■fécNOWsie ALTERNATIVE BREZ BESIED daržajmo živo našo slovensko besedo Prato di Resia, domenica 8 settembre Giornata di festa in Val Resia napri so parhajali. Skoda za organizatorje, bo pa hlietu bujoše. _____________________________ S. Leonardo, 8 settembre Programma: ore 10.30: Antichi mestieri e artigianato “Mani laboriose” 12.00: Inaugurazione sede Ass. turistica Pro loco Val Resia 13.00: Itinerario gastronomico “Sapori resiani” 14.00: Animazione per grandi e piccini 16.00: Inaugurazione della mostra fotografica “Coritis: un passato senza avvenire” presso la sede del Parco delle Prealpi Giulie 18.00: Pieve di S. Maria Assunta, concerto “Armonie di fine estate” Associazione turistica Pro Val Resia - Associazione fra le Pro Loco del Friuli-Venezia Giulia Agenzia di informazione e accoglienza turistica Tarvisiano e Sella Nevea - Comune di Resia Parco naturale delle Prealpi Giulie ___________________________________ CEDAD / OVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena ì .500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45%-art2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 34(1119) Čedad, Četrtek, 5. septembra 2002 naroči se na naš tednik La sanità regionale bocciata dalla Corte dei conti La legge regionale 13 del 1995 (ricordate? Conosciuta anche come legge Fasola, ha lasciato un segno indelebile, oltretutto negativo, nella sanità del Cividalese) non era poi così male, aveva anzi anticipato alcune scelte positive poi riprese a livello nazionale, ma dal 1998 non ha fatto un solo passo in avanti. Impiantata lì, immobile, sta provocando più danni (economici, oltre che funzionali) che vantaggi. A dirlo è, in un rapporto lungo circa 200 pagine, la Corte dei conti, organo che vigila sulle amministrazioni dello Stato. Il documento si chiama “Controllo sulla gestione del servizio sanitario regio- nale del Friuli-Venezia Giulia, con particolare riferimento all’assistenza o-spedaliera” e prende in esame, appunto, gli ultimi quattro anni di gestione sanitaria, quelli caratterizzati dagli assessorati di Aldo Ariis e Renzo Tondo, quest’ultimo oggi presidente della Regione. Se la legge 13 è buona, la sua mancata attuazione sta mettendo in crisi l’intero sistema sanitario regionale, dice la Corte dei conti. Che denuncia la mancata deospedalizzazione, la riduzione degli investimenti sul territorio, l’abbandono degli interventi di riequilibrio finanziario tra a-ziende sanitarie. leggi a pagina 6 tednik Slovencev videmske pokrajine Lietos ob gorskem prazniku počastili že 40. lietinco postrojene kapelice Maša v treh jezikih na varhu Matajurja Septembra lieta 1962, kar so inaugurai postrojeno rierkuco na varhu Mataju-rja, posvečeno Odrešeniku, je biu velik praznik. Parpe-jal so z helikopterjem do varha Se takratnega škofa Zaffonata, ki je biermu 12 °truok. Bluo je puno italijanskih zastav. Bila je tudi druga klima, saj je bila tiste lieta §e kakuo živa an močna hladna vojna an na varhu Matajurja je tekla meja, ki je delila sviet na dvie polo-vice, na dva bloka. Tisti cajti so, hvalu Bogu, za nami, so mimo, saj je padu berlinski zid, za so-siedo imamo demokratično republiko Slovenijo an Matajur je ratu kraj, kamar prihajajo ljudje od vsepovsod, iz Furlanije, Slovenije an Avstrije, tu se srečujejo Planinci iz vsieh sosiednjih