; 21.20 Slov. slikarji: M. Gaspari; 21.30 Glasba. LONDON, 21. Če je nekdo zaljubljen v avtomobil, je pripravljen na vsakršno žrtev, na vsakršni strošek, da bo le njemu prav. John Dodd je doma v Epsomu v grofiji Surrey. Njemu ni dovolj preprost »rol ls roy-ce». On je hotel imeti nekaj posebnega. Kakor si prav kak mladenič »popravi* svojo fiat 500 s potenciranim motorjem, da jo nato vozilce »ubriše* tudi po 120 ali 130 kilometrov na uro, tako si je John Dodd »okrepil» svoj avtomobil tako, da je namesto običajnega odličnega motorja »rolls royce» namestil v pove čano karoserijo avionski motor, ki more dati 700 konjskih moči. Samo ob sebi se razume, da je temu primerna tudi poraba, za katero pa bi vendarle mogli re či, da ni tolikšna kot bi človek pričakoval, kajti avtomobil, o katerem je govor, porabi 27 litrov bencina na sto kilometrov »Motor, o katerem je govor», pravi britanski ljubitelj avtomobila, »je nekoč pripadal nekemu vojaškemu letalu. Leta 1966 ga je neki prijatelj staknil med starim železom v Porstmuoumouthu. Ker se je na mehansko stroko spoznal, se je lotil popravil in kmalu zarjaveli motor usposobil za normalno vožnjo*. Med tem se je bil John Dodd lotil tudi karoserijskih del, kajti od stare karoserije, »rolls royce» ni ostalo drugega kot prednji del, značilni hladilnik. Ko so motor vgradili v vozilo in vozilo preizkusili, je motor malone podivjal. Zato so mu morali dodati nekakšno dušilno napravo, kajti že pri 2500 obratih bi avtomobil dosegel brano 360 km na uro, to pa je nekoliko preveč ne le za vozača, pač pa tudi za karoserijo in strukturo avtomobila, pa čeprav gre za avtomobil, ki nosi znamko «rolls royce». Motor je bil namreč zamišljen in napravljen za zračna prostranstva, ne pa za utesnjene cestne razmere ... Ob povečanem zanimanju za likovno umetnost in umetniške stvaritve nastaja probiem likovne izobrazbe in s tem razumevanja likovnega dela. Kako gledati in '.Tednom umetniška dela? Kako jih razumevati? Na to nam skuša odgovoriti ali pa nam pri vrednotenju umetnin vsaj pomagati knjiga, ki jo je v hrvaščini napisal Matko Peič. Knjiga je rezultat avtorjevih predavanj na šolah in v ljudskih univerzah, njen naslov Uvod. v umevanje likovnega dela pa pove pravzaprav vse. Kot pravi avtor v uvodu knjige, njegovo delo ni zgodovina likovnih umetnosti. Tudi ni tehnologija likovnih umetnosti. Govori o tem, kako maramo likovno delo, pa naj gre za sliko, kip ali stavbo, gledati, jo vrednotiti in razumeti. Knjiga Matka Peiča govori torej o u-metnosti gledanja. Avtor knjige govori najprej o materialnih elementih likovnega dela. Zato bo bralec najprej spoznal risalne tehnike (svinčnik, pero, oglje, kredo, potem grafične tehnike (lesorez, bakrorez, litografijo, jedkanico). Nato se bo seznanil s slikarskimi tehnikami (pastelom, akvarelom, fresko, oljem, mozaikom) in slednjič še s kiparskimi tehnikami. Najbrž v slovenščini nimamo knjige, ki bi nas seznanjala s slikarskimi in grafičnimi tehnikami. In če take podatke potrebujemo, večkrat zaman i-ščemo v nepopolnih leksikonih odgovore na ta vprašanja. Zato bo že s tem, ko bo knjiga dala najosnovnejše podatke o slikarskih, kiparskih in grafičnih tehnikah, mnogo pripomogla k likovni izobrazbi naših ljudi. Avtor gre seveda še dalje, kajti samo s poznavanjem tehnike še ne moremo umevati in vrednotiti likovnih stvaritev. Zato v drugem razdelku knjige govori Peič o psihičnih likovnih elementih. V tem delu je govor o črti, barvi, ploskvi, svetlobi, tonu, simetriji, proporcu, ritimi, prostoru. Spoznavanje teh pojmov pa pomeni že korak naprej pri vrednotenju slik. risb, kipov in drugih umetnin. Toda v tretjem delu nam avtor knjige razlaga še likovne motive. Tako nam pojasnjuje, kaj je portret, kaj je akt, žanr, krajina, interier, tihožitje. Slede tri posebna poglavja o likovni umetnosti in človeku, o likovni umetnosti in družbi ter o tem, kako gledamo likovno delo. Za konec najdemo primere analize likovnega dela. Sestavni del Peičeve knjige so reprodukcije umetnostnih del. Žal so to sorazmeroma majhne, pa tudi čmobele, tako da so barvne reprodukcije le izjema. Gotovo je, da je metoda umevanja likovnih umetnin, kakor nam jo skuša posredovati avtor knjige, individualna. Da so načini za umevanje likovnih stvaritev različni in da je stvar vsakega posameznika, kako se skuša likovni stvaritvi približati in jo razumeti. V tem pogledu je knjiga Matka Peiča prav gotovo originalna, čeprav se najbrž drži ustaljenih in tudi preizkušenih metod Sl. Ru. V FILMSKIH KROŽKIH Gerardo Vallejo: «E1 camino hacia la muerte del viejo Reales» Tržaški kinoforum je predstavil premiero argentinskega filma Ge-rarda Valleja «E1 camino hacia la muerte del viejo Reales» (II cam-mino verso la morte del vecchio Reales. 1968-71, ki je nastopil na predzadnjem festivalu v Pesaru. Pri scenariju sta sodelovala Fer-nando Solanas in Octavio Getino, avtorja znanega «La hora de los hornos. In Vallejev film res nadaljuje, čeprav na filmsko dosti slabšem nivoju, tematiko slavnega predhodnika, ki je razmišljal o revnem argentinskem ljudstvu, o njegovi ljudski kulturi... Oba filma označujeta precej akritičen pristop k peronizmu, pojmovanem kot jasno revolucionarno gibanje. Vallejev film je torej predvsem zanimiv kot dokument. Najzanimivejši so prav njegovi dokumentarni odlomki. Ko pa prehaja k rekonstrukciji in k teoretiziranju, zabrede v popoln polom. Nekatere režiserjeve izjave, ki jih je Kinoforum razmnožil, so bolj zadete kot film. S. G. Začelo se je z 12 delavci - Izvoz je razdeljen na štiri samostojne oddelke, uvoz na dva - Zastopstvo tujih firm ■ Vsak četrti delavec in nameščenec v organih samoupravljanja - Nove perspektive v zvezi z izgradnjo suhozemskega transportnega terminala Poslovna zgradba podjetja «Jadran* v Sežani Podjetje »Jadran import - export» v Sežani praznuje te dni svojo dvajsetletnico. Danes dopoldne bo ob 9. uri priložnostna slovesnost, na kateri bodo odkrili spominsko ploščo na sedežu podjetja, ob 10. uri pa bo v kinodvorani slavnostna seja delavskega sveta podjetja in podelitev nagrad. Podjetje »Jadran export - import* v Sežani je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti ali natančneje 20. decembra 1952, ko je okrajni ljudski odbor Sežana izdal odločbo o ustanovitvi trgovsko izvozno - uvoznega podjetja. V ta namen je bilo novoustanovljenemu podjetju dodeljenih 200.000. - dinarjev obratnih sredstvev. Podjetje je bilo ustanovljeno za izvoz vseh kmetijskih proizvodov, lesa, gradbenega materiala in drv za kurjavo, hkrati pa tudi za uvoz primanjkujočega gradbenega materiala, industrijskih izdelkov, kmetijskih strojev, električnega materiala, industrijskih surovin in kemikalij. Ob ustanovitvi se je v podjetju zaposlilo 12 delavcev, od katerih je v podjetju zaposlen le še en delavec. Spremembo v svoji organizacijski obliki je podjetje doživelo s pripojitvijo kobilarne Lipica leta 1957 in leta 1962 s pripojitvijo podjetja za izkoriščanje kraškega marmorja »Marmor*. katerima je bila v okrilju «Jadrana» zagotovljena poslovna rešitev. Kobilama Lipica se je kasneje ločila od podjetja, «Marmor pa je postal samostojni obrat. »Jadran* se je v skladu z naraščajočimi potrebami ter ugodnimi možnostmi skokovito razvijal in prenesel poslovanje izven maloobmejnega tržaškega in goriškega sporazuma. že prvo leto poslovanja je znašala vrednost izvoza 460.000 -ND, medtem ko beležimo v letu 1955 po izvozu že 2.000.000. -ND. V letu 1965 je podjetje osnovalo novo dopolnilno dejavnost: skladišče- ...................................................................iiitiimifiiiimiiiiiiimiiiitmiiiatmiuai Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kritika zavistnih kolegov. Ugodno razdobje v osebnih opravkih. Večer v prijetni družbi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kljub poslovnim sporom, se stiki s sodelavci ne bodo prekinili. Koristen nasvet prijatelja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Položaj se začenja obračati v vašo koristi. Pozor pred iluzijami: stojte na realnih tleh. Ljubezensko pismo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne zapravite priložnosti samo zaradi skromnosti. Vztrajnost vas bo privedla do zaželenega uspeha. