L. TRUTTA 1-7-44
122 SEATON ST., TORONTO, ONT.
E»IN©ST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot.'*wa.

CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	............ $2.00
Za pol leta ............	............ 1.25
Za ZDA...............	........... 3.00
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Vol. 2 No. 38.		Priče 5.	TORONTO, ONTARIO SOBOTA, 20 NOVEMBRA 1943	Cena 5c.	Leto 2 štev. 38.
ZNAČILEN KONGRES KANADSKO-SOVJET-SKEGA PRIJATELJSTVA
Kongres je položil značilne smernice v izmenjavi mišlenj in sodelovanja izmed Kanade in Sovjetske Unije v svrho medsebojnega sporazuma in prijateljstva.
Toronto, 15 nov. — Tukaj se je vršilo tri dni kongresno zborovanje pod avspicijo: "Kongres Kanadsko-Sovjetskega prijateljstva". Kongresu je prisostvovalo nad tisoč delegatov različnega poklica, ter raznih znanstvenih, narodnih, cerkvenih in delavskih ustanov.
Kongres je zaključen z svečanim zborovanjem v počast junaški Rdeči Armadi v Maple Leaf Garden. Nad 15 tisoč ljudi je prisostovalo po-častni svečanosti. Ob tej priložnosti množica je odušev-ljeno pozdravila polkovnika Rdeče Armade, Nikolaj Za-botin, kateri je sodeloval v borbi pri Lenjingradu, Moskvi in drugod.
Kongres je med drugim sprejel zelo značilne smernice Kanadsko-Sovjetskega prijateljstva. Mr. Mandel, kateri je vodil diskusijo o vprašanju unijskega pokre-ta v Sovjetski Uniji, je med drugim poudaril: "Prav veselega se počutim ob tej priložnosti. da smo vendar enkrat pristopili k podiranju
meglenih zaprek o- resnici svobode, demokracije in slikovitega napredka Sovjetske Unije. Dolžim to megleno zapreko vsa zadnja leta, da smo tako malo poučeni o naši junaški zaveznici, katera je z svojim gospodarstvom, znanostjo in sposobnostjo rešila narode in človeštvo, fašističnega suženjstva.
V apelu, kateri je naslovljen kanadskemu narodu se poudarja potrebo patrona-tov za posamezna porušena mesta v Sovjetski Uniji. Zdi se da bo Toronto prevzelo patronat — Stalingrada. Nacionalni odbor kateri bo vodil poslovanje prijateljstva med Kanado in Sovjetsko U-nijo, je pripravljen podati navodila glede patronatov za eno ali pa drugo mesto in vasi, onim ki so pripravni podvzeti podporo istim. V načrtu pa je, da se pošlje večjo delegacijo v Sovjetsko Unijo od obeh večjih unijskih pokretov v Kanadi, kakor tudi povabi delegacijo unij iz Sovjetske Unije, da obišče Kanado.
SLABO VREME OVIRA ZAVEZNIŠKE OPERACIJE V ITALIJI
Alžir, 18 nov. — Slabo vreme ovira zavezniške operacije v Italiji, so glase po ročila iz zavezniškega stana. Toda kljub temu so brit-ski in kanadski oddelki osme armade potisnili za dve milji ob reki Sangro in uspešno odbili sovražnikov protinapad na tem kraju bojne črte.
Kakor razvidno iz prejš-nih poročil posebno potem ko so nacistične sile okupirale Leros otočje in pri tem zajele okrog 10 tisoč vojakov zavezniške armade v-ključno od teh 5 tisoč Italijanov, kateri se bojujo na strani zaveznikov, je to izzvalo kritiko v raznih krogih proti nezadostni opreznosti zavezniških operacij v južni Evropi. Dozdeva se da poraz zavezniške armade ob Leros otočju vplival obenem na vzhodno bojno črto, kateri je potrebno v južni Evropi dajati največjo podporo in z tem pospešiti narodni odpor v Bolgarski, Rumuniji,
rji pred stavko v Saskatchewanu
Regina, Sask. — V južnem okraju Saskatchewana v o-kolici Estewan in Bienfait, rudarji prempgovnih rudnikov, so odglasovali z ogromno večino za stavko z dne 1 decembra, zahtevajoč bazično plačo $4.50 ter odstranitev vsiljevanja kompanijs-ke unije.
Pred trinajstimi leti je državna policija v Estewanu ustrelila tri rudarja in več drugih je bilo ranjenih, ko so rudarji iz solidarnosti z brezposelnimi delavci šli v povorlki, zahtevajoč kruh in delo. Od tega času če tudi pod težjimi okolščinami je uspelo rudarjem vzdržati svojo unijo in pred enim letom je podpisana pogodba z lastniki rudnikov, da se ti ne bodo vmešali z kompa-nijsko unijo. Toda kakor razvidno so lastniki prekršili pogodbo, ker je nastalo vsiljevanje kompanijske unije v tej okolici.
Če pride do stavke, bo z tem prizadetih nekoliko rudnikov in z tem tudi večje število delavcev, po zaslugi lastnikov rudnikov, kateri so kakor omenjeno prekršili pogodbo in izzivajo delavce z vsiljevanjem kompanijskih unij.
Madžarski itd.
Poleg tega če računamo da so nacistične sile okupirale tudi nekatere otoke ob Jadranskem morju in jugoslovanska pristanišča,, kar je do pred nedavnim imela v rokah Narodna Osvobodilna in Partizanska armada in z tem dajala največjo priložnost za invazijo Balkana, je zavezniška operacija v Italiji res prepočasna in neodločna.
Verjetno je, da tudi na vzhodni bojni črti ni bilo vreme ravno naklonjeno o-gromnim uspehom Rdeče Armade. Ravno tako ne Narodne Osvobodilne armade v Jugoslaviji. Toda kljub temu ni pritožb zaradi vremena na eni ali pa drugi strani, tembolj odločna volja borbe proti fašističnih vničevalcev.
Odlašanje je zadalo precejšne udarce in številne žrtve na račun Zedinjenih Narodov, podaljšalo pa živlenje in odpor osiščnih sil. Ali se naj ponavlja v vojnih operacijah v južni Evropi? Ali se naj prepusti priložnost za priložnostjo za udariti sovražnika ob pravem času in z vsimi zalogami, ter z tem pomagati k hitrejšemu osvobojenju zasužnjenih noro-dov? Bližnja bodočnost bo morala v tem oziru pričati ali resnim zadevam neodločnosti, ali pa podvzeti potrebne korake k izboljšanju splošnega položaja.
Pregled bojevnth črt proti fašizmu
Rdeča Armada prodira proti Gomelu, Korosten in Rečico. Nacistična ofenziva ob Žitomiru in Fastovu razbita. Nacistični saliteti, Finska, Rumunija in Madžarska bodo plačale odškodnino.
Pet mesečna ofenziva Rdeče Armade, se približuje neposredno mejam sosednjih držav Evrope, na jugo in tudi severozapadu. Neki vesti trdijo da je mrzlična evakuacija ob meji v Rumunij.i Kakor razvidno iz sedajnega položaja med salitetnimi priveski je nastala bojazen, dočim pa med narodom ofenziva Rdeče Armade okrepčuje nadejo,, skorajšnega osvobojenja.
Oddelki Rdeče Armade, kateri prodirajo proti Gpme-lu in Korosten, ogrožajo tisoče in tisoče nacistične armade pred obkolitvijo, ka-
VZROK STAVKE JE NEZADOSTEN ZASLUŽEK
Toronto — R. S. Gordon, dopisnik 'Canadian Tribune' na imeniten način podaja statistični pregled povprečne mezdne lestvice delavcev in delavk, katerih zaslužek je izpod minimuma s ozirom na živlenjski standart.
V letu 1941 je bil vladni preračun za delavko, da potrebuje $708.75., ali pa $13. 63 centov na teden. Toda statistični pregled je dognal da okrog 700.000 delavk zasluži komaj $492.00'., na leto, ali pa $216.75 manj, kakor je predvideno v preračuno živlenjskega standarta. Kar pomeni da je polovica delavk zaposlenih v raznih delih industrije plačano izpod minimuma, ali pa katerih zaslužek znaša povprečno $7.19 centov na teden, mesto $13.63 centov, kakor je predvidene v živlenjskem preračunu.
Povprečni zaslužek v raznih provincijah za delavke je sledeč: Prince Edwardi Island, $294.00,. Nova Sco-tia $379.00, New Bruswick $366.00, Quebec $429.00,, Ontario $577. 00, Manitoba $459.00, SaskatchWan $375. 00, Alberta $477.00, British Columbia $561.00. To je statistički pregled povprečnega zaslužka delavk v raznih provincijah na leto.
Zaslužek delavcev sorazmerno in dosti boljši,toda je večja razlika glede standarta za živlenjski obstanek. Namreč da So delavke daleč bolj prizadete s nezadostnim zaslužkom, kakor pa recimo moški delavci. Toda tudi moški delavci niso izjema zaradi nezadostnega zaslužka v marsikaterem oziru posebno s odbitkom davkov in drugih vojnih dajatev, je njihov zaslužek nezadosten.
kor se glasi poročilo z dne 18 tg. m. Toda pri žitomiru so nacistične sile pred nekaj dnevi potisnike Rdečo Armado za nekoliko milj v svoji protinapadnj ofenzivi, katera je kmalu potem ne le zaustavljena, ampak popolnoma razbita.
V poslednjih bojnih na južni bojni črti, Rdeča Armada je osvobodila stotine nadaljnih mest in vasi. Z vsakim dnevom potiska nacistične vničevalce na odstopanje proti težkih izgub v moštvu in vojnem materija-lu. Tisoči nacistov je ubitih, večje število zajetih, kakor tudi ogVomne množine vojne opreme v poslednjih nekoliko dni.
Najtežji boji se. nadaljujo ob žitomiru, Korosten, Rečica in Pripet reki na južni bojni črti, kakor tudi na Krimeji.
"Izvestija" oficijelni organ vlade Sovjetske Unije, je strogo opozorila pred ka-koršnim koli formiranjem federacije manjših držav na zapadu. Ne glede na njihov oblik kakor tudi ne pod kakšno krinko naj bo nasledil tak blok, se je potrebno zavedati, da Sovjetska Unija ne bo trpela kaj takega. V tem se izraž-; i najbolj o-čitno bankrottirani čuti za ponovitev gonje proti Sovjetski Uniji.
Sovjetska Unija je tudi
odločno dala razumeti fašističnim priveskom Finski, Rumuniji in Madžarski, da ne bodo ušle naplačevanju odškodnine v sedajni vojni. To je menda prvi opomin reakcionarnim elementom z ene strani prizadevajoč si pota in načina za premirje, toda od druge pa formiranjem obmejnih blokov proti Sovjetski Uniji, kakor so ti bili formirani po prvi svetovni vojni. Toda današnja' Sovjetska Unija ni ono, kakor je bila v letu 1917. To je pa najboljša garancija za pravično rešitev v vsih zadevah povojne Evrope.
JUNAŠKI ODPOR NARODNE OSVOBODILNE ARMADE JUGOSLAVIJE
Nova ofenziva v Sloveniji. Odločna borba ob Jadranskem morju, Bosni,Črni Gori in drugod v Jugoslaviji.
Radio postaja "Slobodna Jugoslavija" poroča, da so oddelki Narodne Osvobodilne armade v ofenzivi v Sloveniji. Znano je, da so nacisti skoncetrirali večje število nacističnih divizij v Sloveniji, ob Jadranskem morju, 'Bosni, črnigori in drugod v Jugoslaviji z namenom utrditi svoj položaj ob važnih železniških spojih in strateškem položaju proti priložnosti zavezniške invazije.
Na nekaterih krajih proti premoči v orožju in vojaštvu, Narodna Osvobodilna armada je bila prisiljena odstopiti, dočim je na drugih krajih podvzela ofenzivo. Neke vesti trdijo, da so nacistične sile zavzele Crikvenico in nekatera otočja na Jadrans-
kem morju. Toda te vesti TISOČ BOMBNIKOV BOM- i zaenkrat niso potrjene z
BARDIRALO BERLIN
ADAMIČEV GOVOR PREKO RADIO GBG
PARTIZANI SO BODOČNOST — PRAVI ADAMIČ MIHAJLOVIČ IN NJEGOVA SKUPINA LE GRENKA PRETEKLOST
New York 11 nov. — Danes zvečer ob 7.50 uri, je govoril glasoviti pisatelj Louis Adamič, katerega govor je prenašala radio postaja Canadian Brodcasting System. Njegov govor je nasledil na podlagi strogega opomina od Generala Maitland Wil-son, Mihajlovičevim četni-kom proti nadaljevanju bratomorne aktivnosti v Jugoslaviji, kakor je prej poroča-no.
Adamič je v svojem govoru na imeniten način orisal razvojni pomen osvobodilne borbe v Jugoslaviji. Med drugim pravi: "Cel svet ie bil žrtva varliive potvorbe propagandističnega oddelka ubežne vlade, katera si je
prizadevala prepričati Anglijo in Ameriko, za potrebo svojo povrnitev na oblast v Jugoslaviji".