dežel, ki guore drugačne Jezike an imajo drugačno kulturo a v imenu iste ljubezni do bregi an gora so uimar buj prijatelji. Teli misli je poviedu na Začetku maše v nediejo 1. Septembra pred kapelico na Matajurju Božo Zuanella. Maša je potiekala v treh jezikih, po slovensko, furiando an italijansko, z njim sta jo molila še lieški famo-ster Azeglio Romanin an 'Usgr. Marino Qualizza. Zlo lepuo jo je pieu moški Pevski zbor od Cai iz Čedada, ki ga vodi Renato kluriavig. , Kar je maša končala je Začela gost pa godba, banda “Viktor Parma” iz Trebč Pri Trstu, ki se žihar pohva-h> de je parva nastopila na varhu Matajurja. “Parvič pa ne zadnjič” nam je jau nje dirigent Leander Pegan. 40-oblietinca postrojene cierkuce, za katero sta se še posebno potrudila čedajec Cesare Blasig an matajur-ski gaspuod msgr. Paskval Guion je sovpadala s gorskim praznikam, ki ga parvo nediejo septembra organizira gorska skupnost Na-diških dolin. Takuo je bluo an lietos. Daževno an “kislo” jutro je parpoma-lo, de se je marsikajšan premislu an je ostu doma. Pri cerkvici pa, če-glih nie bluo dost ljudi, je bluo vseglih lepuo. Popudan se je še sonce parkazalo Na varhu Božo Zuanella, Azeglio Romanin an Marino Qualizza med mašo, dolzdol pevski zbor od Cai iz Čedada an godba Viktor Parma iz Trebč pri Trstu an dol pa rifugje Pelizzo, kjer je šu praznik naprej so nastopil spet godba iz Trebč an ansambel Bintars, počaso počaso pa se je le zbralo nomalo ljudi an le Četrtek, 5. septembra 2002 2 Ob 100-letnici smrti slovenskega politika in rodoljuba Ivan Nabergoj in njegovo delo Pred sto leti je 10. septembra 1902 na Proseku pri Trstu umrl Ivan (Janko) Nabergoj, ki je v zgodovini našega naroda ostal zapisan kot najimenitnejša osebnost slovenske politike na Tržaškem v drugi polovici 19. stoletja. Bil je državni in deželni poslanec, celih petnajst let pa je predsedoval političnemu društvu Edinost, ki je nato začelo z izdajanjem istoimenskega časopisa. V soboto, 7. septembra, bo v prostorih nekdanjega Narodnega doma v Trstu posvet ob 100-letnici smrti pomembnega narodnega buditelja, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica pod pokroviteljstvom Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter v sodelovanju s slovenskimi društvi na Proseku in Kontovelu. Posvet se bo začel ob 16. uri z nagovorom predsednika NSK Viljema Cerna, nakar bodo o Nabergoju in o njegovem času spregovorili Milan Pahor, Vasilij Melik, Stane Granda in Peter Rustja. Sklepni povzetek bo podal sam zunanji minister Republike Slovenije Dimitrij Rupel. Sef slovenske diplomacije bo imel slavnostni Ivan Nabergoj nagovor tudi na kulturnem večeru, ki ga bodo z začetkom ob 20.30 priredila vaška društva v Kulturnem domu na Proseku. Ivan Nabergoj se je rodil 28. maja 1835 v družini vipavskega posestnika, ki se je priženil na Prosek. V šolo je hodil le do zaključka osnove faze, sicer pa se je sam veliko izobraževal. Pri 28. letih je objavil svoj prvi članek na ljubljanskem tedniku Novice, kot Zupan na Proseku pa je leta 1865 potoval v delegaciji tržaškega mesta, ki je habsburškemu cesarju prinesla na Dunaj vdanostno izjavo. Leto kasneje je postal mestni svetovalec v Trstu in to ostal skoraj do smrti. Se posebej si je Nabergoj prizadeval za uveljavitev enakopravnosti slovenskega jezika, za upravno