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ozračje po moralnem uspehu vam bo odprlo nove možnosti. Neki dogodek bo motil vaš notranji mir. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Aktivnost nelojalnih tekmecev. Pozitivno obdobje za tveganja. Prijateljstvo se utegne spremeniti v ljubezen. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne prenaglite se pri delu, sicer lahko vse pokvarite. Verjetna sprememba osebnih načrtov. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Uspelo vam bo izpolniti neko nalogo. Ne podlegajte slabi volji, čeprav bi utegnila biti upravičena. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Novi elementi za uspešno realizacijo stare želje. Ne dramatizirajte neke vesti o ljubljeni osebi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Če boste spoštovali določen program, boste imeli večje gmotno zadoščenje. Ljubosumnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neko tvegano delo se lahko konča v vašo korist. Dobri odnosi z osebo, ki vam postaja vedno bolj simpatična. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vzdržite se vsake reakcije, pa čeprav bi lahko ta povečala vaš ugled. Poravna va družinskega spora. nje blaga — transport, ter v ta namen zgradilo z lastnimi sredstvi večja skladišča, industrijski tir ter nabavilo transportni park. Vse do leta 1971 je bila navedena dejavnost organizirana v samostojnem o-bratu. V tem obdobju je razširila svoje skladiščne kapacitete in se organizirala predvsem za oprav-ljenje javnega in carinskega skladiščenja ter javnega cestnega prevoza. Zunanje - trgovinska in skladiščna dejavnost je organizacijsko razdeljena n» sektorje: izvozni sektor, uvozni sektor, sektor zastopanja tujih firm in sektor skladiščne in transportne dejavnosti. Izvozni sektor sestavljajo naslednji samostojni oddelki: izvoz živine, mesa in agroproduktov; izvoz gozdnih proizvodov; izvoz rezanega lesa ter izvoz industrijskega blaga. Izvoz živine, mesa in agroproduktov je pomembno zastopan v okviru celotnega izvoza. Izreden razmah je podjetje doseglo pri izvozu živine z naložbami v lastno organizirano proizvodnjo in rejo. Danes podjetje izvaža že 60 odst. živine iz lastnih pitališč. Z mnogimi kmetijskimi organizacijami širom po Jugoslaviji ima sklenjene tesne poslovne vezi in jim zagotavlja izvoz njihovih pridelkov. Samostojna oddelka za izvoz gozdnih proizvodov in rezanega lesa sta najmočneje zastopana v strukturi celotnega izvoza. Iz zgolj izvoz-niške dejavnosti na tem področju v prvih ietih poslovanja je «Jadran» pričel vlagati sredstva v lesno industrijo in zagotavljati lastno surovinsko bazo. Tako je »Jadran* postal eden največjih izvoznikov lesa in zastopnik nekaterih večjih podjetij lesne industrije na tujem tržišču. Samostojni oddelek za izvoz industrijskih izdelkov je najbolj spreminjal strukturo svojega izvoza, in sicer po trenutnih gospodarskih razmerah. Od izvoznega gradbenega materiala v prvih letih poslovanja in izredno razvitega uvoza v zadnjih letih izvaža marmor in ostale izdelke industrijske panoge. Uvozni sektor sestavljata samostojna oddelka za uvoz reprodukcijskega materiala in opreme ter uvoz blaga za široko potrošnjo. Prve rezultate po uvozu beležita v letu 1954, ko sta uvozila raznega blaga za 50.000. -ND, a že naslednje leto 2.000.000. -ND. Rast vrednosti uvoza se je razvijala vzporedno z izvozom vse do leta 1968, ko se prične tehtnica nagibati vse močneje v korist izvoza. Sektor zastopstev tujih firm je mlajša dejavnost »Jadrana*, kateri dajejo v podjetju vso možno podporo, glede na določene prednosti, ki jih ima za dejavnost od klasičnega uvoza. Gre za hitrejše. poslovanje, to je zadovoljevanje potreb domačih naročnikov, zagotovitev servisne službe in nadomestnih delov, kar je eno izmed najpomembnejših vodil pri odločanju o nakupu. »Jadran* je organiziral za vseh 15 tujih firm, ki jih zastopa na jugoslovanskem tržišču, zgledno servisno službo in si s tem zagotovil prihodnost tudi na tem področju. Iz konsignacijskih skladišč v Sežani in Ljubljani lahko dobavlja takoj vse manjše artikle, medtem ko večje stroje in naprave dobavlja v najkrajšem možnem času. Med tujimi firmami, ki jih zastopa «Jad-dran», prevladujejo italijanska industrijska podjetja kot so «Perlini» iz Verone, «La Minerva* iz Bologne, «Battioni & Pagani* iz Parme, itd. Podjetje je registrirano še za grosistične trgovine na domačem trgu in od letošnjega leta tudi za opravljanje reeksportnih poslov. Sektor transport in skladišča, ki je nastal po ukinitvi obrata, je s 5000 kv m skladiščnega prostora in obnovljenim transportnim parkom zametek bodočega suhozemnega terminala. Za pospeševanje svoje zunanjetrgovinske dejavnosti ima podjetje svoja predstavništva v večjih jugoslovanskih mestih. Z istim namenom je bila ustanovljena tudi lastna firma v Frankfurtu v ZR Nemčiji. Uspehi podjetja so nedvomno tudi rezultat notranjih odnosov v kolektivu, ki šteje 320 zaposlenih. V vseh organih samoupravljanja aktivno deluje četrtina delavcev. Delavski svet podjetja združuje predstavnike vseh enot, ki odločajo o temeljnih vprašanjih, medtem ko tekočo poslovno politiko oblikuje poslovni odbor. Ko bo suhozemni terminal v Sežani postal poslovna stvarnost, bo podjetje potrebovalo novih delovnih meči, predvsem kvalificiranega in visoko kvalificiranega osebja. V ta namen je podjetje «Jadran» že poskrbelo za del novih kadrov in štipendira 20 študentov, ki se izobražujejo predvsem v gospodarskih in trgovskih vedah. Izkoriščanje kraških marmorjev (Lipica, Repen), proizvodnja vseh vrst mozaika ter obdelava in montaža vseh vrst marmorja in mozaikov je organizirana v samostojnem obratu »Marmor*. Na tem pod- ročju se že 150 let organizirano iz-korišča kraški kamen, ki je cenjen po vsem svetu. Zlasti je znana njegova odpornost proti vremenskim razmeram, široke so pa tudi možnosti njegove obdelave, številne javne zgradbe po vsej Evropi in tudi Ameriki so obložene s kamnom, ki so ga iz zemeljskih nedrij iztrgali kraški kamnarji. Ka™ narji letno nalomijo nad tisoč kubikov marmorja vseh vrst. V sestavu obrata deluje enota za obdelavo marmorja in njegovo montažo. Zanimivo je, da izvaža »Jadran* večje količine marmorja tudi na italijansko tržišče. Italija je namreč tudi sama proizvajalka tega žlahtnega kamna, kraški marmor, ki ge dobavlja sežansko podjetje «Jadran». pa je zaradi svoje kakovosti visoko cenjen v sosedni državi. Ena izmed perspektivnih dejavnosti na sežanskem področju je predvidena izgradnja velikega suhozemnega transportnega terminala. P°d' pora za realizacijo tega programa je tudi v planih širših družbeno političnih skupnosti. Utemeljitev izgradnje je v specifični legi mesta Sežane in obsegu prometnih tokov preko mednarodnega mejnega prehoda Fernetiči. V sklopu teh pri-zadevanj je «Jadran» prevzel vlogo organizatorja skupnega investi- Naša slika prikazuje suhozemni terminal v Sežani (prva faza). Glede na naraščajoči razvoj prometnih tokov, na zemljepisni položaj Sežane in na prometno vlogo tega vozlišča v slovenskem transportnem omrežju, je podjetje * Jadran* dalo pobudo za gradnjo suhozemskega terminala, ki bo predstavljal nekakšno protiutež tovornemu postajališču, ki ga bodo zgradili pri Fernetičih na tej strani meje. Pri gradnji suhozemskega terminala v Sežani sodelujejo pod- jetje tJadran* kot nosilec pobu de, Poslovno združenje za industrijsko gradnjo IMOS iz Ljubljane in skupščina občine Sežana. Strokovnjaki računajo, da se bo čez Sežano čez 15 let odvijalo po 7 milijonov ton blagovnega prometa na leto. Suhozemni terminal se bo gradil v petletnih etapah. Do leta 