To je zaprav vzrok za izvirno varljivo propagando vprid Mihajloviču in njegovim skupinam, a proti rodoljubnim in borbenim oddelkom vojske generala Tite. Nadalje vzrok da se Mihajlovič in njegove skupine ne bore proti fašističnih okupatorjev povzorcu Osvobodilne Armade je v tem, ker se gre za preureditev nove, svobod-ne in demokratične Jugoslavije. Iz razvojne dobe od prve svetovne vojne do napada na Jugoslavijo, izraža se !e grenak pregled preteklosti protiintersom naro-
Državni tajnik obsodil "Hearstovo" časopisje
New York. — Tajnik za notrajne zadeve Združenih držav, Harold Ickes, je obsodil "Hearstovo" časopisje, katero si prizadeva v svoji razlagi antagonizirati ameriško javno mnenje proti Sovjetski Uniji.
Med drugim je poudaril, Amerikanci bi se morali zavedati, da bo Sovjetska Unija močna sila po zmagi, kakor je močna v vojni. Toda na žal temu v naši deželi so še precej močne sile, katere si prizadevajo pripraviti podlago za bolehne odnošaje napram Sovjetski Uniji. To so sile, katere podžigajo mržnjo proti premijerju Stalinu in, predsedniku Roosevel-tu, ter vsekakor bi jim šlo bolj k apetitu zmaga Hitlerja, kakor pa dobri odnošaji in sporazumno vodstvo Sovjetske Unije in Združenih Držav.
Le naivni čitatelj bi ne mogel spoznati do cela zelo previdno vpeljano osiščno propagando v časopisju "The Morning Colonel of Chicago". V tem oziru "The Morning Colonel" je očiten sam po sebi prizadevajoč si vse vsvoji moči, odvrniti javno mnenje od resničnosti in nujnih zadev pred ameriškim ljudstvom, za dobre odnošaje in soglasje dveh velikih narodov, Sovjetske Unije in Združenih Države, pravi Harold Ickes.
da, kar končno tudi izraža do cela pomen osvobodilne borbe obenem proti fašističnih okupatorjev, kakor tudi proti onih, ki so zapostavljali in izkoriščali narod.
Mihajlovič je vladni uslužbenec. Ko se je srečal s narodnim odporom proti okupatorjev. ter za novo in demokratično Jugoslavijo. je postal nasprotnik Narodne Osvobodilne in Partizanske armade. Partizani so revolucija — oni so bodočnost — Mihajlovič in njesrov« skupine so proti revolucije — so le grenka preteklost.
London — Nad tisoč bri-tskih in kanadskih bombnikov je sodelovalo v bombardiranju Berlina, kateri so vrgli nad 2.500 tonov bomb nad mesto. To je bilo eno od največjih dosedaj letalskih skadril v enem skupnem poletu nad Berlinom, se glasi poročilo.
Medtem vključno sodelovalo je šest skadril kanadskih bombnikov, kateri so se odlikovali v tem napadu. Izgube v kolikor je znano so dosegle 32 bombnikov, med temi sedem kanadskih.
NEMCI SO IZGUBILI 53 TISOČ LETAL
Moskva 19 nov. — V današnjem izvodu "Pravde" je med drugim poročano, da so Nemci od pričetka vojne proti Sovjetski Uniji, izgubili nad 53 tisoč letal. Istočasno poroča, da je Rdeča Armada zavzela Rečico in Ko-dosten, ter z tem razdvojila bojno črto pri močvirju ob Pripet reki.
Odkar je zavzela Kijev, Rdeča Armada je povprečno napredovala 8 in pol milj dnevno. Ob zavzetju Korosten, računa se, da so nacisti izgubili v teh bitkah nad
3 tisoč vojakov ubitih.
strani poročila radio postaje "Sliobodna Jugoslavija".
Zadnje dni so partizani v Slavoniji zavzeli Koprivnico in Virovitico. Na tem kraju je sovražnik pretrpel velike izgube v moštvu in vojni o-premi. Partizanska vojska je zajela 900 vojakov; pet te-
ških topov; 20 lažjih strojnic; 300 min in 500.000 nabojev za puške. Dne 13 novembra je pa porazila nacistično vojaško kolono od tisoč mož v bližini Brčka ob Savi, južnozapadno od Zagreba.
Na drugih krajih v Jugoslaviji, partizani so občutno prizadeli škodo kumunika-cijskim spojem. Prometna proga izmed Ljubljane, Gorice in Trsta, je bila pretrgana in promet zaustavljen nekaj tednov.
Vsekakor iz sedajnih vesti razvidno je, da so nacisti skoncetrirali večje število nacističnih divizij v Jugoslaviji. Na nekaterih krajih se poslužujo tudi bolgarskih odddelkov proti Narodni O-svobodilni armadi. Toda, Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, je junaško vztrajala v zadnja dva leta, ter bo tudi v bodoče do popolne in končne zmage nad sovražnikom. Zato je naša dolžnost urgirati na zavezniške voditelje, da se ji nudi pomoč v hrani, obleki, medicinskih potrebščinah, orožju in municiji.
GENERAL M0NTG0MERY IN TITO STA IZMENJALA POZDRAVE
PARTIZANI RAZSTRELILI RUDNIK
London — Kakih trideset milj južno od Belgrada, partizani so razstrelili premogovni rudnik pri Jankovcu v bližini Lazarevac. Z tem so sprečili nacistom kateri izkoriščajo premog za pogon tovarne v Rakovici, katera izdeluje motorje za zrakoplove. Računa se, da je pro-izvodda premoga znašala o-krog 30 vagonov dnevno.
Italija — General Monto-gomery in poveljnik Osme britske armade v Italiji in general Tito, vrhovni poveljnik Narodne Osvobodlne in Partizanske armade, sta izmenjala pozdrave.
Brzojavni pozdrav generala Montogomery, genera-ralu "Tito se glasi:
"Hvala vam za čestitko in izraženim prijateljstvu. Osebno zadovoljen sem, ko slišim o vašem zaporednem uspehu borbe proti tlačiteljev vaše domovine in našega skupnega sovražnika."
"Nacisti bodo plačali za krivice in zločine, ki so jih naredili nad svobodoljubnimi narodi Evrope. Danes, sovražnik z obe strani Jadranskega morja, dobiva osvetne udarce. Želim vam dobro srečo in pozdravljam hrabrost jugoslovanskih vojakov v enotni borbi za stvari svobode in pravice".
Toje prvi oficijalni pozdrav od britskega vojnega predstavnika,, predstavniku Narodne Osvobodilne in Partizanske armade. Ne manj pa obenem pomeni, da je to prvo oficijelno priznanje Narodne Osvobodilne in Partizanske armade.
Omenjeni pozdrav bo dal ne le večji bojeviti duh narodnim borcem v Jugoslaviji, marveč je to močen udarec proti petokoloncem in iz-
dajalskim skupinam okrog Mihajloviča v Jugoslaviji., kakor tudi raznih drugih reakcionarnih jugoslovanskih krogov zunaj Jugoslavije.
Cordell Hull o Moskovski konferenci
ČLANSTVO TREH BRATSKIH ZVEZ SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Pred nedavnim predstavniki treh izvrševalnih odborov so se obrnili z prošnjo na pristojne oblasti v Ottavvi, da se jim izda posebno dovoljenje za zbiranje pomoči v zdravilnih potrebščinah, obleke in denarju za Narodno Osvobodilno vojsko Jugoslavije. Poleg tega prosili so pripravnost zavezniške glavne komande na Srednjem v-zhodu, da bi se zbrano pomoč vročilo Narodni Osvobodilni vojski.
Iz Srednjeg vzhoda dobili smo odgovor, da bi mogli dostaviti v Jugoslavijo medicinske potrebščine poslane iz Kanade, toda ne moreio prevzeti odgovornosti da bi iste prišle dotični voiski. kateri so namenjene. Tudi iz
Ottawe smo dobili odgovor od ministra generala La Fleshe, kjer pravi, da je vlada v Ottavvi sprejela sklep, da se odzdaj vnaprej ne bo zbiralo v Kanadi izključno za posamezne države, ampak da bo organizirana skupna kampanja za vse države, na kar se bo zbrana pomoč ob zaključku kampanje delila za posamezne države, kar pomeni, da ne bo posebne kampanje za Narodno O-vobodilno armado, ali pa katero koli drugo državo.
To smatramo za potrebno naznaniti članstvu bratskih Zvez z pripombo, ko bo pričela ta skupna kampanja, da bomo tudi mi sodelovali vnjej, kakor tudi drugi ka-
Washington, 18 nov. —
Cordell Hull, državni tajnik Združenih držav kateri se je pred nedavnim povrnil iz konference v Moskvi, je na konferenci poročevalcev podal naslednje o konferenci v Moskvi.
"Vsi predstavniki na konferenci so enoglasno sprejeli sklep, kateri določa,, svobodo osvobojenim narodom v Evropi po vojni, izvoliti si vlado in urediti svoje države po svoji želji. Ravno tako dosegli so sporazum gle-dfe vlade v Italiji, katera mora jamčiti narodu demokratične svobodščine.
Cordel Hull, je med drugim pobil trditve nekaterih krogov, češ da jeMoskovska konferenca postavila "Atlantski čarter" v sumničenje njegovih principov. Ravno nasprotno je resnica, pravi Hull. Niti ena stranka ni pokazala niti najmanjšega znaka na kaj takega.
Glede povojnih meja v Evropi, Cordell Hull pravi, konferenca zaenkrat ni naredila difinitivnega načrta. To vprašanje je odloženo za pozneje in katero bodo reševali predstavniki Zedinjenih Narodov skupno. Toda za boljše soglasje in sporazum v tem oziru,, bo potrebno v bodoče nadaljnih konferenc vpričo morda nastalih resnih vprašanj v tekoči vojni. Nekatere točke od naša-joč se na Moskovsko konfe-renpo, so odložene da jih reši svetovalen odbor v Londonu.
nadčani. Toda če se medtem proži kakoršna koli možnost posebej poslati pomoč našim junaškim borcem v starem kraju, vas bomo obvestili ob pravem času.
Izvrševalni odbori: Zveze Kanadskih Slovencev, Zveze Kanadskih Hrvatov in Zveze Kanadskih Srbov.

EDINOST"
Published trice monthly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in fhe Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Neodvisnost Avstrije je značilno vprašanje za Slovence
Takoj po proglasu moskovske konference proti nasilni pripojitvi Avstrije v letu 1938 tretjemu rajhu, a za njeno neodvosnost, avstrijski demokratični elementi so z posebno navdušenostjo pozdravili ta sklep. In kakor razvidno je ta navdušil avstrijski narod v borbi proti tretjega rajha in mu dal zaupanje, za svoje osvobojenje in neodvisnost.
Kolikor je važnost tega sklepa za neodvisnost Avstrije in njenega naroda, je obenem tudi njegova važnost za nas Slovence.
Prvič, vemo da je po prvi svetovni vojni okrog dvesto tisoč Slovencev spadlo pod avstrijsko in deloma madžarsko oblast. Ta odtelešeni del Slovenije ob avstrijski in madžarski meji, pripada Sloveniji po narodnih in tudi teritorijalnih pravicah.
Drugič, vemo da je Avstrija naša soseda na severu in severozapadu. Z tem se naravnost postavlja vprašanje tudi pred Slovence, katerim ni vseeno kakšna naj bo bodoča uprava v Avstriji. Torej sklep moskovske konference za neodvisnost Avstrije kot naše sosede, je značilen tudi za nas Slovence, ker z tem je vsekakor osigu-rana neodvisnost Slovencev narodno in teritori-jalno. Kajti ni mogoče zamisliti neodvisnost Avstrije, dokler je nasilno pripojeno okrog dvesto tisoč Slovencev. Kakor si želi avstrijski narod svojo narodno, gospodarsko, kulturno in politično neodvisnost v svrho narodnega in gospodarskega napredka, enako si želi tudi slovenski narod v svoji domovini.
Verjetno je, da je v bistvu ta zavest postala med narodom v živem dejanju. Kajti partizanske borbe proti nacističnih vničevalcev, katere so segle čez sedajne meje v Sloveniji, na avstrijska tla, to potrjujo. Nobenega dvoma ni, da so bili prvi med prvimi Koroški, deloma štajerske in Slovenskega Prekmurja Slovenci v podpori partizanskih edinic, kakor tudi demokratični in svobodoljubni Avstrijci. V bodoče se bo pa ta bistvanost toliko bolj kristalizirala v borbi proti fašističnih tlačiteljev, ter njihovih domačih privržencev, kateri je dala moskovska konferenca največjega okrepčila in podpore.
Avstrijski narod je oduševljeno pozdravil njene sklepe, kakor tudi vsi drugi narodi v svetu, ker v resnici je postavila resno vprašanja narodne neodvisnosti in tudi svobodo do samoodločitve o obliku svojih vlad in drugih notrainih zadev.
Svobodna in demokratična uprava Avstrije, je obenem sigurnost narodne in teritorijalne neodvisnosti Slovencev!