avtonomijo tržaške okolice, za slovensko šolstvo tako v mestu kot na podeželju. Leta 1873 je bil Nabergoj izvoljen v dunajski državni zbor in s tem dosegel zmago slovenskega liberalnega tabora, poslanski mandat pa ohranil (s štirikratno izvolitvijo!) vse do leta 1897. Svoje politično delo je kot izredno aktiven poslanec osredotočil na vprašanja slovenskega šolstva na Primorskem ter gospodarskih problemov Trsta. Leta 1891 je “neupogljivega kraškega hrasta” sam cesar Franc Jožef I. odlikoval z viteškim križem rekoč: “Zadovoljen sem z vašo, meni že dolgo znano domoljubno zvestobo, kakor tudi vaših rojakov, s katerimi sem prav zadovoljen”, (ig) Pisnem iz Kima Stojan Spetič % Poleg neviht in toče, ki nam je na Krasu in v Brdih uničila del vinske letine, so letošnje poletje zaznamovali tudi nenehni incidenti med slovenskimi in hrvatskimi ribiči v Piranskem zalivu, kjer morska meja še ni bila določena, spomin na Osimo in “ribiški štirikotnik” pa je že zbledel. Večkrat sem se zamislil o tem, čemu taka napetost. Hrvatska ima več kot tisoč kilometrov obale, Istro, Kvarner, Dalmacijo, njene otoke. Povsod možnosti obilnega ribolova ih izhoda v mednarodne vode. Znanstveni simpozij pa je pred leti ugotovil, da 80% jadranskih rib umre “naravne smrti”, kar pomeni, da jih požrejo večje ribe, ne pa ljudje. Deloma je temu krivo tudi dejstvo, da na Balkanu raje jedo svinjsko ali kozje me- so, uživanje rib pa sega včasih le par kilometrov od obale. V Sloveniji je malce drugače. Čeprav se milijon Slovencev vsako leto odpravlja na dopust v Istro in letos (zaradi spora s Hrvati) tudi v Grčijo, pa se vsi repenčijo o “slovenskem morju” in pri tem mislijo tistega med Debelim rtičem pri Miljah do Savudrije, onkraj Piranskega zaliva. Ter pozabljajo preprosto resnico, da je edino zares “slovensko” morje, kjer imajo tudi školji domača imena, tisto med Barkovljami in Stivanom. Tega le zadnje čase odkrivajo mladi iz Nove Gorice in Kraševci onstran meje. Spor o piranskem zalivu lahko prikliče v spomin Vjačeslava Molotova, ki je med pariško mirovno konferenco izzivalno spraševal Edvarda Kardelja, ali mora imeti pri nas vsak okraj svoje morje, kar je še imelo svoj smisel tedaj, ob skupni Jugoslaviji. Danes, ko so si njeni dediči ra- zdelili tudi morje in obalo, pa se zdi usoda piranskega zaliva strateškega pomena, ne glede na sardele za Delamaris in njegove pločevinke. Pa gre spomin tudi k istrski zgodbi o “vojni” med Piranom in Koprom, ko so Pirančani za napad zgradili topove iz figovega lesa. Ko je prvič počilo, je v senci piranske cerkve obležalo na desetine vojakov. Pa se je poveljnik samopažno hahljal, čez, če je kanonada v Piranu naredila tak masaker, kaj šele v Kopru... Resneje bi se morali vprašati, kam vse to vodi. Mejni spori so lahko dober alibi za zastoj v procesu širitve Evropske zvezé. Navsezadnje bo to nova “schengenska” meja, torej zunanja meja Evropska unija. Ce ni določena, bo to resen problem. Od tod predlog o arbitraži, ki je načeloma učinkovita samo, če sta obe sprti strani nezadovoljni z rezultatom. Moti pa me le misel, da se Slovenci z odporom in strahom ozirajo čez Učko in Gorjance, medtem pa si Italijani in Avstrijci veselo delijo banke in podjetja v samostojni deželici na sončni strani Alp. Sporočilo Ogleja in cerkev na Slovenskem Z Višarij in iz Čedada -beremo v Delovem komentarju Lojzeta Kanteta z naslovom “V Evropo skozi Oglej?”