1975 naj bi bil usposobljen prevzeti 300.000 ton prometa, v 1980. letu 1,000.000 ton, v letu 1985 pa do 2,5 milijona ton. Terminal se bo odražal v tranzitu in skladiščenju, kot kontejnerski terminal in kut Viktor Žiberna, direktor podjetja »Jadran* ranja vseh zainteresiranih organizacij. Enotna izgradnja predvideva pričetek gradnje že v prihodnjem letu. «Jadran» se je posebej uveljavn v zunanji trgovini po tržaškem in goriškem sporazumu, tako da 3e na prvem mestu med 60 podjetji V Jugoslaviji, ki se danes ukvarjajo s poslovanjem po teh sporazumih-Po tržaškem sporazumu je izvoz v Italijo v prvih desetih mesecih letošnjega leta dosegal vrednost pri' bližno 8 milijard lir, od tega pa Je na «Jadran» odpadlo 1,9 milijarde, to je skoraj 25%. V okviru goriškega sporazuma je izvoz v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegel vrednost 2,2 milijarde lir. od tega pa je na «Jadran» odpadlo 45,8% celotne vrednosti. komplementarni transportni terminal. Poleg skladiščnih površin, servisov, sodobno urejene carinarnice in ustrezne infrastruktu re bo terminal obsegal tudi servise, odlagališče kontejnerjev, u-strezno mehanizacijo za notranji transport, poslovne in gostinske objekte in vse, kar je potrebno za ustrezno poslovanje. Številke na sliki pomenijo: a — rezervat avto ceste, b — izvennivojski priključek za kamionski promet, c — napajalna cesta, d — manipulacijske ceste med skladišči, e — kontrola ' stopnje, f - kontrola I stop”; ' g — obstoječa cesta, nadoll^ 1 — bencinske črpalke, 2 črpalke c b. 3 - motel, agend ' PTT, banka, zastopstva, 4 - 1,1 ^ li servis za avtomobile. 5 ... rampe zn kontrolo, 6 — 0. uf stranska tehtnica, 7 — carin* ^ zgradbe, špedicijska služba, ° « carinska skladišča, 9 — *^a ^ šče, 10 — sanitarije, bife, ” ^ cona za gradnjo skladišč, M obstoječa skladišča tJadran», ^ — Marmor* Sežana. 14 — ^ Sežana, — 1 2 3 4 profili. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Matko Peič: Uvod v umevanje likovnega dela SEŽANSKO UVOZNO ■ IZVOZNO PODJETJE «J ADR AN» MED NAJPOMEMBNEJŠIMI V SLOVENIJI Od skromnih začetkov pred 20 leti do sedanjega mednarodnega obsega ŠPORT ŠPORT ŠPORT 22. decembra 1972 ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Naša ligaša v ženski B ligi tokrat osvojila ves izkupiček Krašovci so si premalo prizadevali za zmago v zadnji prednovoletni tekmi B liga — članice Osrednja tekma 6. kola A skupine med Libertasom iz Brescie in vodečim Lovablejem ni bila odigrana. Naša dva ligaša sta osvojila celoten izkupiček, s prikazano igro pa nista zadovoljila. Za Breg pa je sobotna zmaga v Gorici gotovo zelo važna. Upanje, da se odbojkarice iz Doline rešijo izpada, se je sedaj znatno povečalo. To pa še toliko bolj, ker bo v nadaljevanju prvenstva ponovno igrala Klabjanova. S tem bo napad Brega pridobil in obstanek v ligi ne bi smel biti več tako problematičen. Tržačanke so v preteklem kolu zmagale, toda prikazale so spet svojo običajno odbojko. Igra je bila vse preveč nihajoča in prav gotovo ne bo mogla pripeljati Bora na sam vrh lestvice. Do odločilnega spopada s Lovablejem manjka nekaj manj kot mesec dni. Med počitnicami pa bo slej ko prej težko odpraviti vse dosedanje napake in slabosti. V tretjem srečanju te skupine je Alzano doma odpravil z veliko lahkoto Primavero Marzotto, ki se ji letos ne godi najbolje. Na lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb. Na vrhu je še vedno Lovable, čeprav s tekmo manj. Na začelju se je Breg to pot o-tresel spremstva šesterke AGI. IZIDI 6. KOLA: AGI - Breg 0:3, Alzano - Primavera Marzotto 3:0, Bor - Vignoni 3:1. keet S' KČt Gargano 3:0, Casadio - Panini 2:3, CUS Piša - Brumi 3:2. LESTVICA: Lubiam 22 točk, Panini 20, Ruini 18, Casadio 14, CUS Piša, CUS Parma in Are Linea 10, Gargano in Brumi 8, CUS Turin 6, Virtus Ancona 4, Minelli 2, Prvo povratno kolo bo 6. januarja. Tržaška Are Linea bo gostovala v Firencah, kjer se bo srečala z Ruinijem. B liga — člani (skupina A) Tudi v drugi ligi sta dve ekipi končali prvi del prvenstva neporaženi. V tej skupini je ta čast doletela Petrarco iz Padove, ki bo prav gotovo nadaljevala zmagovito pot tudi v drugem delu prvenstva. Ponoven povratek v najvjšjo ligo je že zagotovljen. Tudi letos se dobro drži Alessandria, ki je potegnila krajši konec samo enkrat. Solidne pa so še naslednje šesterke: Ferroni, Unipol, Gritti, novinec Gramsci in Spem. IZIDI 11. KOLA: Petrarca - Gramsci 3:0, Gritti - CUS Benetke 3:0, | La Torre - Unipol 0:3, Ferroni - j CUS Milan 3:1, Bumor - Alessan-1 dria 1:3, Olimpia - Spem 0:3. LESTVICA: Petrarca 22 točk, A-1 lessandria 20, Ferroni 16, Unipol 14, I Gritti 12, Gramsci in Spem 10, CUS I Benetke 8, CUS Milan in La Torre I Termoshell 6, Bumor Ancona in O- j limpia Vercelli 4. A liga — članice Zadnje kolo prvega dela prvenstva pri članicah se je zaključilo Casagrande 14, CUS Parma 12, Coma 10, Presolana 8, Trili 6, Co-gne 4, Fisa Tifernum 2, Minelli 0. Povratni del prvenstva se bo pričel tudi v tej ligi 13. januarja. G. F. KOŠARKA JUTRI PROTI SALONITU Bor v Anhorem eki- odi- Mešana Borova košarkarska pa članov in mladincev bo grala jutri ob 16. uri prijateljsko tekmo s peterko Salonita iz Anhovega. Bor bo nastopil z naslednjo postavo: A. in D. Zavadlav, S. in V. Hrvatič, Fabjan, Barazutti, Koren, Francia, Klobas, Škerlj in Pertot. Igralci naj se zberejo na Trgu Oberdan v Trstu ob 13.30, od koder bo odhod. Brežanka Sonja Križmančič (na sliki st. 8, meti tekmo z Vignonijem) se je letos uveljavila kot ena najboljših zamejskih slovenskih napadalk, Tamara Foraus (desno) pa kot odlična podajačica. TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH LIG Tudi naši mladinci so igrali v minulem kolu dokaj uspešno V naraščajniški ligi zadnje kolo ni spremenilo lestvice - Napredek Brežanov med začetniki MLADINCI A skupina Nedeljsko kolo je bilo za naši enajsterici uspešno. Vesna je osvojila obe točki v tekmi z De-macorijem, Gaja pa je remizirala z vodečo Rosandro. Križani so bili brez dvoma močnejši ed nasprotnikov, zato je bila njihova zmaga zaslužena. Gaja je s svojim nastopom presenetila, kajti nihče ni pričakoval takega podviga. Pa-dričarji zasedajo trenutno peto mesto na lestvici, vendar so o digrali tri tekme manj. Zato lahko svoj položaj še izboljšajo. Gia-rizzole so z zmago nad Roianese-jem potrdile drugo mesto, tekmo med Cremcaffejem in Libertasom od Sv. Marka pa so odložili. Kot je znano, se je prvega dela prvenstva udeležila tudi ekipa Edere. Društvo je nato zbrisalo enajsterico iz nadaljnjega tekmovanja. Nogometna zveza je zalo določila, da so vse tekme, ki so jih ostale ekipe odigrale z Ede-ro, neveljavne. Lestvica je zato nekoliko spremenjena. Zaradi božičnih in novoletnin počitnic je nogometna zveza določila, da bodo mladinsko prvenstvo prekinili do 14. januarja 1973, ko bodo na sporedu srečanja šestega povratnega kola. Ta čas bodo izkoristili, da bi odigrali zaostale tekme. Vesna in Gaja se bosta srečali v nedeljo v neposrednem spopadu. Slovenski derbi bo brez dvoma zanimiv in napet: Križani se hočejo maščevati za poraz iz prvega dela prvenstva, Padričarji pa računajo na zmago, ker samo tako bi se še bolj približali vrhu. REZULTATI: Demacori — Vesna 0:1, Cremcaffe — Libertas Sv. Marko odg., Giarizzole — Roianese 3:1, Rosandra — Gaja 1:1, Campanelle so počivale. LESTVICA: Rosandra 19, Giarizzole in Cremcaffe 18, Libertas SMUČARSKI TEČAJI SPDT Razpored odhodov iz Trsta in okolice ATLETIKA V PRIHODNJI SEZONI ke s Finijem na čelu, ter Bartoli, Casagrande, CUS Parma in Coma 1 MICA 1 W-\ a! G Primavera 4, Breg 2, AGI 0. ^ ^ iii ^iiia laP!!i^Za^e 'iT' niso imele večjih težav pri osvoji- prvenstva, bo na sporedu 13. januarja. C liga — moški Naš edini zastopnik v tretji ligi. Kras, se ni poslovil na dostojen način od prvenstvenih tekem v leto 1972. Prav za slovo so krasovci odigrali letošnjo najslabšo tekmo. Vodeča ekipa Libertasa TS jim ni prizanesla, saj jih