Partizani in reakcija
Na drugem mestu priobčili smo delno govor L. Adamiča, kateri je sledil ostremu opominu Mihajlovičevim skupinam od zavezniškega poveljnika generala Sir Ilen-ry Maitland Wilson, da prenehajo z bratomorstvom in izdajalskim sodelovanjem s fašističnimi okupatorji, proti narodnega osvobojenja.
Adamičev govor je prenašala radio postaja CBC. Mnogi so ga slišali ob tej priložnosti, če tudi v kratkih potezah s ozirom na obseg propagandnega delovanja zamejne jugoslovanske vlade v zadnji dve leti proti resničnosti narodne osvobodilne borbe v Jugoslaviji, je Adamičev govor podrl megleno obzidje jugoslovanske reakcije.
Jugoslovanska reakcija je skušala prepričati zunajni svet, da je središče odpora v Jugoslaviji Mihajlovič in njegovi četniki. Toda v bistvu resničnost potrjuje, da je Mihajlovič in njegovi četniki središče zbrane reakcije od znotraj in tudi od zunaj, katere je glavni in edini namen zasesti oblast in vladati nad narodi Jugoslavije, po vzorcu bivših diktatorskih izkoriščevalcev in tlačiteljev.
Torej ni čudno ko posamezni poročevalci in tudi dopisniki sedaj ob spoznanju resnice o narodni osvobodilni borbi v zadnji dve leti v Jugoslaviji pravijo; "da je bila ena največjih propagandnih varljivosti v sedajni vojni, čislanje Mihajloviča in njegovih četnikov".
Toda ne bo odveč da obudimo spomin takoj v pričetku obtožb proti Mihajloviču in njegovih četnikov. Progresivno in proti-fašistično časopisje je opozarjalo javnost pred resnostjo bratomorstva in izdajalsko vlogo, četnikov in Mihajloviča. Jugoslovansko reakcijo je to zbolo prav srce in tako daleč, da je podvzela po znani svoji odvratni protiobtožbi, češ tako narekujo "komunisti", ter tako narekuje Moskva. Teh in takih obtožb se prav gotovo spominjamo in je tudi nujno da jih obudimo ob tej priložnosti, zaradi resnice, katera je kljub vsemu prizadevanju jugoslovanske reakcije podrla črno omrežje njenih potvorb.. Potrebno je da obudimo vse zaradi varnosti pred varljivimi izjavami reakcionarnih elementov v bodoče.
V zadnji dve leti Narodna Osvobodilna in Partizanska armada je vodila ne le borbo proti daleč bolj oboroženih in številčno močnejših fašističnih okupatorjev, ampak tudi proti izdajalskih četniških skupin, katere so bile najboljša opora sovražniku. Po drugih krajih Jugoslavije četniki, v Sloveniji pa,, zloglasna "bela garda" o kateri ostane krvavi pečat v spominu ne le iz brutalnosti, ropanja in požiga mest in vasi, ter proti narodnega osvobojenja v Sloveniji, ampak tudi iz proti revolucionarne aktivnosti v Rusiji leta 19*17.
Narodna Osvobodilna in Partizanska vojska v Jugoslaviji, je postavila v ospredje ne le junaški vzgled vztrajnosti in odločnosti z,a narodno osvobojenje, ampak tudi narodno čast in ime. Ona je vzbudila rodoljublje narodnih skupin in ga okrepčala z slikovito povestjo narodnih bojevnikov, kateri so polagali svoja živlenja, delo in trud, za narodno, gospodarsko in politično osvobojenje.
To je armada, katera je vzrastla na potokih solz, muk in trplenja jugoslovanskih ljudstev iz njihove povesti. To je armada, ki je v zadnji dve leti vzrastla na potokih krvi, za narodne pravice; narodno Svobodo; gospodarski in kulturni napredek! To je armada predstavnica resnično narodnih interesov in narodnega osvobojenja tako proti fašističnih okupatorjev in njihovih privržencev, kakor tudi domačih izkorištevalcev in tlačiteljev.
ZNAČILEN GOVOR STALINA OB 26 OBLE TNICI OKTOBERSKE REVOLUCIJE
PRAVICA OSVOBOJENIM DA SAMI ODLOČUJEJO NOTRAJNIH ZADEV —
DRŽAVAM IN NARODIM OBLIK SVOJIH VLAD IN PRAVI MARŠAL STALIN
Moskva — Zaradi ogromne važnosti govor Stalina ob 26 obletnici oktoberske revolucije, v prevodu priobčili smo najvažnejši del njegovega govora. Kajti njegova važnost sega kolikor na obseg borbe Rdeče Armade in narodov Sovjetske Unije na vzhodni bojni črti; kot rešiteljica usode narodov in človeštva, ravno tako na mednarodne zadeve po zmagi nad krvavim fašizmom. Kakor eno tako drugo je važno, da se seznanimo s njegovim govorom, ker v marsikaterih zadevah se hoče vsiliti napačno trditev z strani onih elementov, ki so ob vsaki priložnosti pripravni potvoriti resnico o izjavah Sovjetskih voditeljev. Njegov govor se glasi:
"Sodrugi! Narodi Sovjetske Unije danes praznujejo 26 obletnico oktoberske revolucije. To je tretja proslava tega spominskega dneva odkar je pričela tekoča vojna.
V	prvem letu vojne, naša armada je odstopala. To je zahtevalo vložiti vse sile naše armade kakor tudi naše domovine, da se zaustavi sovražnika in zadati mu občutne udarce. V oktobru 1942, položaj se je v tem oziru dokaj izboljšal.
Kmalu nato je naša armada podvzela ofenzivo in zadala Nemcem, nove in težke udarce. Najprej pri Stalingradu in srednjem ovinku Don reke; zatem pri Leningradu in Ljugovu. Ot tega času, ni izpustila incijativo iz svojih rok.
Tekom tekočega leta njeni udarci so se ponavljali in postajali močnejši eden od drugega. Obenem njena moč se je stopnjema razvijala in rastla iz dneva v dan. Nemci, kljub svojih naporov da dosežejo resen uspeh, so trpeli poraz za porazom.
Rdeča Armada v teku zadnjega leta imed 25 in 26 obletnice, je bila v neprestanih naskokih. Njena prva poletna ofenziva, ki se je stopnjema razvila, prisilila je sovražnika na umak iz o-zemlja,, katero je okupiral. Za sovražnika ni preostajalo drugega, kakor da beži, zapuščajoč za seboj na bojnem polju ogromno vojno opremo ; ranjence ter razni drugi materijal.
Uspeh druge ofenzive — poletne — je komaj dodatek in spoponjevanje zimske o-fenzive, katera je bila prehodna poletni. In ta je vni-čila enkrat za vselej bajko razlage, češ da Rdeča Armada ni v stanju podvzeti ofenzivo z enakim uspehom v poletju kakor pa v zimski dobi. Dokaz je očiten, da so njeni uspehi v sedajni poletni o-fenzivi ravno tako in celo še večji v poletju, kakor pa v zimski dobi. Na centralni fronti sovražnik je potisnjen 600 in na južni pa 1,200 kilometrov.
Naš aarmada je osvobodila dve tretini ozemlja, katero je okupiral sovražnik. Njegova armada je potisnjena iz Kavkaza do Kersona od Stalingrada do Kijeva' od Vorožneqa do Gomela in od Vjazme do Rževa ter od okolice Orže do Vitebska.
Sovražnik je zgradil važne obranbne črte vzdolž ob rekah. Toda v zadnjem poletju Rdeča Armada je vni-čila mnogo takih obranbnih utrdb ter prekoračila štiri dobro utrjena obrežja. To je severni del Donetc reke, Desna, Solž in reko Dnjeper.
Ne manj močne utrdbe so bile zgrajene zapadno od Rostova, Melitopola in ob reki Moločnaja. Te baze so kot znano vničene in Rdeča Armada zdaj tepe sovražnika, že na drugi strani Dnjepra.
V	teku prvega leta vojne, nekateri so smatrali, češ Rdeča Armada ne bo mogla vzdržati se proti "odlične vojske" nemških fašistov!
Dokaz o temu je ravno nasproten. Nemška fašistična vojska katera se bori na v-zhodni bojni črti, je izgubila preko štiri milijone oficir jev in voiakov. od teh en milijon in 800 tisoč ubitih. Poleg tega vničeno ie preko 14 tisoč bojnih letal; 25.000 tankov
in ne manj kakor 40.000 topov.
Z tem je vničen tudi najboljši del nemške armade,, katera ni v stanju nadomestiti te izgube iz svojih rezerv. Dočim oddelki Rdeče Armade ne le da naraščajo in bodo tudi v bodoče, ampak bo dolžnost vojnih oblasti izbrati najbojše udarne sile iz svoje rezerve in jih poslati na važne položaje.
Mesto 240 divizij in od teh 179 nemških, ostalo so salitetnih priveskov, je zdaj 257 nacističnih in fašističnih divizij na bojni črti. Medtem število divizij, ni moglo ohraniti nemških udarnih edinic, kakor so to Nemci računali. Poraz nemške vojske tekom zadnjega leta očitno
potrjuje, da se je stanje njihovih divizij poslabšalo, katero pa ni mogoče popraviti edino v enakim številom vojaštva.
Iz čisto vojaškega razmo-trivanja poraz nemške armade, je nastal še prej, oziroma lanskega leta. To je potrjeno v poznejših dogodkih posebno v borbi pri Stalingradu in Kursku. Bitka pri Stalingradu je vničila 300.000 vojakov, kar pomeni skoraj eno tretino nemških obrambnih edinic.
Da dobimo vsaj približno pregled pokolja — kateremu ni enakega primera v vsej vojni povesti — pri Stalingradu, je potrebno da vemo, da je po končani bitki pri Stalingradu pokopano 145.000 trupel nemških oficirjev in vojakov. Zaeno je položilo 47 tisoč vojakov in častnikov Rdeče Armade,
svoja živlenja v obrambi Stalingrada.
Od tega udarca pri Stalingradu, Nemci, kakor razvidno niso mogli popraviti in nadomestiti svojih udarnih moči.
Zatem in v kolikor se tiče borbe pri Kursku,, so v tej vničene tudi najboljše sile nemških fašistov. Oni niso pričakovali tak odpor od Rdeče Armade. Borba pri Kursku je pričela severno in južno, kot znak na poslednji poskus Nemcev, da izvedejo takozvano nemško o-fenzivo. Ta je pa doživela poraz ! Rdeča Armada ne le da je odbila nemški naval, ampak je prešla z svojo pro-tinapadno ofenzivo v splošno ofenzivo skoraj na celi bojni črti.
Kot znano, Nemci so pognani daleč nazaj iz svojih prejšnih položajev, če je bil
ZAKAJ RUSIJA ZMAGUJE
V kakoršnem koli oziru, Nemci niso uspeli v svojem načrtu iznenadno naskočiti na položaj Rdeče Armade, kakor si so očivicTno prizadevali. Najboljši dokaz zato je, ogromna koncetracija oboro-žanih sil okrog do tedaj Kurskega zatišja. Točno določen čas za pričetek ofenzive in tudi izbran prostor, kjer naj udari glavna sila, so izvedli sovjetski poizve-dovalci. Rusi navadno pravijo, zasačili smo "jezik" ali pa sovražnega vojaka, ki rad pripoveduje. Ta je povedal, da je bil poslan pred pričetkom ofenzive dne 5 julija, da očisti minirano pročelje pred položajem Rdeče Armade. To se je vršilo le nekoliko ur pred ofenzivo.
Dve uri prej in predno je začela ofenziya ter predno so Nemci utegnili izstreliti tudi en strel iz svojega topništva, rusko topništvo je odgovorilo z tako strašnim u-darcem, da je polovica nemškega topništva zbranega na tem kraiu bilo popolnoma razbito. Taka sreča je zadela Nemce pri Kursku, da so bili prisiljeni nadaljevati z ofenzivo proti gotovemu neuspehu. Za izpremeniti o-fenzivni načrt, je bilo že prepozno. Rusko topništvo je udarilo z tako silo v nacistično koncetracijo za o-fenzi.vo, da je razno orožje, troki, tanki itd.? ležalo kar križem vred z kupi mrličev. Zbiti v tako stisko Nemci so polagali največjo nadejo .na svoje takozvane "Tiger" tanke in torpedni top "Ferdinand", kot novo orožje v tej ofenzivi, kakor pa na svoje topništvo.
Ko se sem povrnil na glavni stan vrhovnega poveljstva Rdeče Armade, opazil sem nasmeh in zadovoljstvo med častniki, že to mi je dajalo dovolj podporo k ugotovitvi, da so nemški "nadnaravni strategi" naredili napako — zaprav napako usodno za nacistično Nemčijo.
Moderna in visoko razvita tehnika v borbi na tej fronti, zahteva takoj prvega dne uspeh, kateri očividno prevzame utežje in incijativo. Kajti nasprotno če ne doseže tak uspeh, druga stran izkoristi priložnost povrniti u-darce, kateri pa so daleč bolj činkoviti v takem momentu, kakor pa na navadni fronti.
Zato so Nemci udarili z vso silo. V b6j so vrgli 10 tankovskih; eno motorizirano in sedem divizij pehote na razdalji komaj 12 milj na južni strani Kurska. Na severni strani v razdalji komaj 6 milj, sedem tankovskih; dve motorizirani in 11 pehotnih divizij, proti prvih, pozicij Rdeče Armade, katere so po nekaj tako strašnih sunkov popustile, toda druge so pa vzdržale.
Nemci so se odločno vrgli v ponavljajoči naskok! Borba je izgledala podobno morskim valom. "Tiger" tanki in ferdinandovi topovi so začasno manevrirali v ognjenem obroču prizadevajoč si udariti čez -postojanke Rde-
Piše: Henry Cassidy
NEUSPEH OFENZIVE
če Armade, proti sovjetskega topništva. Toda močna topniška obramba pozicij Rdeče Armade, jih je zasačila in pričela stopnjema izje-dati njihov pomen.
Po enajst dnevni bitki, Nemci so bili prisiljeni na defenzivo obrambo. Končno doživeli so spoznanje, da jim je tudi poletje odpovedalo za uspeh v podvzeti ofenzi-
vi. Ko je nekoliko ponehala borba na obeh krajih, dog-nano je, da so uspeli napredovati na enem kraju 22 in drugem komaj 5 milj. Vse to je pa komaj ena tretina pota do Kurska, kateri je bil v njihovem načrtu.
Napaka je postala tako o-čividna, da ni bilo nobenega dvoma o njej več. Nemci, misleč da bodo z naglim u-darcem zasačili Rdečo Armado nepripravno in z tem dosegli svoj uspeh, so se u-računali. Ogromna skonce-trirana oborožena sila na tako ozki razdalji, je postala usodna ne le na tem kraju bojne črte, ampak v splošnem na vzhodni bojni črti. Kajti glavna ruska rezerva sploh v spopad ni prišla, ko so Nemci bili že opešali in izgubili več kot polovico svoje sile v orožju in moštvu. Ko je pa nastopila glavna rezerva Rdeče Armade, so Nemci zelo drago plačali in še danes plačujejo za svoja nepreračunana pohotništva.
PRERAČUNAN URAREC
Kako slikovito se izražajo zdaj besede ruskih vojakov: "Udariti sovražnika z vsem kar nudi udarce".
Ko je Rdeča Armada napadla sovražnikov položaj, je udarila z tako kombiniranim udarcem, kateri je ne le omajal sovražnikov odpor, ampak obenem dosegel tudi uspeh. Približno nekim pripovedkam, Rusi so vrgli v sovražnika, vse, razen kuhinjskega orodja.
To se je zgodilo v zgodnjem jutru dne 12 julija, severno in južno ob Orlu. Naenkrat je zagrmelo tisoči te-škega topništva z tako močnim udarcem, kateri se računa prvorazrednim. Računa se, da je topništvo vrglo 1,900 granat na razdaljo enega kilometra. Spominjamo se pa velike ofenzive v prvi svetovni vojni pri Ver-dunu. Na tem prostoru so zavezniki vrgli proti sovražniku na razdalio enega kilometra komaj 190 granat. Po tako močnem napadu topništva, ponavljan je naoad sovjetskih letalcev. Ti so iz zraka razbijali nacistične položaje 5 milj v globočino. Nato so nastopili tankovski oddelki in zatem pa pehota. Položaj nacistov je bil ponol noma razbit pri Oka in Zu-sh-i reki, severno od Orla.
Od teera času ofenziva Rdeče Armade, kakor razvidno ni prenehala, tembolj postala zmagujoči pokret na vzhodni bojni črti. Nemci, kateri so na gosto zbili svoje sile in katere niso bile pravilno razvrščene za napad, so bili zdaj prisiljeni razvrs-
titi jih proti novim udarcem Rdeče Armade. Toda, Rdeča Armada ni čakala! Njeni u-darci niso bili le ponavljani, marveč so se vrstili eden za drugim na vsih krajih bojne črte. Medtem najbolj važne operacije so bile na zapadni strani.
Tri armije so prodirale na tem kraju bojne črte pod poveljstvom generala Konstantina Rodosovski na centralni ; ob Briansku, general Markian Popov in ob Voro-žnežu, general Nikolai Va-tutin. Te tri armade so pričele z napadom poleg dveh drugih na vzhodni strani pod poveljstvom generala Vassily Sokolovsky in v stepah pa general Ivan Konev.
En mesec pozneje Rdeča Armada je zavzela Orel in Belgorod. Glavna nacistična črta, je bila razbita.
V noči dne 5 avgusta, nekatere navdal je neki strah, ko je zagrmelo nad 120 topov, nekako o pol noči. Kaj takega nismo slišali sem od 5 aprila 1942. Dvanajst salv je dalo 120 topov. Iza vsakega strela švignil je blisk visoko v zrak, raznih barv, kakor da nam hoče obuditi spomin na preteklost. Toda ti streli topot niso bili v obrambo proti sovražnim aeropla-nom, ampak v znak slavnosti zmage pri Orlu in Belgoro-du. To je bil pozdrav bojevnikom na bojni črti!
Ruska ofenziva je nadaljevala z neverjetno hitrostjo. Rdeča Armada, katera je res iznenedila cel svet z svojim vzdrževanjem sovražnika od pričetka njegovega vpada na sovjetsko ozemlje, kakor tudi s povrnjenimi u-darci proti sovražnika v ofenzivi. V splošnem v Moskvi prevladovalo je mnenje posebno med inostranskimi opazovalci, da Nemci niso zmožni več ponoviti poletno ofenzivo. Zelo redki so, če je sloh, kdo mogel od inostra-nskih opazovalcev napovedati ofenzivo Rdeče Armade in kako daleč bo ista dosegla.
Po zavzetju Orla in Bel-goroda, Kharkov je bil glavna objektiva. Nemci, vsekakor v svojem prizadevanju obrambe pri Kharkovu, so se odločno uprli. Toda bili so kaj hitro odrezani na bočnih krilih in prisiljeni odstopiti dne 23 avgusta. Z tem ie postala nacistična obrambna črta, skoraj podobna gumiju.
Skupno v ofenzivi je sodelovalo devet armad Rdeče Armade, na severni in južni strani bojne črte. Od Kalinin sektorja proti Bryansku, centralni bojni črti ob Vorožne-žu v Stepah: južnozapadno in južno na Kavkazu. Znani generali narodu Sovjetske Uniie v tej ofenzivi so: Andrej Yferemnko, Nokovskv, Popov, Rokosovsky. Yatutin. Konev, General Rodin, Mali-novskv, general Fedor Tul-bukhin in general Ivan Petrov.
i
To so imena, ki so zelo dobro znana narodu in armadi Sovjetske Unije. Zdi
Stalingrad poraz za nemško vojsko, je Kursk — katastrofa! Na deleč razglašena nemška ofenziva, je> doživela tako činkovite udarce, kateri so občutni ne le na bojni črti, ampak v splošnem položaj nemškega fašizma. Zasluge zato gredo Rdeči Armadi! Nemci si so prizadevali obdržati položaj na zapadu, toda fudi v tem jim je Rdeča Armada prekrižala račun. Njeni uspehi so sledili drug drugemo.
Nemci, prizadevali si so popraviti položaj z tem, ko so napovedali splošno mobilizacijo. Poletna ofenziva je stala Nemčijo, dve tretini njene mobilizirajoče ljudske moči. Mogoče da napove še eno mobilizacijo? Toda tudi ta ne bo izboljšala njen položaj !
Prizadevali si so obdržati Ukrajino in njeno prirodno bogatstvo, za svojo vojsko in prebivalstvo. Enako izkoristiti ukrajinsko železniško progo za prevoz v Nemčijo, kakor tudi dobavam za bojno črto. Toda, tudi v tem jih ni poslužila sreča!
Vsled uspešne ofenzive Rdeče Armade, hitlerjevci so izgubili ne le premogovne rudnike Dontca, ampak tudi veliki del plodovite ukrajinske zemlje. Nobenega razloga pa ni, da bodo izgubili tudi ostali del Ukrajine in druge okupirane kraje.
OBČUTNA KRIZA V NEMČIJI
Jasno je da vsled svojih napačnih računov, ki so precej pomagali oslabšati gospodarsko in tudi politično stanje fašistične Nemčije. Fašistična Nemčija, je v splo šni krizi in tudi pred katastrof om.
Uspehi Rdeče Armade bi ne bili mogoči brez podpore naroda v zaledju; brez požrtvovalnega dela sovjetskih delavcev; intelegencije; rudarjev in farmerjev, ki so stalno proizvajali sirovine ter industrijske izdelke, istočasno so pa izboljšavah svoje izdelke v splošnem.
Tekom vojne vse večja in večja količina; vojne opreme, i je odpošiljana na bojno črto. Lansko leto se je dosegel preobrat ne samo v vojnih operacijah, ampak tudi v proizvodnji naše industrije. Vemo pa, da smo se znašli pred težjimi problemi napri-mer, premikanje naših tovarn na vzhod in preobrat iz mirodobne prizvodnje v vojno proizvodnjo.
Sovejtski narod se je na hitro prilagodil vojni proizvodnji in organizaciji in je uspel stalno povečati in izboljšati proizvodnjo orožja, posebno tanke, zrakoplove in tope.
Rdeča Armada podprta po celokupnem narodu, pospešila je poraz sovrašnika, vrgla proti njega milijone bomb, kakor tudi tisoče novih tankov in zrakoplovov.
ZAHVALA DELAVCEV IN
DELAVKAM VOJNE INDUSTRIJE
Zgodovina bo pripoznala junaške in ne sebične napore naroda v zaledju, kateri je doprinesel svoj del junaški borbi Rdeče Armade.
Industrija Sovjetske Unije, je pokazala v svojem socialističnem sestavu, da je v stanju poraziti sovražnika, obenem je pa to dokaz njene velike moči. Znano je, da je Hitler razpolagal ne samo z visoko raznitom industri-jom v Nemčiji, ampak tudi s razvito ljudsko sposobnostjo drugih zemelj. Kljub temu ni uspel da vzdrži številno nadmoč v vojni opremi.
(Nadaljevanje na 4 st.)
se da je izmed vseh najbolj popolaren general Rokossor-ski. Kajti on je vodil obrambo Stalingrada in pri tem zajel šesto nacistično armado z njenimi generali. Toda ne manj je priljubljen general Yatutin, kakor tudi drugi mladi generali, katerih starost je komaj v štiridesetem letu. Kakor eden tako drugi ni prišel na položaj generala zaradi družinske osebnosti ali pa bogastva, ampak izključno po sposobnosti in bistroumnosti. To daje dovolj močno podlago za razumeti zmago Sovjetske Unije in njene armade.
NASTOPIL JE CAS DA SE ZDRAMIMO IN ZDRUŽINO
Timmins, Ont. — že nekaj krat me je sem in kjer kdo podrezal, češ zakaj se ne oglasiš z par besed iz severne Ontarije! Tudi samega sebe karam v tem oziru, toda vedite, da smo imeli Precej dela okrog petega vojnega posojila in drugih organizacijskih stvari v tukajšnih naselbinah. To je pač delni vzrok, poleg tega pa kakor vam je že znano sem tudi obiskal nekoliko naših naselbin ob priložnosti turneje partizana Radovana Di-moviča.
Torej čital sem v Edinosti, apel novo vstanovljene podružnice Zveze Kanadskih Slovencev v Calgary. Ker mi so tamkajšni rojaki znani iz prejšnih let, posebno pa tajnik podružnice Matt Žalec, jim čestitam na njihovem pričetku k skupnemu delu kanadskih Slovencev.
Kako imenitno so naslovili poleg pozdrava glavnemu odboru Zveze in uredništvo Edinosti, svoj rodoljubni a-pel iz Alberte, vsim kanadskim Slovencem in Slovenkam. V tem oziru bratje in sestre v Calgary, vas ne pozdravljajo le člani in somišljeniki Zveze Kanadskih Slovencev, ampak vas bo pozdravila Slovenska Narodna Zbornica in naši hrabri partizani v Sloveniji, ravno iz krajev, kakor ste omenili v svojem apelu: Od našega Triglava, Karavank, Nanosa in ob Gorjancih. Imena teh gora so nam znana iz šolskih let, obenem pa segajo globoko v povest našega zdaj trpečega naroda. Toda ni več tako daleč zaželjeni dan, ko bomo stopili z našimi ' brati in sestrami mučeniške Slovenije v direktni stik, kakor tudi dan osvobojenja. Zato nas veže temvečja dolžnost že od zdaj, da smo združeni in enotni, ter organizirani za splošno pomoč našemu trpečemu narodu.
Tem potom izrekam posebno zahvalo in čestitke našim rojakom v Norandi, za njihovo gostoljubnost in postrežbo, ki so jo izkazali na-1 pram partizanu Dimoviču, kakor tudj meni ker sem ob tej priložnosti nahajal v njihovi sredini.