je gladko odslovila z izidom, ki najbolje kaže, da se je srečanje odvijalo le v eno smer. Zgoničani si niso niti kaj Prida prizadevali, da bi ušli porazu, ki je prihajal naproti iz seta v set s hitrejšimi koraki. Prav gotovo bi se moral Kras spoprijeti z Libertasom z drugačnim poletom. Po šestih za vrtljajih je Libertas Se trdneje na prvem mestu. Tržačani so bili doslej samo enkrat poraženi. Kras je s tremi zmagami ha šestem mestu, z enakim številom točk kot Libertas Padova in ACLl Montecchio. V slabih vodah je Scaiola iz Mantove. Drugi mest-hi zastopnik ACEGAT pa je še vedno praznih rok. IZIDI 6. KOLA: Scaiola - Dal-l’Acqua 2:3, Libertas TS - Kras 3:0, Caldini - Libertas PD 3:1, ACLl Montecchio - ACEGAT 3:0. LESTVICA: Libertas TS 10, Cal-dinj in Dall’Acqua 8, Libertas PD, ACLl in Kras 6, Scaiols Mantova i ACEGAT 0. . Prihodnje kolo bo na sporedu 13. januarja. A liga — člani Prvi del prvenstva v tej ligi je I končan. Nekoliko nepričakovano (toda povsem zasluženo) je postal tonski prvak Lubiam iz Bologne. Barbieri in tovariši so opravili kar enajst zaporednih uspešnih nastopov in so tako končali prvi del Prvenstva kot edini neporaženi. Njegova najhujša tekmeca, Panini in Buini, zaostajata za dVe, oziroma štiri točke. V enajstih tekmah je tržaška Are Linea zmagala petkrat ‘n je z desetimi točkami na zadovoljivem sedmem mestu lestvice. V Preteklem kolu je zabeležil prvo letošnjo zmago Minelli. Državni prvak Panini se je v Ravenru pošteno namučil preden je prisilil k Predaji domači Casadio. Tržačani 80 proti vodeči ekipi doživeli pričakovan poraz. IZIDI 11. KOLA: Virtus - CUS Parma 1:3, Minelli - CUS Turin 3:2, Lubiam - Are Linea 3:1, Ruini - tvj nadaljnjih dveh točk. Ker ne poznamo še rezultata zaostale tekme Fini — CUS Parma, še ni znan zimski prvak v tej ligi. Največ možnosti pa imajo seveda odbojkarice Finija iz Modene. Na dobrem tretjem mestu je Trinajstičeva e-kipa Casagrande, ki igra zdaj (po neuspešnem začetku) vse bolje. Damoklejev meč pa še vedno visi nad novincema te lige Fiso TifeTnumom in zadnjim na lestvici Minellijem iz Modene. IZIDI 8. KOLA: CUS Parma -Presolana 3:1, Trili - Coma 0:3, Cogne - Fini 1:3, Fisa Tifernum -Casagrande 0:3, Minelli - Bartoli 0:3. LESTVICA: Fini in Bartoli 16, Italija se bo pomerila tudi z ZDA in s Kubo Gostovala bo tudi v Argentini - V ospredju evropski pokal V Budimpešti so pred kratkim sestavili koledar tekmovanj za prihodnjo atletsko sezono, ki bo imela kot glavno privlačnost tekmovanje za evropski pokal. Med sestankom delegatov s skoraj vsega sveta je bila izražena težnja, naj se čim manj potuje. Skrajno težko je bilo doslej privabiti na domača tla kakovostne tuje reprezentance. V prihodnji sezoni čaka Italijo nekaij zanimivih srečanj. Poleg obveznih nastopov na tekmovanjih za evropski pokal in na visokošolskih igrah v Moskvi je atletska zveza FIDAL predvidela še naslednja važnejša srečanja: 18. in 19. junija v Helsinkih: troboj proti Finski in Keniji (samo v tekih) 17. in 18. julija: Italija — ZDA (moški in ženske) 4. in 5. avgusta: polfinalna tekmovanja za evropski pokal 16. do 21. avgusta: Univerziada v Moskvi 8. in 9. septembra v Edinbur-ghu: finale za evropski pokal. Za organizacijo srečanja z ZDA se potegujejo Milan, Turin in Firence. Državno prvenstvo bo od 10. do 11. julija v mestu, ki ga morajo še določiti. Uspešnim kvalifikacijam je seveda pogojen nastop v finalu za evropski pokal v Edin-burghu. Italija, kot gostiteljica prihodnjega evropskega prvenstva, računa, iz prestižnih razlogov na ponovitev uspeha iz leta 1970. Vse pa bo odvisno od sestave polfinalnih skupin. Pred dvema letoma je bil polfinalni del za «azzurres> srečen. V oktobru, to je ob koncu sezone, bo reprezentanca opravila dolgo turnejo v Latinski Ameriki. Najprej bo odpotovala na Kubo in vrnila obisk tamkajšnjim atletom, ki so letos gjostovali v Italiji. Nato pa bo odletela še v Buenos Aires na srečanje z Argentino in na nekaj priložnostnih tekmovanj. Potovanje v Latinsko Ameriko bo zaradi utrujenosti ob koncu sezone le izlet, bolj ali manj zaslužen po rezultatih iz prejšnjih mesecev. K. K. HOKEJ NA LEDU ZVEZNA JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija še vedno vodi LJUBLJANA, 21. — V prvenstve ni tekmi v hokeju na ledu je danes Olimpija premagala Beograjsko Crveno zvezdo z 8:1. Po tej tekmi se lestvica 1. jugoslovanske zvezne hokejske lige ni bistveno spremenila. Izgleda namreč tako: Olimpija in Jesenice 20 Medveščak 16 Partizan 11 Slavi ja 10 Oelje in Orvena zvezda 4 Kranjska gora 1 * * « MOSKVA, 21. - Na mednarod- nem turnirju v hokeju na ledu je v Moskvi češkoslovaška premaga- la Poljsko s 3:0. • * • nadalje predvajajo zelo obetajočo igro. borovci pod košem Ardite. JESENICE, 21. - V prijateljski mednarodni tekmi v hokeju na ledu je češkoslovaški prvoligaš Lit-vinov premagal ekipo Jesenic z rezultatom 13:7. SPDT obvešča, da se v nedeljo, 7. januarja prične smučarski tečaj. Tečajniki bodo vadili pri Sv. Antonu in v Žabnicah. Prvi dve nedelji ne bo mogoče sprejeti novih tečajnikov, ker so posamezni razredi že zasedeni. Odhodi avtobusov: (velja ob- javljeni razpored z dne 1. decembra): AVTOBUS A: ob 6.00 uri iz Trsta, Ul. Clcerone AVTOBUS B: ob 6.00 uri iz Trsta, Ul. Cicerone ob 6.15 iz Rojana, Ul. Barbariga ob 6.20 pri svetilniku in mitnici oh 6.35 iz Nabrežine, avt. postaja ob 6.40 iz Sesliana, glavno križi šče - Vižovlie AVTOBUS C: ob 6.00 uri s Proseka, Kržada AVTOBUS D: ob 6.00 uri iz Trsta (vstopijo izletniki družine Bruno Zobec in Maver) ob 6.15 z Opčin, izpred postaje o-penskega tramvaja ob 6.25 iz Križa, avt. postaja. Tečajniki so naprošeni, da povedo šoferju, kje izstopijo zaradi pravilne zložitve smuči. VAZNO! SPDT opozarja tečaj nike, kot je bilo že javljeno ob vpisovanju, da se letos ne more nadoknaditi neizkoriščenih nedelj tečaja in vožnje. Mladinci, ki bodo šli na zimske šolske počitnice, naj zato do 13. januarja javijo svoje ime in naslov in katere nedelje ne bodo izkoristki. Tem bo povrnjen denar po pošt ni položnici, in sicer 5.000 lir za dve nedelji. Kdor ne bo javil do navedenega dne svojega imena, ne bo dobil povrnjenega denarja. SMUČANJE Z mednarodno udeležbo Januarja v Sloveniji tri velika tekmovanja Prireditelji pohorske «Zlate lisice» imajo velike težave zaradi pomanjkanja snega MARIBOR, 21. — Na Pohorju bo 2. in 3. januarja 10. jubilejno mednarodno žensko smučarsko tekmovanje za «Zlato lisico». Najboljše svetovne smučarke se bodo pomerile v slalomu in v veleslalomu, ki bosta veljala za točkovanje za svetovni pokal. Prisotne bodo tako najboljše smučarke, med prvimi pa so se prijavile Švicarke, ki imajo v svojih vrstah dvakratno olimpijsko zmagovalko Nadigovo. Skrbi pred tem teRmovanjem pa ne povzroča prirediteljem število udeleženk, pač pa pomanjkanje snega, ki ga morajo voziti iz raznih pohorskih krajev. Predsednik organizacijskega odbora Dušan Senčar je izjavil, da bo za to jubilejno tekmovanje kljub pomanjkanju snega prav gotovo priprav-Ijenapmoga-za veleslalom."Tudi-če' ne bo zapadlo vsaj nekaj snega, bodo tudi drugi .dan tekmovali v slalomu, vendar v tem primeru ne bo veljal za svetovni pokal. Celotno prireditev bo prenašala jugoslovanska televizija, preko nje pa se bo vključila tudi Evrovizija. Trenutno še ni gotova prisotnost ameriških smučark, za katere ne vedo, če bodo pravočasno prispele, kljub zagotovilom iz ZDA. Jugoslovanskih tekmovalk pa bo, v soglasju s pravili, nastopilo deset. V Sloveniji bosta v prvih januarskih dneh še dve pomembni smučarski tekrrvM^nii Dne 5. in 6. ja- iiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimmiiiiiimiiiiittimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiii NAŠE BRALCE OPOZARJAMO, DA SE BO JUTRI ZAKLJUČILA AKCIJA ŠPORTNEGA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Športnik leta 1972 Našim čitatcljem, ki se bodo udeležili naše ankete «Šport-nik leta 1972» in nam bodo poslali pravilno izpolnjen anketni odrezek, ter jih bomo izžrebali v okviru posebne prireditve (na kateri bomo nagradili tudi naše najboljše športnike) bomo podelili zapestno uro, katero je podarilo tržaško zastopstvo švicarske tvrdke DARVVIL poleg tega pa tudi naslednje knjižne nagrade: Janko Mlakar IZ MOJEGA NAHRBTNIKA Dr. Julius Kugy IZ MINULIH DNI Radovan Kuchar DESET VELIKIH STEN Elfie in Valter Nordheim LEKSIKON ŠPORTNIH PANOG R. Baumbach - R. Funtek ZLATOROG nuarja bo v Bohinju pomemben mednarodni nastop smučarskih tekačev, dne 6. in 7. januarja pa bo v Kranjski gori veliko mednarodno smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah za moške. TENIS NEW YORK, 21. — Ameriška teniška igralka Billie King je bila proglašena za najboljšo športnico ZDA v letošnjem letu. Med moškimi pa si je ta naslov zaslužil bez-bolski trener John Wooden. NOGOMET FIRENCE, 21. — Italijanska mladinska nogometna reprezentanca «under .23».bo nastopala na mednarodnem turnirju v Alžiru. Dne 31. decembra bodo na sporedu izločilna srečanja, 1. januarja pa finalni del. uiimiUi J A Atalanta - Palermo X Fiorentjna - Roma 2 Inter - LR Vicema 1 Juventus - Ternana 1 Lazio - Torino 1 X Napoii - Milan 2 X Sampdoria - Bologna 1 2 Verona . Cagliari 2 X Bari . Catania 1 X Brindisi - Genoa 2 Sambenedet. - Prato 2 Spezia - Raveuna 1 X Siracusana - Sorrento 1 Sv. Marko 11, Gaja in Vesna 10, Campanelle 9, Demacori 4, Roianese 3. NEDELJSKE ZAOSTALE TEKME: Giarizzole — Demacori, Roianese — Campanelle, Gaja — Vesna. B skupina V nedeljskem kolu so vse vodeče enajsterice zmagale. S. Giovan-ni je premagal Costalungo, Libertas TS je odbil napad libertasa iz Rocola, Opicina Supercaffe pa je prekinila serijo pozitivnih nastopov Prirporja. Prosečani so bili e-nakovredni nasprotnikom le v prvem polčasu. V drugem delu so se openski napadalci razigrali in so s tremi zadetki odvzeli «rdeče-rumenim* vsako upanje, da bi odnesli z openskega pravokotnika vsaj točko. Union je poč’val. Podlonjerci bodo odigrali v nedeljo zaostalo tekmo z Libertasom TS. Tržačani razpolagajo z dobrimi igralci, zato bo naloga naših nogometašev izredno težka. Union je pokazal v zadnjih srečanjih napredek, morda ho pripravil presenečenje. IZIDI: Costalunga — S. Giovan-ni 0:4, Opicina Supercaffe — Primorje 5:2, Libertas Sv. Sergij — Don Bosco 1:3, Libertais Rocol — Libertas TS 1:3. Union je počival. LESTVICA: Opicina Supercaffe 20, S. Giovanni 18, Libertas TS 16, Primorje 13, Don Bosco 12, Libertas Rocol 11, Costalunga 7, Libertas Sv. Sergij 5, Union 4. NEDELJSKI ZAOSTALI TEKMI: Libertas TS — Union, Don Bosco — Opicina Supercaffe. NARAŠČAJNIKI V nedeljo so odigrali zadnje kolo naraščajniškega prvenstva, ki ni spremenilo lestvice. Z zmago so Giarizzole utrdile drugo mesto, E-dera se je uvrstila na tretje mesto. Brežani so počivali, sedaj pa se bodo morali pripraviti na finalni del turnirja. V nedeljo bodo o-digrali še zaostalo tekmo med Cremcaffejem in Costalungo. IZIDI: Costalunga — Rosandra 0:2, Edera — Cremcaffe 1:0, Stoek — Giarizzole 0:4. Breg je počival. LESTVICA: Breg 21, Giarizzole 19, Edera 14, Rosandra 11, Costa-lunga 8, Cremcaffč 7, Stock 2. ZAČETNIKI V nedeljo so odigrali zadnje kolo prvega dela začetniškega prvenstva. Breg je igral s FortitudOm in je zasluženo zmagal. Brežani so tako popravili svoj položaj na lestvici. V prihodnjih tekmah bodo nastopili brez Mičiča, ki ie bil diskvalificiran za dve nedelji zaradi ugovarjanja sodniku. V ostalih srečanjih je bila očitna premoč vodečih enajsteric, če izvzamemo Zaule, ki so remizirale s poprečnim Tergestejem. Drugi del začetniškega prvenstva se bo pričel 25. marca 1973. Od 14. januarja do 19. marca bodo odigrali zaostale tekme. Breg mora odigrati tri zaostala srečanja (s S. Giovanmijem, z Zaulami in z Gia-rizzolami). IZIDI: Ponziana — Triestina 1:2, Zaule — Tergeste 0:0, Opicina Supercaffe — Libertas TS 1:1, Libertas Rocol — S. Giovanni 0:6, Giarizzole - Esperia Pio Xn 2:0, Muggesana — Rosandra 0:0, For-titudo — Breg 0:1. LESTVICA: Triestina 21, S. Giovanni 18, Giarizzole 16, Zaule 15, Opicina Super caffč 12, Libertas TS, Libertas Rocol in Breg 9, Rosandra, Ponziana in Esperia Pio Xn 7, Muggesana 6, Tergeste 5, Fortitudo 3. M. K. — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 2 1 1 2 1 2 1 X 1 X 2 1 ŠPORT NA TV Koprska barvna televizija bo ji fri ob 16.30 prenašala prvenstver košarkarsko srečanje v Beograd med Crveno zvezdo in Olimpijo. NAMIZNI TENIS BUDIMPEŠTA, 21. - V vet: nalnem namiznoteniškem tekmi nju za pokal sejemskih mest madžarski Ferencvaros pi ljubljansko Olimpijo s 5:2. r Dr Franci Derganc Mi«* BfflliD SPOMINI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 70. 102. 12. 1944, S VRB Franja. Kornater Ludvik, 16. let, Jeseničan. Necrosis sicca diig. ped. dex. neznanega izvora congelatio. Ablatio nekrotičnih delov v kelen - etru. 103. 10. 12. 1944, SVPB Franja. Mandeljc Jože iz Begunj. Pred 7 dnevi mu Je bilo prestreljeno desno stegno. St. praes.: Gladek prestrel skoza spodnjo tretjino desnega ^togna. Fractura femoris dex. Ther.: V kelen narkozi eksterni j o s Schmerzem skozi tu-^erositas tibiae na Braunov! opornici. 104 11. 12. 1944, SVPB Franja. Novak Franc iz Črnuč. Pred 14 dnevi prestreljen s kroglo skoz« desno ramo. Sedaj rama vedno bolj boli. St. praes.: Pod m. deltoddeus dex. za pomarančo velik bo-1eČ fluktirajoč tumor, ki se razširja še pod m. latiishnus dor-kjer je rana. Ther.: Incislo, haima. Gre za ameurisma spurium art. cir-°'*ttfjexae humeri posterlor, ki jo izoliramo in podvežemo. 105. 11. 12. 1944, SVPB Franja. Trpin Jože iz Železnikov. Nastreljen od brzostrelke. St. praes.: Več ran, v levem stegnu obtdčani strel. Kroglo tipljemo pod kožo. Ther.: V lokalni anasteziji extractio krogle. 106. 11. 12. 1944, SVPB Franja. Rozman Marko, kurir iz Gradnikove. Pred enim tednom ustreljen v levi thorax nad plečko. St. praes.: Vstrelna rana nad levo lopatico, nad desno tipamo pod kožo kroglo. Ther.: V lokalni anesteziji extractio krogle. 107. 12. 12. 1944, SVPB Franja. Tomazin Anton, 44-letm mož iz Logatca. Skočil z voza in si prelomil levo kračo. St. praes.: Fractura crur. sin. na meji med sred, in spod. tretjino. Ther.: Nadkolenski mavčev škorenj. 108. 14. 12. 1944, SVPB Franja. Černigoj, glej št. 83. Fract. compl. humeri dex. na abdukcijski podlogi. Pediculi. Ther.: abdukoijska podloga ex. fixatdo na Middel - Dorpfo-vem trianglu. 109. 14. 12. 1944, SVPB Franja. Jolanda. Mastitis sin. Ther.: V kelen indslones, draini. 110. 16. 12. 1944, SVPB Franja. Mihelič iz Trsta. Ponesrečil se je pri polnjenju granat. St. praes.: Razbita leva roka, razbit levi komolec. Ther.: V kelen - etru amputatno antibrachii sin, v spodnji tretjini. Kirurška oskrba ran z odstranitvijo delca granate. Umrl ponoči z znaki pulmomalne embolije. 111. 18. 12. 1944, SVPB Franja. Trpin, gilej Srt. 105. Gnoji se mu leva rama. Ther.: v kelenu incisio nad škapulo, v kateri se nahaja projektil, ki ga odstranimo kot tudi vse drobce razbite soapule. Dva drama. 112. 18. 12. 1944, SVPB Franja. Pete jan, glej št. 90. Absces Douglasi!. V Pentotalu incisio, drain. 115. 16. 12. 1944, SVPB Franja. Topiikar Mrko, glej št. 62. Ima prestreljen sphineter ani že 3 mes. Ther.: V kelen eter narkozi sutturae sphineteris ani. 116. 15. 12. 1944, SVPB Franja. Vinotok Šmid. Paraphymosis. V kelenu incisio dorsalis. Balantis supuratlva. 125. 23. 12. 1944, SVPB Franja. Ivkovič žarko, iz Bojancev. Ranjen od drobca mine v glavo. Ther.: Revisio v kelen - etru. Kost ni prebita (dr. Franja). 126. 23. 12 1944, SVPB Franja. Vičič iz Kočevja. Phlegmone emphysematasa extrem. inf. sin. V kelen - etru amputatdo femoris, indsdones. Pri operaciji sega empfizem do srca. Umrl čez nekaj ur. 127. 23. 12. 1944, SVPB Franja. Suhadolnik iz Borovnice. Phlegmone emphysematosa extrem. inf. dex. V kelen • etru amputatio fem. dex. (dr. Franja). 128. 24. 12. 