Tudi oni so smatrali za potrebno vstanoviti podružnico Zveze, katero so vsta-novili dne 14 oktobra. V pričetku vstanovitve kjer sem bil prisoten, je pristopilo 14 članov. Obljubili so da bo na prihodnji seji se vpisalo še več drugih naših tamkajšnih rojakov, čas je bil vsekakor prekratek da bi bil obiskal vsakega posebej. Toda nadejam se obiskati vas v krat-
nim razbojnikom in njihovihžejo svojo pripadnost in pre-privržencev, če je to na boj- pričanje, ampak zato, da se nem polju ali pa v zaledju. ------- ' v' '	. ..
Kakor je bilo že poročano Dimovič je govoril tudi v Kirkland Lake. Ob tej priložnosti, kakor tudi drugod, opisal je pričetek partizanske borbe v Jugoslaviji. Kakšna grozodejstva so vprizar-jali fašistični morilci in domači izdajalci. Povedal je kakšno izdajalsko vlogo i-grajo četniki in Mihajlovič, ter svoje potovanje in beg vse skozi predno ni prispel v Anglijo in zatem v Kanado Seveda na vse to "obra-naši" bi bili odgovorili z izzivanjem in nasilstvom, če bi bila policija ne naredila red.
Kako pa druge slovenske naselbine? Naprimer v Kirkland Lake se govori o prihodnji konvencije V. P. Z. "Bled". Vsa pozornost je zvrnjena na njen uspeh, kdo bo na vodstvo v bodoče itd.
Podružnica Zveze, je na mrtvi točki. Toda če sodimo na žal temu razmere v Kirkland Lake, tedaj ni težko dognati vzrok. Kajti ko sem govoril z nekim rojakom tam, se je ta potožil rekoč: "Saj nas obtožujejo da smo komunisti. Iz zadnje konvencije so poslali pozdrav Vse-Slovanskemu odboru v Moskvi. To pa zadostuje za obtožbo, češ da smo komunisti". Smešno kaj ne? Potem takem je tudi kanadska vlada "komunistična", predsednik Roosevelt in sto drugih voditeljev, ki so poslali pozdrave Stalinu, Rdeči Armadi in narodom Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik.
žalostno da so take razmere v tej naši naselbini, katera bi morala prednjačiti v društvenih ozirih, sloge, bratstva in spoštovanja. Zakaj in odkod tako nedostojne obtožbe ? Vse to ne more prinesti nič dobrega k društvenemu napredku, še manj pa ugledu naših priseljencev.
Slovenci in Slovenke! Že zdavnaj je minil čas za zba-danje, obtožbe in ovadbe. Svet si prizadeva iztrebiti
vso neurednost iz svoje sredine, da položi zdrav funda-ment bodočnosti za trajen mir, napredek in blagostanje. To si prizadevajo razne druge ustanove, organizacije in društva ne zato, da zavr-
vsmeri pošten in demokrati čen obstanek narodnega in društvenega napredka.
Povrh tega je pa nastopil čas, da privihamo rokave in roka v roki se pripravimo za pomoč našemu trpečemu narodu. Zveza Kanadskih Slovencev ima posebni fond v ta namen. V bratskem sporazumu in soglasju je pa potrebno da vsi skupaj sodelujemo z,a čimvečji uspeh moralne in gmotne pomoči. Ali naj bo med nami tudi eden Slovenec, kateri bo ob strani v tem delu? Kje se naj dobi taka podničla, katera bi z svojo osebnostjo ob strani ovirala najlepši vzgled sloge in sporazuma v Jugoslaviji, med Slovenskim narodom! Menda se ne najde!
Nam vsem naj bo pred očmi krvaveča poljana na naši rojstni grudi. Naš narod krvavi in preliva svojo junaško kri, da bi bila bodoča Slovenija, svobodna; da bo narod upravičen po svoji volji vpeljati si državni oblik in narodni napredek na svoboden in demokratičen način.
Zato bratje in sestre, nastopil je čas, da govorimo v imenu našega naroda, da podpiramo njegovo vodstvo in armado. Naš narod in tudi mi vred žnjim smo preživljali kalvarijo trpljenja in zapostavljanja. Tisoč let so nas prezirali in zaničevali! Tisoč let smo morali na tihem povedati svoje notrajne čute, vzgajati se v obmejenih okolščinah! Tisoč let nismo smeli tudi pomisliti na svojo vlado, svoje vodstvo v resničnih interesih naroda, razen da smo bili podložniki vedno tujčeve volje in tujčevega izkoriščanja. Danes smo pa doživeli ne le dobo katera zahteva slogo in enotnost v borbi proti sovražnika vsih ljudstev in raznih slojev ampak dobo, ki zahteva od svobodoljubečih in demokratičnih sil, da založijo vse v svoji moči; za pravico, svobodo in narodno enkoprav-nost. To so pa posebej naloge nas Slovencev!
Torej pri vsemu temu najvažnejšo vlogo igra organi-(Nadaljevanje na 4 strani)
Pa še nekaj
Neko poročilo iz Stockho-lma trdi, da so fašistični vodje v Nemčiji podvzeli vse potrebno v slučaju stiske. Namreč da pripravljajo podmornice z katerimi bi se prepeljali iz Nemčije na Japonsko. Ta je menda poslednji up za zavetje! Toda kako dolgo . . .
Interesantno bi pa bilo zvedeti z kakšno podmornico nameravajo se izseliti fašistični in domači izdajalci iz Jugoslavije?
Cel svobodoljubeči svet je
konference. Po —.......dN č
pozdravil sklep moskovske konference. Po nekod zelo ugledni krogi v javnem ude-stvovanju priznavajo njene sklepe, kot najbolj značilne vseh časov k zbližanju med^ narodnega sporazuma in k razvoju nove dobe za narode in človeštvo.
Toda reakcija ni prav nič navdušena. Sklepi moskovske konference so ji zaenkrat odvzeli moč odvratne propagande in omejili delovanje za povrnitev starih in osovraženih režimov po zmagi v zasedenih evropskih" državah.
To nezadovolljstvo je posebno opaziti v zboru jugoslovanske in poljske reakcije !
RESNICA JE KLADIVO-LAŽ IMA PA KRATKE NOGE
POMANJKANJE STANOVANJ V TORONTO
Toronto — Delavski odbornik v mestni upravi, Ste-wart Smith, je na zadnjem zborovanju mestne uprave poudaril, da v Torontu primanjkuje okrog 30.000 stanovanj.
že nekaj krat je stavbin-ski program izzval precej vročo debato vmestni upra-
vi. Dva delavska odbornika sta odločno Vztrajala za sta-vbinski program navajajoč pri tem težje posledice za tisoče družin, zbitih v neod-govarjajoče podrtije, ali pa zaradi preobljudenosti v posameznih stanovanjih.
Toda mestni očetje na drugi strani mize, se gluho ponašajo napram pritožbam vsled pomanjkanja stanovanj, kakor tudi stavbinske-ga programa, katerega sta predložila delavska odbornika.
Timmins, Ont. — Dovolite ram njihovim izrazom "očis-x	~"tili sneti iz društvenega od-
seka".
Toda nekoliko nas je tukaj, ki nismo pozabili na prizor društvene seje v Ti-mminsu. Glavni namen pridobitve teh članov je šel zatem, da se pri volitvah porazi dotedajni društveni odbor. Slišala sem prigovor: "Dol iz tem vodstvom". Nagovarjalo se je, češ pristopite v društvo, ko bo vas večina in ko boste dobili vodstvo v svoje roke, pa bo šlo vse gladko itd. Do cela se ta načrt ni obnesel, kajti med tem so bili člani, katerim se je šlo ne glede kdo je v odboru, ampak za resnico in po določbah pravil.
Ko sem medtem vprašala enkrat radi mojega brata, kateri je stopil v kanadsko armado, sem dobila približno tak odgovor: "Kar se tiče brata John Smrke, on ne more biti več član Zveze, ker je stopil v vojsko".
Torej nered je nastal ne na podlagi kakoršne koli politike, ampak samovolje posameznih odbornikov pri V. P. Z. "Bled" Kajti recimo če je kdo koli priporočil ali pa priporoči društvo ali pa organizaciji, da se podpirajo gotove humanitarne kampanje, je to odvisno izključno od sklepa dotičnega društva ali pa organizacije.
Vprašanje je bilo enkrat da bi naš odsek prispeval vsaj nekaj v korist kampanje za pomoč Sovjetski Uniji, o-ziroma Rdečemu križu. Na to je nastal hrup in krik z strani onih, ki so se res "nepristransko" ponašali. Vpili "Politika — politika in
Nekoliko odgovora na dopis Grebenca
Vancouver. — Kot član V.
kem času, ter z tem ustreči	''Bled"' si šte-'e1m v d?'"
svoji želji za daljši pogovor.
Slovenci v Norandi so v-stanovili svojo podružnico Zveze isti dan, ko je govoril na javnem shodu partizan Dimovič. To je bil najlepši odgovor Boži Markoviču in njegovim pristašem na vodstvu S. N. Odbrane. Da bodo zdaj z pomočjo svoje podružnice še bolj pomagali vojne napore Kanade in Osvobodilno Armado v Jugoslaviji.
Na shodu je govoril brat Dimovič, Bogoljub Stevanov, Upravnik "Srpskega Glasnika"; predstavnik od Ruske organizacije, kakor tudi jaz v imenu Zveze Kanadskih Slovencev. Zatem je govoril predstavnik petega vojnega posojila, oziroma odbora v Norandi.
Začudil se sem, zakaj je policija na straži? Pozneje sem zvedel, da si je neznatna peščica Odbranašev prizadevala sabotirati shod, toda niso uspeli. Najbrž da so postali razočarani vsled demokratične svobodščine v kanadskem ustavu, kateri jamči svojim državljanom da lahko izpovedujejo svoja prepričanja na javnih shodih in da kritizirajo neurednost v enem ali pa drugem oziru. Kričačem je zmanjkalo poguma, toliko pa več v bodočnosti. Strah pred vohuni — ie izginil v Norandi! Toda bodočnost bo tembolj obsojala ovadbo in podpihovanje med delavskimi sotrpini z strani onih, kateri igrajo Ju-dino vlogo. Narod je za slogo in enotnost, ne glede na narodno, versko ali pa politično pripadnost. Na to ga vežejo interesi domovine in interesi borbe proti fašistič-
žnost, da opozorim slovensko javnost na nekatera dejstva glede nereda pri gl. odboru Zveze "Bled", katera je F. Grebene v svojem dopisu (če zasluži da se ga tako imenuje) v listu Edinost popolnoma pozabil.
Zakaj ni Grebene povedal, da da je nastal spor pri Zvezi zato ker je bil tedajni predsednik iste M. špehar obdolžen od državnega strokovnjaka za podpise, da je ponaredil podpis L. Zdrav-jeta in.z tem hotel podtakniti L. Zdravjetu nečeden dopis v listu Edinosti ? Pri tem je državni izvedenec še poudaril da ni nobenega dvoma, da je tisti podpis zapisal Špehar.
Ali se F. Grebene zaveda, da je to zločin in sicer naj-podlejše vrste? Ali je čudno če se je članstvo počutilo o-sramočeno, da je imelo za predsednika človeka s takim značajem? Kaj je moglo članstvo napraviti drugega, kakor zahtevati takojšno izključitev-špeharja, ne samo iz predsedništva, ampak tudi iz članstva Zveze.
To je članstvo tudi storilo. Špehar je bil izključen iz svojega odseka Zveze! Toda na žalost in sramoto našega naroda, se je v gl. odboru Zveze dobila skupina ljudi, kot izgleda takega značaja kot je špehar in se je uprla proti njegovi izključitvi iz predsedništva če prav pravila zahtevajo, da kdor se pregreši zoper državne postave, mora biti izključen. Ta skupina je imela en glas večine v gl. odboru v kateri se ie nahajal tudi F. Grebene, kot takratni gl. tajnik.
Da je bila ta skupina iste-

ga značaja kot špehar, je ugotoviti, ker njih ni bilo sram imeti špeharja nadalje za predsednika. Tudi potem ko špehar ni bil več član Zveze, ker ga je izključil njegov odsek, je še vedno smatrala špeharja za predsednika Zveze. Drugega ni torej preostajalo kot sklicati izvenredno konvencijo in izvoliti novi gl. odbor. To se je tudi zgodilo!
Izvenredna konvencija se mora sklicati na zahtevo dve tretini odsekov, kot govore pravila. Konvecijo je zahtevalo devet odsekov izmed enajst. To pomeni, da je bila konvencija popolnoma zakonita in po pravilih. Kljub temu gori omenjena skupina, ni hotela priznati konvencije in tudi ne izročiti zveznih knjig in poslovanja novo izvoljenemu odboru, kateri je bil izvoljen z devedeset odstotkov članstva.
Uradno je tudi poročano, da se je Grebene izrazil, če bo Špehar izključen, da bo-on (Grebene) rajši dal vso imovino Zveze policiji, da jo zapleni! Ko je na vse zadnje izgledalo da bo zavarovalni urad stopil tem "malim diktatorjem" na prste, so se ti zatekli tožiti novo izvoljeni odbor, češ da so "komunisti". Ko niso mogli drugače, so se tega poslužili, da napravijo Zvezi čim več škode in so jo tudi naredili. Kajti vsi vemo kako tankočutne so v tem o-ziru kanadske oblasti.