1944, SVPB Franja. Pavlin. Phlegmone emphysemaitoma crur ctex iSesaCar1"™0 M 129. 25. 12. 1944, SVPB Franja. Martdnuč Ivan iz Renč. Vuln. sclop. mine infecta ped utrque. Phlegmone dorsd ped. dex. Iber.: v kelenu incisiones, drenaža, ekstrakcijo corp. giienl 130. 25. 12. 1944, SVPB Franja. Šalih Ilič. Padel pri napadu na bunker. Fractura crur. dex. Ther.: Nadkolenski mavčev škorenj. 131. 24. 12. 1944, SVPB Franja. Grahe!j Janez, delavec s terena. Fractura crur. dex. Ther.: Nadkolenski mavčev škorenj 132. 24. 12. 1944, SVPB Franja. Teran Valentin iz Tržiča. Fractura compl. malleoli extemi sin. Ther.: Dokolenski mavčev škorenj z okni 133. 24. 12. 1944, SVPB Franja. Italijan Galicii Jože iz Palerma. Fractura compl. ulnae sin. Th.: Mavčeva longeta. 134. 24. 12. 1944, SVPB Franja. Volavšek Jože iz Ljubljane. Padel nerodno. Fractura malleoli extemi sin. Ther.: Dokolenska mavčeva longeta (Nadaljevanje sledi) TRST Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul 'M Maggio 1/1 Telefon TRST Ul Montecchi 6/II TRST Ul Montecchi 6/III Telefon 794 638 833 82 795 823 Uredništvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lit — vnaprej: polletne 6 100 lir, celoletna 11 000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17 000 lir V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. decembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 201 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ph oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ori S Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst IZJAVE PREDSEDNIKA «C3NFINDUSTRIE» INŽ. LOMBARDIJA PO TRAGEDIJI V RIO DE JANEIRU V teku ofenziva kapitala Veletrgovina še ni imela proti italijanskim delavcem dovoljenja za poslovanje Kapital skuša po že ustaljeni praksi prevreči breme stabilizacije na ramena delavskega razreda RIM, 21. — Razredni spopad med zasebnim kapitalom in delavskim razredom v Italiji se zaostruje. In-dustrijci napovedujejo, čeprav v prikriti obliki, ponovno cfenzivo proti delavcem pod krinko obrambe nivoja zaposlenosti, trdnosti italijanske valute, preusmerjanja gospodarstva, ozdravitve «bcJnih» podjetij itd. Te misli je danes nan;zal brez ovinkov predsednik italijanskega združenja «Gonfindustria» inž. Renato Lombardi v svojem vsakoletnem intervjuju predstavnikom t:ska. «Perspektive so zaskrbljujoče — je izjavil Lombardi — zaradi nesprejemljivih in neskladnih zahtev, ki jih spremljajo huda sabotažna dejanja na škodo podjetij ter na splošno neurejeni in protislovni nastopi.* Te ugotovitve predsednika Conf-industrie so skrajno nevarne za ves nadaljnji razvoj delavskega gibanja v Italiji ter za odnose med njim in italijanskim kapitalom. Italijansko gospodarstvo je skupaj z gospodarstvom drugih evropskih držav na zahodu in tudi v svetu zašlo v precej hudo krizo, ki se odraža v naglem porastu cen, inflaciji, brezposelnosti in podobno. Gre brez dvoma za eno od tistih cikličnih kriz, ki občasno pretresajo kapitalizem in ki narekujejo korenite spremembe v celotnem gospodarskem, socialnem, sindikalnem ustroju. ItaHijanski kapitalizem, ki je v letih razmeroma majhnega italijanskega gospodarskega «čudeža» izsesal iz žuljev italijanskih delavcev ogromne dobičke, skuša zvaliti danes vse breme ozdravitve italijanskega gospodarstva na ramena delavskega razreda. Zato Lombardi gov—' o nesprejemljivih sindikalnih zahtevrh, ki baje ogrožajo celotno italijansko gospodarstvo. Predvsem se Confindustria proti-vi devalvaciji lire. Kaj pomeni to stališče? V resnici je lira izgubila na mednarodnem trgu precej svoje vrednosti ter bi bila zato devalvacija ukrep, ki bi v bistvu spravil finančno in valutno ureditev v sklad s stvarnostjo. Za to zahtevo pa tiči nekaj drugega, in sicer naklep gospodarskih, industrijskih in finančnih krogov, da bi se sedanja kriza pobijala z ukrepi, ki bi hudo prizadeli sedanjo raiven zaposlitve. To pomeni v bistvu odpuščanje delavcev iz tovarn in podjetij, varčevanje na vseh ravneh, od posamezne tovarne do vrhov v državi. Povsod pa naj bi to varčevanje prizadelo predvsem delovnega človeka. Confindustria je brez dvoma pripravljena, da sodeluje tudi pri državnem načrtovanju (tu prihaja predvsem v poštev finančna politika do italijanskega juga) ter pri drugih oblikah javnega posega v gospodarstvo. Italijanski kapitalizem ima glede tega zelo bogate izkušnje, saj ga je svoj čas že fašizem izvlekel iz hudih težav, ki so sledili veliki krizi leta 1929. Ta kapital je bil tedaj deležen velike državne pomoči, ki mu je pomagala prebroditi krizo. Poudariti pa je treba, da se ta kapital niti v najtežjih okoliščinah ni hotel odreči svojemu dobičku. Ozdravitev gospodarstva so vedno plačali delavci in šibkejši davkoplačevalci. Stojimo pred novim razdobjem v razvoju gospodarstva. Nihče ne o-poreka, da bo treba v najkrajšem času posodobiti tehnični ustroj proizvodnih sil, reorganizirati celotno proizvodnjo itd., toda to bi ne smelo pomeniti za politično vodstvo neke države, ki se sklicuje na vrednote dela kot osnovnega nosilca družbe, da se ta proces obnove opravi na račun tistih, ki dejansko ustvarjajo novo bogastvo. Zato lahko rečemo, da so Lcm-bandijeve izjave dejansko poziv vsem italijanskim zasebnim kapitalistom in posredno vladi, da se vprašanja italijanskega gospodarstva rešujejo na star, preizkušen način: absolutna zaščita kapitalističnega dobička, pomoč iz državnih blaigajn ter brezposelnost za delavce v pričakovanju novega «čudeža». Ni nobenega dvoma, da bo italijanski delavski razred nastopil s svojimi sindikalnimi organizacijami proti tej politiki, prisilil oblast na politiko varčevanja, da, toda na škodo prepolnih žepov italijanskega kapitalizma ter vrhov gospodarske in politične birokracije. ■ J Število smrtnih žrtev je naraslo na 21, reševalci pa menijo, da so številna trupla še vedno pod ruševinami RIO DE JANEIRO, 21. - Pristojni organi niso še izdali gradbenega dovoljenja upravi veletrgovine, ki se je zrušila včeraj v Rio de Janeiru. Doslej so reševalci prešteli 21 smrtnih žrtev vštevši štiri osebe, ki so izdihnile v bolnišnici. Predstavnik državne ekipe za zdravstveno pomoč «Suseme» pa je dejal, da je verjetno pod ruševinami še kakih 100 trupel. Policijski agenti, gasilci in vojaki so delali vso noč ob luči fotoelektričnih žarnic. Z buldožerji so odstranjevali grič ruševin, pod katerim so verjetno zakopane še druge žrtve. Policija je prosila vojsko, naj zastra-ži kraj nesreče, ker so ponoči zasačili šakale, ki so ropali med ruševinami. Vojaki stražijo z naperjenimi brzostrelkami, medtem ko reševalne ekipe kopljejo med gradbenim materialom. Gasilci so morali zahtevati od zdravnikov, da odsečejo roko ali nogo kakšnemu mrliču, da bi lahko izgrebli trupla in jih izročili zdravstvenim ekipam. Veletrgovino Ideal so odprli pred šestimi tedni. Zgradbo so dogradili v treh mesecih in je imela še začasno streho iz aluminija in lesa. Predstavnik države Guanabara je dejal, da državna ustanova za gradbeništvo še ni izdala dovoljenja za poslovanje. Predstavnik uprave veletrgovine je izrazil prepričanje, da se je večina 159 uslužbencev in prodajalk rešila. Preživeli so povedali, da se je poslopje začelo nenadoma tresti in da so zidovi ter stropi popokali. Odjemalci in prodajalke so prestrašeni zbežali, vendar kaže, da ni bilo gneče, ker je bila veletrgovina zelo prostorna. Doslej se še ni izvedelo, da bi bežeča množica podrla in poteptala kakšno osebo. Največje število žrtev je med osebjem in odjemalci, ki so bili v trenutku nesreče v podzemski garaži ali pa v bližnjih uradih. Med mrtvimi je tudi direktor veletrgovine Jose de Oliveira. Zdravniki pravijo, da se je zadušil pod ruševinami. Reševalci so izkopali vsaj 20 oseb še živih. Doslej so prešteli približno 150 ranjencev. Po večini gre za ljudi, katere so zadeli kosi gradbenega materiala, medtem ko so bežali na prosto. Policija je zaslišala arhitekta Mi-guela Abuda, ki je pripravil načrt za poslopje veletrgovine. Začasno so ga priprli in je na razpolago sodni oblasti. Dvajsetletni policist Amilcar Mar-ques Leite se je trikrat zagnal v oblak prahu in vsakikrat je prinesel na varno ranjenca. Pozneje je izjavil časnikarjem: »Slišal sem ljudi, ki so kričali in so prosili za pomoč. Reši nas gospod, so pravili. Bili so ženski in otroški glasovi.* Duhovnik Motta je blagoslovil tri žrtve. Starejši mož ga je tik pred smrtjo pro- Giorgionovo krilo, ki so ga včeraj našli padovski karabinjerji v vasi Salboro ....................................................iiiinMiiiuiMMiMiimiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiHiiMMii....................................................................................................m......""""""........"i"ii","","",i NA LETALIŠČU 0’HflRE V CHICAGU «DC 9» trčil v «convaira»: 9 potnikov izgubilo življenje V trenutku nesreče je bilo letališče zavito v gosto meglo CHICAGO, 21. — Devet oseb je izgubilo življenje in trinajst je bilo ranjenih v letalski nesreči na chi-caškem letališču 0’Hare. Letalo iDC 9» družbe »North Central Airlines* je takoj po vzletu trčilo v «convaira 880» letalske družbe »Delta Airlines*, ki je ravnokar pristal na letališču. Na krovu «DC 9» je oilo 41 potnikov, »convair 880» pa je imel na krovu 93 oseb. Po izjavah osebja čikaškega vzletišča se je na «DC 9» takoj po silovitem trčenju vnel požar. Letalo je drselo po vzletišču kakih sto metrov preden se je ustavilo. Prestrašeni potniki so poskakali na tla z višine dveh, treh metrov, da bi se rešili gotove smrti med plameni. Letalo družbe »North Central Airlines* je dobesedno presekalo »con-vairov* rep. Slednje letalo je komaj pristalo in se je po stranski stezi pomikalo proti letališki postaji. Dva potnika sta bila lažje ranjena. Ko se .je nesreča pripetila, je bilo letališče zavito v gosto meglo in vidljivost ni presegala 400 metrov. Zaradi neugodnih vremenskih raz mer s° številna letala vzletela z zamudo Takoj po nesreči so vzletišče zaprli. Namestnik čikaškega državnega pravdnika je dejal, da ne bo mo na sipu. »Cestni traktor* je padel n avtomobil in zmečkal tri nesrečneže- Stopnjevanje gverile v Ulstru: osem smrtnih žrtev v enem dnevu Letos je bilo v Severni Irski ubitih že 463 oseb - Sovjetska protestna nota ■ V Dublinu aretirana dva angleška vohuna BELFAST, 21. — Sinoči ob 22.45, v trenutku, ko so se zapirali javni lokali v Londonderryju, sta dva oborožena moška vdrla v bar «Top of the Hill* v Old Strabane Roadu Bar je bil v tistem trenutku poln ljudi, večinoma katoličanov, ki so malo prej sledili po televiziji neki športni tekmi. Brez opozorila sta moška začela streljati z brzostrelkami v množici gostov. Štirje že priletnejši moški so bili pri priči mrtvi, peti pa je nekoliko pozneje izdihnil v bolnišnici. Včeraj so zabeležili še tri druge smrtne žrtve gverile v Ulstru, tako da se je število mrtvih v treh letih gverile (od 1. 1969 do danes) povzpelo že na 674. Letošnja smrtna žetev je bila seveda najbolj bogata. Na eni in na drugi strani, kakor tudi v vrstah angleške vojske in policijskih organov, je padlo vsega skupaj 463 ljudi. Od teh je 319 civilistov, 103 vojaki, 24 pomožnih policajev civilistov, ki pripadajo »Ulster defence regimentu*, 14 pravih policistov ter trije rezervisti. Lani so v Ulstru našteli 173 reševalnih avtomobilov, ki so morali voziti v gosti megli in intenzivnem prometu. Sedem banditov preteplo in oropalo zlatarja v Vicenzi VICENZA. 21. — Sedem roparjev je danes ponoči napadlo in oropalo zlatarja Bruna Grillija iz Milana. Banditi so zakrinkani in oboroženi vdrli v njegovo vilo in so ga prisilili, da jim je odprl vrata svojega laboratorija, ki je oddaljen 100 metrov od stanovanja. Neznanci so se polastili 35 kilogramov zlata in so se nato oddaljili z dvema avtomobiloma. Grillija so osvobodili v vasi Nove pri Bassanu del Grappa. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev, kaže, da so banditi vdrli v Grillijevo vilo približno opolnoči. Stopili so do prvega nadstropja in so presenetili zlatarja, ki se je odpravljal spat. Grilli se je skušal upreti, a roparji so ga pretepli in mu grozili s smrtjo. Eden izmed banditov je stopil v kopalnico, odprl pipo in zagrozil: «Ali se odločiš, ali pa te utopimo?* Ker Je bil zlatar sam doma, se je vdal in je peljal roparje v laboratorij. Tu je moral odklopiti najprej alarmi sistem in nato odpreti varnostno blagajno. Ko so se banditi polastili zlata, so prisilili Grillija, da je stopil v enega izmed dveh avtomobilov, in so se nato hitro oddaljili. Osvobodili so ga pri vasi Nova in ga pustili prestrašenega in prem-raženega na cesti. Nesrečnež je moral prepešačiti več kilometrov preden je prišel do postaje karabinjerjev in jih obvestil o dogodku. Orožniki so takoj postavili cestne bloke, a doslej še niso odkrili banditov. Zaradi šoka in podplutb se bo moral zlatar zdraviti približno dva tedna. PADOVA, 21. — Padovski karabinjerji so danes našli znamenito Giorgionovo krilo, ki so ga neznanci ukradli 10. decembra v duomu v Castelfrancu Venetu. Orožniki so aretirali nekega mladeniča in ga prijavil’ sodni oblasti. Akcijo, ki je privedla do odkritja umetnine, je koordiniralo poveljstvo pariovske legije karabinjerjev, s sodelovanjem preiskovalnega oddelka. Agentje so našli krilo v vasi Salboro, ki je oddaljena nekaj kilometrov od Padove. Akcija se ie začela, ko je nekdo anonimno obvestil orožnike, da bodo v kratkem odpeljali znano umetnino iz Salbo-ra drugam. Poveljstvo orožnikov je takoj odredilo izredno nadzorstvo in je postavilo cestne bloke. Uro pozneje so orožniki ustavili avtomobil vrste «alfa romeo*. šofer je najprej zmanjšal hitrost, ko pa je prišel do bloka je pritisnil na plin in skušal zbežati. Orožniki so mu sledili in so izstrelili rafal proti vozilu, ker se mladenič ni hotel ustaviti. Po nekaj sto metrih bega. je mladenič ustavil avto in zbežal peš ter se izgubil v temni noči. Orožniki so zato preiskali vse hiše v vasi in so našli umetnino, naslonjeno na hišo 29-letnega Alfreda Barbiera. V stanovanju so našli njegovega brata Prima, ki ni znal pojasniti kako je prišlo krilo v hišo. Pozneje se je vrnil domov tudi Alfredo, ki tudi ni znal opravičiti posest umetnine. Orožniki so medtem preiskali avtomobil «alfa romeo*, a niso našli nič posebnega, razen prtljažnika in dolge vrvi, s katerim je neznanec verjetno hotel privezati umetnino na streho. Izvedelo se je, da je avtomobil alfa romeo GT junior, s katerim se je vozil mladenič, bil ukraden včeraj v Padovi in je last 21-lethe ga Giorgia Gennarija iz Raverine V zvezi z odkritjem Giorgionovo umetnine je predsednik deželnega odbora v Venetu Feltrin izjavil. Ja je zadovoljen, kei so orožniki našli unietruno. ki je sestavni del kulturnega bogastva Veneta. Feltrin je izjavil, da tatvina krila prikhcuje pozornost vseh pristojnih organov na vprašanje varstva vsen umetnin, ki jih hranijo v Venetu Tudi deželni tajnik za finance Gašperini je bil mnenja, da je tatvina Giorgionovega krila eden izmed največjih atentatov na italijansko kulturno bogastvo. Krilo je edinstvena umetnina, ki jo lahko primerjamo z Leonardovo Gioconuo »Ta ponovni atentat na našo kulturo — je dejal Gašperini - mora prisiliti vse pristojne organe, da poskrbijo za ustrezno nadzorstvo povsod, kjer so shranjene umetnine. Dosie, smo zc plačali prevelik davek ker so tatovi s preveliko lahkoto izmaknili znane slike in kipe Dežela Veneto se v tej zvezi obvezuje, ča bo SKUšala poiskati potrebna sredstva, da čuva umetnine pred doigoprstneži. Sodimo namreč, da bi morali prenesti umetnine v državne muzeje in pripraviti morda nove prostore, kjer bi si jih lahko vsakcio ogledal in kj jz bodo te kulturne vrednote na varnem. Me nim ____ je zaključil odeburnik za Lnanct — da bo Veneto skušal storiti vse, kar bo v njegovih močeh, d? -ttoost tej dolžnovi in odpravi i orr.a ;>ljivost, ki nam ni v čast*. RAVALPINDI, 