Da so vse gornje'trditve Tesnične, je dokaz uradna korespodenca Zveze; sejni zapisniki itd.
Takšno je torej "delo" F. Grebenca za Zvezo "Bled". Tako on spoštuje imetje človekoljubne organizacije, kot je podporna Zveza. Lah-
ko rečemo da je s ozirom na to v naši javnosti posebne vrsti "demokrat". Tako spoštuje voljo ogromne večine članstva! Tak je on Slovenec!
Sebe še vedno smatra za gl. tajnika, ne glede na to, kaj poreče večina članstva? Kakšno mišlenje ima o njemu in njegovem delu. Mogoče da bi se sem in kje pomislilo, češ da so to osebne zadeve. Toda v tem oziru bratje in sestre, nikakor niso osebne zadeve. To je v-prašanje imovine Zveze, da služi interesom svojih članov, da so ti upravičeni po svobodnih načelih povedati svoja mišlenja o eni ali pa drugi zadevi tikajoči se Zveze kot celote, ali pa glavnega odbora. Ampak nihče drugi kot Grebene, je obtožil samega sebe tako pred članstvom kakor tudi pred javnostjo, zaradi svoje samovolje in drzovitosti.
Pozabil je tudi povedati koliko odsekov pošilja mu mesečni asesmet? Vem, da jih prav lahko sešteje! Mogoče bo koga presenetila naivna strupenost njegovega dopisa ? Mene ni! Jaz sem že vajen njegovi korespoden-ci! Koliko on da za resnico, naj pojasni samo en slučaj. Ko smo začeli pošiljati ases-ment novemu glavnemu tajniku, je takoj tožil novi odbor pa odseke, češ da so naložili denar na svoje ime na banki in ne na ime Zveze, da ga torej lahko sami porabijo. Zraven je pa s pomočjo početa iste denar "zamrznil" na banki. Kako more on komu osebni denar zamrznit?
Na Zdravjeta je nametal cel kup sumničenja, ker pač ve, da Zdravje ne bo hodil iz, Windsorja v Kirkland Le-ke dokazovat nasprotno. Zakaj rajši ne pove: Zakaj ni bilo Zdravjetu dovoljeno orisostovati konvenciji lansko leto ?
Mene ni mar kaj imata Grebene in Zdravje med seboj. Meni je le do tega, da ko je že stvar prišla v javnost naj se zve resnico, gdo dela škodo v podporni organizaciji, da taki v bodoče ne dobiio priliko za svoj umazani posel.
F. Sodeč.
mi, da napišem par vrstic od našega društva "Krka" iz Timminsa. Iz dosedajnih dopisov v tem smislu, se tukaj govori takole: "Ne zamerja-mo ne Grebencu in ne Zdravjetu, ampak radi bi zvedeli, kdo je Zdravjetu napovedal take laži".
Na zadnji društveni seji sem povedala, kar je bilo resnično. Potrdil mi je brat Anzeljc, sedajni društveni tajnik, našega odseka 'Krka' Št. 3 rekoč: "Resnica je kar govori sestra Slak. Jaz sem slišal ko se je govorilo:" "Ven sta rdečim pa bo vse dobro".
Ko je prišel naš brat Dimovič, partizan iz Jugoslavije tukaj v Timmins, vse ga je navdušeno pozdravljalo. Celo otroci" so bili do skrajnosti veseli, da so mogli stisniti njegovo desnico. Rekli so med potjo iz shoda takole : It is good, da je zadušil stražarja, na kar je pobegnil in tako uspel priti tudi sem v Kanado. Ne vprašajo kako je prišel in če je resnica to kar pripoveduje. Toda na žalost med zrelimi sotrpini, kateri, že leta in leta garajo ter so skusili na lastnih plečih bič krivice, zaničevanja in preziranja v starem kraju, se dobijo taki, ki pravijo: "A, kaj partizan? Njega je Jeftič poslal sem za propagando".
Človek bi se nehote upra-šal, ali je mogoče da bi kaj takega slišal iz ust Slovenca? Toda resnica je, da se dobijo taki! Po njojem skromnem mnenju, je tak človek tako nepremišljen, da ne vidi nobene razlike izmed partizanov in Jeftičevega režima, kateremu gredo precejšne zasluge za število izseljencev v Kanadi. Torej če zategadelj pogledamo v naše društvene in organizacijske razmere, ni čudno ko se pojavljajo nedostojne in za današnjo dobo škodljive stvari.
Kar poglejmo Grebenčev dopis. Daje nam dovolj podlage spoznati človeka ne po pripovedovanju in zbadanju, ampak iz njegovih lastnih navodov. Skuša opravičiti nered pri podpornem društvu v "bahavi" razlagi, češ kako so pridobili 20 članov v Ti-mminsu, potem ko so nap-,
so:
vse je bilo politika". Ko si so
nekateri člani prizadevali pojasniti stvar, da se gre za humanitarne stvari, se je vpilo: "Ven žnjimi"! Končno sta dva člana na ta način izobčena iz društvenega odseka, proti katerih ni bilo nobenega opravičenega dokaza, da sta prekršila društvena pravila. Toda v isti čas od glavnega odbora smo poslušali na društvenih sejah, pohvalo prejšnemu predsedniku. "častna pohvala se je glasilo pismo: "Tako je treba iz smetni. pravilno postopa br. predsednikk. Ko bi bili že prej pričeli tako čistiti, pa ne bi blo toliko sneti
Pojasnite v članstvu V.
P. Z. "Bled"
Val D'or — V "odprtem pismu na urednika Edinosti ter dopisnika v istem", sem čital izjavo podano po g. F. Grebencu, v kateri zvrača vso krivdo na nekakšne slamnate uradnike izvoljene na konvenciji dne 9 in 10 maja. Sklicuje se tudi, kako vesten gl. tajnik da je in kako spoštuje zvezina pravila.
Da bo članstvo V. P. Z. 'Bled" spoznalo od bližje njegovo "vestno" poslovanje, naj navedem tukaj par slučajev o njegovem "vestnem" poslovanju.
V letu 1942, naš odsek V. P. Z. "Bledw št. 2, ni dobil za celo leto nikakega poročila o finančnem stanju Zveze, da si ravno točka 77 pod črko (F) društvenih pravil določa, da mora glavni tajnik obvestiti odseke vsake tri meseca o finančnem stanju Zveze.
Kot član odseka št. 2, sem čakal do meseca decembra in ker ga ni bilo do tedaj, sem na seji društvenega odseka dne 13 decembra 1942 predložil in zahteval, da gl. tajnik izda letno poročilo o finačnem stanju Zveze, kakor tudi da nam pošlje zapisnik seje gl. odbora.
Moj predlog je bil z večino glasov sprejet in tudi sporočen gl. Uradu. Tukaj prilagam odgovor gl. tajnika:
"Dobite letni račun točno po vsaki najmanji malenkosti označeno.
Tisti, ki vas je tako pouč'1 o moiem štiri letnem delu kot gl. tainika, je prosto rečeno podlež".
članstvo V. P. Z. "Bled", torej naj presodi samo. kdo ie podlež, ali tisti ki zahteva da, se oosluie no zvezinih pravilih, ali tisti "vestni"
uradnik, kateri ni poslal celo leto poročila o finačnem stanju Zveze, dasi ravno bi ga moral vsaka tri meseca, po prepisih pravil.
Po izjavi F. Grebenca, je tisti kateri se drzne dvigniti svoj glas za pravico, podlež ter se poteguje iz častihlepja za javne stolčke, je zdra-žbar itd. Pri vsem tem je pa treba sneti klobuk z glave pred tako "vestnim" uradnikom ter njegovim poslovanjem.
V odprtem pismu tudi izjavlja, da so knjige pregledane po državnem organu in da so v redu. Vprašam F. Grebenca, kam je zapisal vsoto $39,94., za katero nismo mogli ugotoviti, za kaj je bila izplačana, ker ni bilo potrdila o izplačilu iste ob času pregledovanja knjig dne 6-7 in 8 maja 1943. Poleg tega sam pa je izjavil, da ne more sam najti, kje da je dotična vsota, sedaj pa kar naenkrat vse v redu. Prosim malo pojasnila, potem pa čast komur čast.
Da bi se znal novi red združiti v 24 urah, to je vse mogoče, ker poznam kariero dotičnika, kateremu ni po volji novi red, se posluži vsega samo da ostane na krmilu.
Zatorej polagam večjo na-deio članstva V. P. Z. "Bled", da pri prihodnji konvenciji s svojimi delegati napravi red in mir. Da postavi V. P. Z. "Bled" v resnici na stališče, da bo članstvo s ponosom delalo za svojo tako koristno dobrodelno ustanovo nas vseh, ter da bode poslovala v bistvu po geslu: "V. slosri bratstva".
Pozdrav vsem članom Zve ze in čitateljem Edinosti.
A. Kovač
in nereda v našem društvu".
Razumni ljudje ne postopajo z čistko na ta način, posebno ne zaradi različnih prepričanj članstva. Kajti razumejo, da so med ljudmi različna prepričanja, kakor tudi razumevanje. Zato se vladajo po pravilih. Kdor pa krši pravila brez izjeme kakšnega prepričanja je, zasluži kazen in če je potrebno tudi izključitev.
Vse to je delovalo na število naših članov, da so enostavno odstopali od društva. Niso mogli prenašati večnega prepira na društvenih sejah.
Torej če vse skupaj zraču-namo v tem oziru o vzroku za nered pri društvenih odsekih in končno razkol pri društvenem odseku št. 1. v Kirkland Lake, kako nam naj rojak Grebene opraviči svojo nepristranost v tem o-ziru? Kako da nismo slišali protesta proti onih, ki so delali za cepitev društvenega odseka? Kako da nismo slišali protesta z njegove strani, proti obtožb in robantne-ga postopanja nekaterih ljudi pri društvenem odseku Krka, št. 3 ? Ne! Nič kaj takega. Mesto tega "častno pohvalo tedajnemu predsedniku" ! Ali je to v skladu napredka društvenega odseka, za mir in slogo? Ali je to ta tako kričeča nepristranost?
Stari pregovori pravi: "Volk v resnici dlako menja, toda ne strasti".
V kolikor se tiče naivnega prigovora listu Edinosti in njenemu uredniku z strani Grebenca, kateri celo ni naročnik istega, je najboljše potrdilo o notrajnih njegovih čutih. On vpraša odkod si uredništvo lasti pravico probčiti kritiko društvenih članov proti gotovi neured-nosti. V navadnih besedah bi bil do cela ta pomen ^'Zamašite usta in zavežite oči vi člani pred vsem kar ni vščeč velikanu Grebencu — toda na njegov mig strogo zakličite proti vsega drugega amen na večne čase". Kajti bog pomagaj, kdo bi bil zmožen voditi nadalje društvene posle!
Videti je, da ga je nadvla-dala njegova bolehna ambicija. Pozabil je celo razspo-znati nekoliko sto in sto društvenih članov, da so naročniki lista Edinosti, obenem pa da je njihova dolžnost kritizirati svoje vodstvo za neurednost, razdor in sovraštvo. To zahteva društven napredek, ter tudi demokratična načela v našem državnem ustavu. V tem oziru poglavitna merodajnost so sklepi članstva na konvenciji. članstvo ima pravico odstraniti ne le neurednost, marveč tudi vodstvo. Kako naj sodimo človeka, kateri si drzne drugim ustanovam napovedati, češ odkod vam pravica, da ste priobčili dopis člana, kateri kritizira posameznika, za njegove ali pa njene napake? }
Naš list Edinost, je demokratičen list. Edinost pripada vsakemu poštenemu Slovencu in Slovenki. Jaz mislim da je potrebno, da Slovenci pišejo iz svojih naselbin vse kar spada v obseg našega društvenega živlenja, naše odnošaje z posameznimi organizacijami in podpornimi društvi. V tem oziru zdi se mi, da nas stopnjema prerašča doba, če bi šli po navodilih in pojmu o današnji dobi posebno pa o bodočnosti sveta, rojaka Grebenca. Najbolj bi bili podobni onim, če jih vprašate: "kam greš ne vem — kje si bil ne vem — kaj si delal ne vem". Kajti tam kjer je izobčena svoboda kritike — tam vlada za ostalo večino tako nekaj podobnega.
Danes cel svet gre za tem, da se odstrani ne le neurednost v marsikaterih ozirih, ampak tudi oni samovoljni-ki, ki so leta in leta do skrajnosti izžemali ubogi narod. Kajt\ odstraniti samo-oblast, pomeni postaviti bodoči svet na zdrav grunt za mir, progres in človeški napredek.