21. — Indijska in pakistanska vlada sta uradna sporočili, da so vojaki obeh držav zapustili področja, ki so jih zasedli med vojno decembra lanskega leta. Korupcija v newyorški policiji NEW YORK, 21. — Poveljnik newyorške policije Patrick Murpiij’ je danes izjavil, da so neznanci izmaknili veliko večjo količino mamila iz urada za «corpora delicti* kot so doslej mislili preiskovalci. Murphy ni povedal količine ukradenega mamila, dejal pa je, da gre za najhujši primer korupcije, ki ga je doslej odkril med newyor-ško policijo. Nova direktorja za CIA in FBI NEW YORK, 21. - Ameriški predsednik Nixon je danes imenoval novega direktorja vohunske službe CIA in direktorja zvezne policije FBI. Gre za Jamesa Schle-singerja, ki je bil doslej predsednik komisije za atomsko energijo in za Patricka Graija, ki je maja letos začasno prevzel vodstvo zvezne policije po smrti vsemogočnega Edgarda Hooverja. mrtvih, predlani 25, leta 1969 pa 13, Te številke jasno kažejo, kako se državljanska vojna v Ulstru stopnjuje iz dneva v dan. Pokol v londonderryjskem baru je globoko presunil vso severnoirsko javnost in tudi angleško. Razne veroizpovedi so izdale skupen dokument v katerem obsojajo take nastope. Davi se je četrt, kjer je prišlo do umora, spremenila v pravcato oblegano mesto. Angleške vojaške oblasti so zasedle vsak kotiček katoliške četrti, ki jo obkrožajo strnjeno naseljene protestantske četrti. O morilcih ni ne duha ne sluha. V nekaterih krogih, ki so več ali manj tesno povezani z angleškimi oblastmi, se spet šušlja, da je treba tudi te umore pripisati «tajinstve-nim* morilcem, ker je pač nemogoče ugotoviti direktno politično vzročno vezo med žrtvami in morilci. V drugih krogih pa menijo, da ti umori niso «tajinstveni» ter da same policijske oblasti skušajo uveljaviti tezo, ki jim je najbolj pogodu, saj jih razbremeni vsaj deloma vsake krivde. Vrhovni poveljnik angleških oboroženih sil v Ulstru gen. Sir Harry Tuzo in poveljnik policijskih sil Sir Graham Shillington sta danes poročala o stanju v Severni Irski ministru Williamu Whitelawu, ki bo moral se znaniti angleško spodnjo zbornico o zadnjih dogodkih. V angleških vladnih krogih razpravljajo o možnosti, da vlada sprejme nove varnostne ukrepe poleg že obstoječih. še preden omenimo nekaj važnejših političnih dogodkov v zvezi z razmerami v Severni Irski, je treba še povedati, da je tudi danes popoldne prišlo do streljanja in bombnih atentatov posebno v Belfastu. V prvih popoldanskih urah je prišlo do spopada s streljanjem pri katerem sta bila hudo ranjena dva protestantska civilista. Včeraj je na istem mestu izdihnil neki mlad katoličan, žrtev atentata. Tudi v Belfastu samem je v nekem avtomobilu eksplodiral peklenski stroj. Avto je bil parkiran v ulici Donegal Street. Eksplozija je povzročila hudo materialno škodo. Izrazita politična dogodka, povezana s krizo v Ulstru sta dva. Na eni strani greza zavrnitev sovjetske vladne zahteve londonske vlade, da bi SZ sodelovala pri ugotavljanju izvora oborožitve organizacije IRA z mi-nometalci sovjetskega izvora. Sovjetski vršilec dolžnosti veleposlaništva Ipolitov je izročil angleškemu zunanjemu ministru noto, ki je pravzaprav protestna. V njej sovjetska vlada zavrača vse obtožbe ter obsoja vsa angleška natolcevanja. Popolnoma jasno je povedano, da sovjetska vlada ne bo sodelovala z angleško pri odkrivanju virov oboroževanja ulstrskih gverilcev. Drugi pomemuen dogodek pa je aretacija v Dublinu dveh angleških vohunov, ki pripadata organizaciji «Mi 15», ki jo vodi angleško notranje ministrstvo. Skupaj z angleškima vohunoma sta bila aretirana tudi dva irska policaja, ki sta delala v političnem oddelku «Special branch*. Pravijo, da sta vohuna napotila irske policaje (poleg dveh že aretiranih se govori tudi o nekaterih drugih osumljencih), da jima posredujejo tajne podatke o organizaciji IRA. Ne ve se se, če je ukaz za aretacijo vohunov prišel od same Lyncho-ve vlade. Gotovo pa je, da bo ta pobuda precej skalila dobre odnose med Dublinom in Londonom. Pravijo, da je sicer Lynchova vlada pripravljena sodelovati z Angleži pri pobijanju gverilske organizacije IRA, ne trpi pa da bi se v vrste njene pobrije vrnili angleški vohuni. PLEN ANGERS, 21. — Francoski ribič Roger Eipert je danes ujel največjo ribo v svoji ribiški karieri: sedem kg in pol težko ščuko. «Je najlepši plen, ki sem ga ulovil v svojem življenju», je dejal presenečeni Eipert in se zgrudil. Zadela ga je srčna kap in je umrl. BOŽIČEK HAYWARV (Kalifornija), 21. — Otroci pa tudi odrasli se veselijo božičnih praznikov in zlasti pa so jim po godu tradicionalni božički, ker spominjajo vsakogar na mladost, ko je še verjel pravljicam. Kot vsako pravilo pa ima tudi to svoje izjeme in sicer Richarda Hughesa iz Haywarda v Kaliforniji. Naši bralci naj si nikar ne mislijo, da je Hughes brezbožen. On sovraži božička iz po vsem drugih razlogov. Danes je namreč potrkal na njegova vrata božiček. Imel je dolgo belo brado, tradicionalno rdečo obleko obrobljeno s krznom in vrečo na ramenu. Hughes mu je odprl nič hudega sluteč. Ko pa je mož vstopil, je povlekel iz žeja policiiskn značko in dovoljenje za hišno preiskavo. V Hughesovem sta-novanju je našel večjo količino mamila in ga je zato aretiral. Bil je agent, ki se je preoblekel v božička, da bi tako neprijetno presenetil Hughesa. • Božične počitnice RIM, 21. - Minister za šolstvo je danes sporočil, da boco vse so-le zaprte od 23. decembra do • januarja prihodnjega leta za..D^ žične praznike. Skoraj vsi itabJ3 ^ ski šoiarji pa se bodo vrnio razrede šele 8. januarja, ker ‘‘ ko šolski skrbniki podaljšajo P03 niče do 6. januarja. Tuji novinarji na obisku akademije JlA BEOGRAD, 21. - Dopisniki tujto listov, agencij, radia in televiz,L akreditirani v Beogradu so včef ob dnevu Jugoslovanske lj""®, armade bili gostje vojaške aka ^ mije kopnene vojske. Med trlU5L)i obiskom so si novinarji ofi'00 _ spominsko sobo akademije, kab'3 . te, laboratorije, učilnice, kubulpfl center in internat gojencev. ^ tem ogledu prostorov, je bil 33 0 narjem prikazan kratek film življenju in delu gojencev. .............................................................im .... MED RAZPRAVO 0 BOMBNIH ATENTATIH V NEAPLJU Pretep med občinskimi svetovalci in občinstvom Policija je aretirala pet oseb, devetim osebam pa so v bolnišnici razkužili rane NEAPELJ, 21. — Sedem ranjenih ali potolčenih oseb in pet mladeničev aretiranih so obračun pretepa v neapeljskem občinskem svetu. Med ranjenci so misovski svetovalec Massimo Abbatangelo, dva občinska stražnika in neki karabinjer. Do pretepa je prišlo med zelo živahno debato o bombnih atentatih v Neaplju. V začetku seje je župan De Michele prebral dnevni red, v katerem je občinski odbor obsodil nasilje v zvezi z atentati zadnjih dni. Vodja komunistične svetovalske skupine je tedaj zahteval, da k dokumentu dodajo resolucijo KPI, ki je obsodila desničarske skrajneže kot atentatorje in zahtevala. naj odbor posreduje pri ministru za notranje zadeve in ministru za pravosodje zo učinkovitejšo preiskavo. Tedaj je vstal vodja mi-sovskih svetovalcev in izjavil, da njegova skupina ne nasprotuje ob- sodbi nasilja, dodal pa je, da je treba uporabiti isti meter tudi za «rdeče nasilje*. Zato je zahteval, da se razpravlja tudi o umoru v mestecu Torre Annunziata. Misovski svetovalec je trdil, da je bil povod 7.a zločin sprevod, ki so ga organizirale levičarske stranke in morilci so bili levičarji. Ozračje se je segrelo in tudi občinstvo je začelo kričati. Prišlo je do pretepa, a policisti in karabi- njerji so s hitrim posegom P0*^ rili duhove. m. Po pretepu se je misovski s) -ci valeč Abbatangelo javil v b in prosil, da mu razkužijo 38 ^ Dežurnemu policistu je Pove^^fljč-ga je ranil z nožem neki mlad«3 s Svetovalec trdi namreč, da J*ra. svojim telesom branil očeta to• JL,, ta, ki sta bila med občinst^rij ko je videl, da ju je mJade napadel z nožem.