Torej sto in sto organiza-drucij, kakor tudi podpornih društev je neposredno navezano sprejeti nove pogoje v društvenem redu, ker druga-(Nadaljevanje na 4 strani)
IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
Resolucija Slov. združenih
društev in Sansovih podružnic v New Yorku
Prejeli smo sledečo resolucijo :
Slovenci, zbrani na shodu, ki so ga sklicala Slovenska združena društva v New Yorku sporazumno s predstavniki tukajšnjih Sansovih podružnic na dan 31 oktobra, 1943, v brooklynski Slovenski dom, se soglasno strinjajo s tem, da se pošlje našemu Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu, ki ima svoj glavni urad na 3935 W. 26-th St. Chicago 23, 111. resolucija s katero izjavljajo tole:
Ker se dogodki sedanje vojne za osvobojenje narodov na strani naših zaveznikov in za zasužnjenje celega sveta na strani naših sovražnikov razpletajo sedaj Združenim narodom v prilog a osiščnim silam pa v neizbežno pogubo, menimo mi ameriški Slovenci kot državljani Združenih držav in kakor bratje pa sestre Slovencev in Slovenk v stari domovini, ki tudi spada v družino Združenih narodov, da je zdaj napočil čas, ko je treba stati na strani in gledati na to, da dobi naš narod z zmago zaveznikov popolno osvoboditev in pravične meje, ki mu gredo s stališča narodnih pravic, kakor je to poudarjano v Atlantskem pismu; ker smo si Slovenci v Ameriki ustanovili Slovenski ameriški narodni svet z naročilom, naj vodi za nas politično delovanje, ki je potrebno v ta namen, in govori v imenu naših zasužnjenih bratov in sester v Sloveni ji, izražamo željo, naj SANS neoziraje se na notranja ali zunajna nasprotstva odločno, neustrašeno in taktno zastavi ob vsaki priliki našo skupno besedo krvavečemu in
borbenemu zavezniku—slovenskemu narodu v domovini—v korist in tako prepreči črne nakane njegovih sovražnikov; in ker smo s San-som vred prepričani, d,a ne more Slovenija obstajati sama zase kot država, nego mora biti svobodna enota poveziana s svojimi brati južnimi Slovani, odobravamo to, da je Slovenski ameriški narodni svet pomagal ustanoviti dne 7. avgusta letos v Clevelandu Združeni odbor južno-slovanskih Amerikancev, ki stremi v svojih prizadevanjih za povojno združitvijo vseh južnih Slovanov v eno demokratično državo ali federacijo, nudečo vsem u-ključenim narodom popolno narodno avtonomijo ali narodne pravice, kar edino bo zagotovilo balkanskim narodom pravičen red in mir, za kakršnega se Združeni narodi borijo.
Na podlagi tega pametnega Sansovega ravnanja odobravamo tudi zaključek njegovega izvrševalnega odbora, po katerem je bila Združenemu odboru nakazana finančna podpora, in želimo, naj SANS tudi v bodoče podpira ta odhor denarno in moralno, ker je to vsem — Slovencem, Hrvatom, Srbom, Macedoncem, Bolgarom in Črnogorcem v korist: obenem pa naj SANS skrbi za to, da bo ta odbor natančno poučen o posebnih problemih slovenskega naroda, ki mora dobiti nazaj Primorje, Istro, Trst, Korotan in Med-murje, in da bo v tem Združenem odboru zares veljalo geslo: Vsi za enega, eden za vse.
Sprejeto in odobreno na sestanku Združenih slovenskih društev in Sansovih podružnic v New Yorku, oziroma Brookl.vnu, N. Y.
Ludvik Mutz, predsednik
Anna P. Krasna, tajnica.
Zahvala darovalcem
Kirkland Lake, Ont. —
Zadnjič sem poročal, da smo ustanovili podružnico Sansa št. 90 in da bodo šli člani in članice takoj na delo z nabiranjem prostovoljnih prispevkov. Vse priznanje v tem oziru gre Miss Pavli Debe-ljak po domače kakor jo tukaj nazivamo, ker je sestra Grebenčeve soproge, Gre-benčeva Pavla. Ona je nabrala že eno polo polno, namreč $59.19, kar je bilo poslano na pristojno mesto v Chicago v ameriškem denarju $53.30.
Da je imela veliko truda z nabiranjem je gotova stvar, ker je obšla in tekala na vsake vrata, ker si je nadejala da kaj dobi ne izvzemi-vši trgovine in tudi biznes lokale v tej naselbini.
želel bi da bi se vzdramile tudi ostale Slovenke in posnemale našo vrlo nabiralko Pavlo. Tudi ostali člani so na delu, kadar se nabere kaj več skupaj, pošljemo tudi ostalo v glavni nrad.
V imenu podružnice št. 90 lepa hvala vsem nabiralcem in darovalcem. Ako smem zapisati da z tem kar ste darovali ne bo trpel noben pomanjkanja. Narodu v domovini, pa ako smo združeni z malimi prispevki lahko veliko pomagamo.
Da ni z nabiranjem lahak posel boste razumeli, ker se sliši od strani marsikatero grenko zbodljivko. So nekateri ljudje čudne vrste, katerim je pri srcu več osebno sorodstvo in razni presod-ki, kakor pa narod v Stari domovini, kateri nas prosi pomoč.
Večkrat se sliši nedam za Sans, ker je ta in ta zraven ali pa ki smo ga pri odseku št. 14 ustanovili. Povem vam, da odsek št. 14 nima nič več skupnosti z njim. kot št. 1, je gotova stvar. Mi sprejmemo z veseljem vsakega člana, kdor plača članarino. Isto sprejemamo vse prispevke, pa naj daruje kdor koli. Samo na žalost z par izjem od članov odseka št. 1, nismo dosedaj še nič dobili. Da se je podružnica Sansa ustanovila pri odseku št. 14, se je na pobudo istih članov, ki so nekkoč pripadali in zaman predlagali za ustanovitev istega pri odseku št. 1 Sliši se tudi, nedam, ker ste druge stranke.
Dragi rojaki uprašam vas kakšne stranke? Ako vidite vi strankarstvo pri tej stvari, jaz ga ne. In to mislim da misli vsak trezno misleč človek o Sansu. Tukaj ni časa in ne mesta za strankarstvo. Mi ne poznamo in ne smemo poznati nobenega od darovalcev. Stvar z osebnim sovraštvom in razvnovrstnim pričkanjem. Narod v domovini rabi pomoč od nas vseh. Poznamo zavistneže, ki govorijo da ne bodo podpirali agentov, ki nabirajo prispevke. Ne pri nas in ne pri Sansu, jih ni treba ker jih ni, ampak pomagajte narodu, ki vas prosi, ako ste res bratje tisočev trpečih v stari domovini.
Da je potrebno podpirati Sans, je jasno vsakemu Slovencu in Slovenki, ker istega je ustanovil Slovensko Ameriški Narodni Kongres, ne glede na versko ali pa politična prepričanja.
Prepričani smo da so mu prostovoljci odlični in neumorni narodni borci, na krmilo, kateri se borijo vedno za obstoj in svobodo našega naroda. Zato pomagajmo njim in samemu sebi, do končne zmage za demokracijo.
Naša podružnica ima v načrtu prirediti veselico v-prid Sansa. Da bo čim večja vdeležba, vabim že vnaprej vse rojake in rojakinje iz Kirkland Lake in okolice. Kdaj in kje se bo vršila, bo kasneje objavljeno. Obdrža-vala se bode tudi seja, na katero ste vabljeni vsi člani in nečlani. Tudi to bo kasneje objavljeno.
H koncu tega dopisa prosim vse rojake kateri ste že ali še niste prispevali za Sans. Pomagajte narodu, za katerega se vas prosi. Narod iz domovine ima uprte oči v nas, da mu pomagamo. On trpi, gladuje v pomanjkanju in poniževanju. Pomagajmo mu izpod tpjčeve pete in fašističnega jarma v boljšo svobodo in boljšo bodočnost.
živela demokracija!
Anthony Kraje.
NE PEŠČICA ■ AMPAK VEČINA NAJ ODLOČUJE
Port Arthur, Ont. — Človek nekam kar nerodno odgovarja nekaterim dopisnikom, kateri se drznejo obsoditi last kanadskih Slovencev, ter jim diktirati o čem smemo in o čem ne smemo misliti ali pa prigovoriti.
Tak dojem dobimo v dopisu F. Grebenca z dne 30 oktobra. On si ne lasti edino diktirati članom V. P. Z. "Bled", ampak uredništvo Edinosti in v splošnem Slovencem v Kanadi. To je po-av, ne le obsodbe vreden, am pak nevaren in škodljiv interesom društvenega napredka kanadskih Slovencev.
Prepričan sem, da bi bilo uredništvo lahko odgovorilo, na Grebenčevo nedoslednost, toda prepustilo je svobodoljubno besedo svojim naročnikom, da ti povedo svoje mišlenje. Kako karakteristična razlika v tem oziru izmed vodstva pri Edinosti in bivši skupini glavnih uradnikov pri V. P. Z. "Bled", kateri so odšli tako daleč, da so prezrli sklepe in zaključke večine članstva na iz-venredni konveciji. In to si naj člani prav dobro zapomnijo, kajti se nam zna v bodoče grdo maščevati, če bomo pozabljivi in nerazsodni.
Grebene dolži za nered vse, razen samega sebe, špe-harja in seveda njihovih sopotnikov. Dober "ocenjevalec in razsodnik" kaj ne ! Sreča je v tem, da smo v Kanadi, mesto v Nemčiji ali pa okupirani Sloveniji. Kajti šele v takem slučaju bi dejansko spoznali voljo in sočutje takih ocenjevalcev. Najboljši primer v tem oziru bi bil skupine "bele garde", ker tudi te skupine so se poslu-žile znanom gonjom proti Osvobodilne Fronte in njenega vodstva s obtožbom, češ da so to "komunisti" itd. Toda Slovenski narod kot celota, je spoznal cilj take gonje, ter se združil okrog O-svobodilne Fronte. To bi' morali posnemati tudi kanadski Slovenci, da se združijo o-krog resničnega in demokratičnega vodstva če je pri društvo ali pa kateri koli organizaciji.
V kolikor se tiče društve-" nega nereda, posamezniki trdijo, češ da je nastal zaradi osebnih zadev med društvenimi uradniki. Drugi pa, da je podžgan s ponarejenim podpisom L. Zdravjeta, pod gotovim dopisom iz Kirkland Lake lanskega leta.
Netrdim da ni vsaj delno z neredom vezano eno in drugo, posebno s ponarejenim podpisom. Toda ta je podtaknjen s preračunano svrho, ne le iz osebne mrž-nje proti Zravjetu, ampak osnovnim demokratičnim te-kovinam kanadskih Slovencev in prvemu slovenskemu časopisu Edinosti.
Delegati, ki so bili na konvenciji lansko leto, se bodo prav dobro spominjali izpada posameznikov proti imenovanemu poktretu in tudi časopisu.
Zdravje je kot znamo skušal in si prizadeval vsta-noviti podružnico Zveze v Kirkland Lake. Zbiral je naročnine za list Edinost itd. Torej, da se 'to spreči na si-
cer na najpodlejši način, se je skušalo zanetitti sovraštvo proti Zdravjetu in z tem seveda proti njegovega dela v tej naselbini. Zmajšati njegov kredit med ljudmi in pred javnostjo, skupno pa postaviti celo stvar: "Poglejte kako so pošteni in kako razširajo laži". Zgodilo se pa je kakor pravi eden naših pregovorov: "Kdor pod drugim jamo kopa, sam vanjo pade".
Kakor Zdravje tako tudi prizadeta družina Vintar, se niso prenaglili v tem oziru. Cela zadeva je bila izročena oblastim, ki so potem zasledovale in si prizadevale dognati krivca za ponarejeni podpis. Več oseb je bilo poklicanih da se podpišejo z namenom, da se ugotovi in-dentičnost podpisa, na kar so isti poslani državnemu izvedencu v Toronto. Kaj kmalu nato, je ta izjavil inden-tičnost podpisa po M. Špe-har. Njegova izjava je pu-blicirana v angleščini in tudi prevod v slovenščini. Vsekakor državni izvedenec je podal izjavo potem, ko je ugotovil indentičen podpis in za kar je pripravljen potrditi tudi na sodišču.
Da ni Zdravje tožil sodišču ne znaša nikakoršno koli odgovornost. Prvič vemo, da je cela zadeva vezana s večjimi denarnimi sredstvi in drugič, je odvisno od M. špeharja ravno toliko, da dokaže nasprotno trditvi državnega izvedenca. Na tej podlagi je nasledil sklep za njegovo izključitev pri odseku št. 1. v Kirkland Lake, kjer mu je dana povrh tega priložnost za dobo treh mesecev, da dokaže nasprotno. Toda špehar ni tega upošteval in ni dokazal ničesar nasprotno obdolžitvi proti njega od državnega izvedenca, za to dobo kakor tudi ne potem.
Pred članstvom je nastalo vprašanje :"Ali naj verjame Šoeharjevi enostavni trditvi, nisem kriv, ali pa naj verjame državnemu izvedencu, kateri je na podlagi njegove-
NASTOPIILJEČASDA SE ZDRAMIMO IN ZDRUŽIMO
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
(Iz 3 strani) zacija in zvest časopis. Organizacija nas praktično veže, časopis nas duševno in moralno vzgaja in vodi po poti, katera je izbrana ne po posameznikih, ampak izbrana za bodočnost sveta.
Zato delujmo vneto in zvesto v podpiranju naših organizacij, ter tudi časopisa Edinosti. Na zadnji konvenciji sklenjeno je, da bo v prihodnji kampanji Edinost pričela izhajati kot tednik! To je za vse Slovence velikega pomena, da podpirajo svoj demokratičen in protifašističen časopis. Kajti z tem pospešujemo svoj narodni in društveni napredek.
Naj koraka močna Zveza Kanadskih Slovecev in naj nam sveti luč Edinost, na po-tu k narodnemu in človeškemu pogresu. Smrt fašizmu! Svoboda in čast narodu! Martin Bajuk, gl. Organizator Zveze.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime : .................................................................................
Ulica, hš. it. ali poštni predal .........................................................
Mesto : .............................................Prov.................. Drž.......................
NOVI NASLOV:
Ime in primek: ...................................................................;....................
Ulica, hš. št ali postni predal ........................................................
Mesto: ...........................................Prov.................. Drž,.....-...............
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W.
■v
Toronto, Ont.
ga lastnoročnega podpisa ugotovil indentičnost ponarejenega podpisa L. Zdravje lanskega leta?
Ogromna večina članstva ne samo da je potrdila izjavo državnega izvedenca, ampak pričela spoznavati diktatorsko voljo v društvenih zadevah takih posameznikov. Jasno mu je bilo, da se gre proti volji večine in da se hoče večino podvrči izključno volji peščici glavnih odbornikov. To je zadostovalo spoznati nevarnost proti demokratičnim načelom in interesom članstva kot celote, katere posledice se znajo grdo maščevati v bodočnosti. In kot dokaz je tako očiten, kakor beli dan, dasi ta peščica prizadeva na vse načine podvrči voljo in demokratične principe v društvenih zadevah celokupnega članstva, izključno svoji volji in nadzorstvu. Zato se je zahtevalo izvanredno konvencijo, da se cela zadeva dožene kraju in izvoli uradnike, kateri bodo imeli zaupnico članstva ne samo za položaj, ampak tudi za navodila in vodstvo v interesih članstva ter domovine v kateri se nahajamo.
DeVet odsekov od enajst na izvenredni Konvenciji dne 9-10 maja 1943, je potrdilo sklepe odseka št. 1 v Kirkland Lake glede obtožbe proti špeharju, Grebencu in še drugim nekaterim uradnikom, za nered pri V. P. Z. "Bled". Mar je to sklep osebnega pomena? Ne in stokrat ne! To je sklep večine članstva, kateri po vsih predpisih je opravičen pri vsakem trezno mislečem človeku. Kdor koli si prizadeva dokazati drugače, ta ne govori resnico in hote ali ne hote sledi na slepo škodljivim in samovoljnim interesom peščeci, mesto interesom celokupnega članstva.
Ni moj namen istočasno za govarjati kakoršno koli napako, če je kakšna pri Edinosti, ampak ne strinjam se z idejo, zaveži oči in zamaši usta za voljo posameznikov. Smo člani podpornega društva V. P. Z. "Bled". Če je kdo storil napako in z tem prizadel škodo bodisi društvenemu odseku ali pa celoti, naj se ga kazni po določbah pravil. Toda, da bi člani bili prisiljeni diktatu peščici na krmilu, prav gotovo ne bo nihče pristal ki količkaj pozna svobodoljublje in demokratične svobodščine. Hočemo vživati svobodo besede — svobodo kritike v društvenih zadevah. Hočemo svobodo v tem oziru, katero zelo drago ceni kanadski narod in tudi drugi narodi. Za njo gine in polaga obromne žrtve cel svet! Zato hočemo tudi mi vodstvo, ki bo znalo ceniti in razso-jevati vrednost teh načel in katero ne bo omejevalo društvene člane, da pišejo dopise v časopisu po svoji svobodni izbiri. Edinost je list kanadskih Slovencev. Kot tak pristopen vsakemu pošteno mislečemu Slovencu in Slovenki, ne glede na njegovo versko ali pa politično pripadnost. Njej gredo zasluge na polju dela k združenju kanadskih Slovencev, kakor tudi da se zna o nas, med kanadskem narodom, da pripadamo junaškemu delu naroda, Slovenskemu Narodu!
Frenk Ciprič
Predsednik odseka "Jadran" št. 7.
Značilen govor Stalina ob 26 obletnici
RESNICA JE KLADIVO — LAŽ IMA PA KRATKE noge
(Iz 3 strani) &e neodgovarj,a svoji svrhi, oziroma interesom članstva. Omejen bi bil pristop k društvo ali pa organizaciji, ker večina ljudstva stremi za novimi pogoji, kateri vkljub naši nemarnosti slikovito napredujejo v svetovnem obsegu, tudi za naše lastne interese.
Tisoči ljudstva pozdravljajo moskovsko konferenco ne zato, da jim se izključno gre odobravati sistem Sovjetske Unije, ampak zato, ker je ta konferenca položila nove pogoje v tekoči vojni, navdušila cel svet k hitrejšim pripravam za zmago nad sovražnikom; za pošten in pravičen mir med narodi.
Tisoči rodoljubnih Slovencev in Slovenk pozdravljajo
(Iz 3 strani)
In zato ker je sovražnikova nadmoč v tanki, topovi, zrakoplovi, puškami in dru-gom vojnom opremom zaenkrat prekoračena, da Rdeča Armada ni prizadeta vsled pomanjkanja orožja in drugih potrebščin; gredo zasluge našim delavcem.
Preobrat iz mirodobne v vojno proizvodnjo industrije in poljedelstva, razvidno dejstvo je v proizvodnji ne enaki v zgodovini. Razvidno je tudi, da sovjetski farmarji podpirajoč Rdečo Armado, smatrajo vojno proti nemških fašistov, kot vojno za živlenje in svobodo.
Vsled invazije fašističnih okupatorjev, naša domovina je bila izgubila skoraj glavne poljedelske okraje Ukrajine, Dona in Kubana. Toda kljub temu naši kolektivni farmerji, so zalagali Rdečo Armado in narod v splošnem z potrebščinami. Razumljivo je, da brez sistema kolektivnih farmerjev in njihove po-žrtvovnosti, bi ne bili v stanju rešiti najtežje probleme.
Najočitnejši dokaz živle-njske možnosti in rodoljubne zavesti kolektivnih farmerjev je, da že v tretjem letu naporne vojne, Rdeča Armada ne trpj pomanjkanja tako v hrani, kakor tudi ne v orožju.
Ne manj važno vlogo igra prometna organizacija, železniški, vodni, morski in moderni promet, igral je važno vlogo vezi in dobavam izmed bojne črte in zaledja. Pripomniti je potrebno da je neprestano delo teh delavcev glede dobavam orožja' hrane in municije bilo eno od zelo značilnih.
Kakor delavci v tovarnah, kolektivni farmerji v poljedelstvu in prometni delavci v prometnih nalogah, tako so zelo važno vlogo igrali intelektualci. Njihova naloga je bila nič manj važna in vredna k izboljšanju posebno orožja in raznih drugih stvari v vojni proizvodnji. Oni so založili svoj trud in delo, ter z tem doprinesli svoj ogromen delež k skupnemu uspehu Rdeče Armade in Sovjetske Uniie v borbi proti nemških fašistov.
SOVJETSKA ZVEZA NEPREMAGLJIVA TRDNJAVA
V zadnjih šestindvajset let Socijalistična država je preobrnila našo zemljo v nepre-magujočo trdnjavo. Rdeča Armada v primeru z drugimi armadami v svetu, ima najjačje in najbolj čvrsto zaledje. Nobenega dvoma ni, da bo Sovjetska Unija izšla iz sedajne vojne, še močnejša in čvrtejša država.
Nemški vničevalci so ropali in vničevali naše imetje z namenom, da vničijo moč naše države. Ofenziva Rdeče Armade je še bolj odkrila barbarski karakter fašistične vojske.
Kakor srednjeveški roparji in telovanji, oni so odpeljali z seboj miroljubne državljane in nato požgali naša mesta in vasi. Vničili so naše industrijske centre! Vse to potrjuje slabost fašističnih vničevalcev, ker samo plačena vojska se ponaša na ta način.
Kolikor je težje stanje hit-lerjevcev, toliko bolj si prizadevajo izvrševati zločine, pokolj in ropanje. Naš narod ne bo pozabil nemškim zločincem, za prizadete zločine. Mi bomo prisilili nemške razbojnike, da odgovara-jo z,a svoja zločinstva.
Pokrajine katere so začasno bile pod oblastjo fašističnih razbojnikov, so zdaj pred nami z novimi naloga-
svojo narodno vlado, njeno armado in junaško vztrajnost v osvobodilni borbi, za novo, svobodno in demokratično Slovenijo! Ali naj pri nas velja, da bi ne smeli povedati svojega prepričanja in pritožbe proti neurednosti v času ogromnih sprememb
v svetu ? Ne bratje in sestre! Mi si moramo zagotoviti pravico, da bomo vživali vrednost v dejanskem pomenu demokratične svobodščine pri naših društvih in organizacijah. Brez tega bomo i-zumirali kot posamezniki, ki niso skrbeli za svoje lastne interese! M. Slak.
mi izgraditi nova mesta in vasi. Mi vnovič gradimo kulturne ustanove, industrijo, prometne ceste in železnice, kakor tudi obseg poljedelstva. To smatramo za potrebno za prebivalstvo in za splošen pogon proizvodnje v industriji ter poljedelstvu.
Res da je to komaj priče-tek. Mi moramo popolnoma očistiti kakoršen koli znak nemške strahovlade v osvobojenih pokrajinah od fašistične okupacije. To je zaprav velika naloga za našo domovino. Mi jo razumemo in tudi bomo rešili to vprašanje.
Slikovite zmage Rdeče Armade, naredile so popolen so spremembe ne samo v vojni naše domovine, ampak preobrat v tekoči vojni. Tekom minulega leta nastale v splošnem v svetu. Ne manj važne spremembe so nastale tudi v tem letu, kakor na bojni črti, tako tudi v zunajnih odnošajih, toda v korist zaveznikov, a na škodo Nemčije in njenih salitetov.
SPREMEMBE V TEKU VOJNE
Rezoltat in posledice zmage Rdeče Armade, odmevalo je daleč izven Sovjetsko-ne-mške bojne črte. Te zmage so spremenile položaj sedajne svetovne vojne in zadobi-le ogromno mednarodno važnost.
Zmaga zaveznikov proti enotnega sovražnika se približuje. Odnošaji izmed zaveznikov ; bratstvo njihovih oboroženih sil, kljub vsega prizadevanja fašističnih raz-kolnikov, ne le da niso osla-bšali, ampak se ojačili.
Zgodovinski sklep Moskovske konference potrjujo vse to na viden način, ko so se sestali predstavniki Sovjetske Unije, Vel. Britanije in Združenih držav. Kot znano ti sklepi so že izjavljeni.
Rešitev Združenih Narodov je, zadati enotne udarce sovražniku. In ti bodo prinesli končno zmago nad istim.
Udarci Rdeče Armade v tem letu, ki jih je zadala nemškim fašistom, so bili podkrepljeni z vojnimi operacijami naših zaveznikov v Srednji Afriki, Sredozemlju in Južni Italiji.
Naši zavezniki v tem času kakor tudi v bodoče bodo bombradirali industrijska področja, kakor tudi prometno vez in vojne objekte Nemčije v zasedeni Evropi. Če vse skupaj zberemo in zračunamo vključno da nam zavezniki delno pomagajo tudi z orožjem in vojnim ma-terijalom, brez kakoršnih koli presodkov, vse to je pomagalo izbojevati ogromne uspehe naše armade.
Resnica je, da ni mogoče smatrati vojne operacije naših zaveznikov v Južni Evropi, za drugi front. Toda kljub temu, je približno nekaj podobnega.
Ustanovitev druge fronte v Evropi, kar pa vsekakor ni daleč od tega — pospešila bi zmago nad Hitlerjevo Nemčijo. Obenem bo pa oja-čala zvezo izmed Zaveznikov in Sovjetske Unije.
NAŠE NALOGE VRED Z NAŠIMI ZAVEZNIKI
Prvič: Osvoboditi zasužnjene države v Evropi, katere so okupirali fašistični o-kupatorji, ter jim prožiti pomoč k sestavu odtelešenih delov v nacionalni sestav držav. Dati popolno svobodo in neodvisnost narodom, Francije, Belgije, Jugoslavije, čehoslovaške, Poljske, Grške in drugih.
Drugič: Popolno pravico in svobodo osvobojenih držav, da narod sam po svobodni volji rešuje vprašanje o obliku svoje vlade.
Tretič: Strogo kazniti fašistične moril?e za sedajno vojno, neštete zločine, muke in trplenje zasužnjenih narodov, brez ijzeme kje in v kateri državi se nahajali.
četrtič: Vpeljati red v osvobojeni Evropi, kateri bo izključil kakoršno koli možnost ponovitve nemške agresije in napada.
Petič: Gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje narodov Evrope, osnovano na vzajemnem zaupanju in pomaganju zgraditi vsega kar je vničeno in opustošeno.