- so odmevale besede ljubljanskega nadškofa Rodeta o vračanju Slovenije v Evropo, v kateri je že bila, a v okviru prepričanja, da je kažipot za to oglejski patriarhat s svetnikom Pavlinom Oglejskim. Družina, šola in mediji v Sloveniji naj bi bili pri tem potrebni temeljitih operacij, saj da so pod evropskimi standardi. Podpisani, ugotavlja Kante, ki živi na meji in dan za dnem spremlja dogajanja v širšem prostoru Slovenije in Italije, vidi v takšnih izvajanjih čmo-be-lo odslikavanje stvarnosti brez realne podlage. Kljub sicer skrb zbujajočim policijskim podatkom je v Sloveniji mladinskega kriminala z vsemi spremljajočimi pojavi manj kot v najbolj katoliški evropski državi. Za to imata zagotovo velike zasluge tako družina kakor šola. Laični mediji pa so pri sosedih veliko bolj kritični do cerkve kakor pri nas, zlasti glede deviantnih pojavov med duhovščino v zvezi z moralnim življenjem, ki zadnje čase skrbi tudi Vatikan. Ob mislih, da vodi pot Slovenije v Evropo prek oglejskega patriarhata, ki je versko, gospodarsko in kulturno segal čez meje treh sosednjih držav, je bilo hote pozabljeno, da se je patriarhat širil z mečem in križem. Nedavna razstava o skoraj 1500-letnem obstoju patriarhata v Ogleju in Čedadu je komaj omembe vredno predstavljala navzočnost vladajočih gospodov na slovenskih tleh s sedežem škofije v Ljubljani vred. Vendar je osvajanje patriarhov navduševalo tudi Mussolini- ja, ki po vojnem napadu na Jugoslavijo ni odpustil Hitlerju, da mu ni dovolil vzeti vsega ozemlja v razkosani Sloveniji, na katerem so bile posesti patriarhata. Slovenski cerkvi, ki je postala dedič z mečem in križem pridobljenega dela posesti, zdaj slovenska država blagohotno vrača, kar ji je odtujil prejšnji režim-Sicer pa je s simbolno vrednostjo patriarhata začel barantati že slovenski zunanji minister Lojze Peterle v prvi polovici devetdesetih let, ko je izbral Oglej za podpis sporazuma z italijanskim kolegom Antoni-jem Martinom o vrnitvi dela nepremičnin istrskim optantom; s tem je prekršil rimski sporazum iz leta 1983. Zato je potem moral odstopiti, piše Kante. Za laično Slovenijo je, skratka, oglejski patriarhat zgodovina brez vsakršnega pomena in vpliva na sedanje dogajanje. Tožbe slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov ponujajo tudi primerjavo z nastopi škofov iz neposredne soseščine, Trsta, Gorice in Vidma. Vsi trije so se dobro naučili slovenščine in slovenske vernike nagovarjajo v njihovi materinščini-V javnih nastopih govorijo izključno o verskih zadevah in duhovnih vrednotah. Zanje je značilna tudi osebna skromnost. Sicer pa o položaju cerkve v Sloveniji in pri sosedih dovolj nazorno govori dejstvo, da je v zadnjih letih zrasla v Vipavi vzorna škofovska gimnazija z domom za njene gojence, medtem ko so bili v Gorici prisiljeni prodati v slovenski organizaciji in s slovenskim denarjem zgrajeno semenišče za potrebe laičnega izobraževanja. Sì all’arbitrato Sono i rapporti tra i vicini il tema deU’indagine condotta nei giorni scorsi su richiesta del quotidiano sloveno Delo. I rapporti tra Lubiana e Zagabria sono ultimamente tesi e dunque si è voluto misurare il polso dei cittadini sloveni. Un giudizio negativo sui rapporti tra i due paesi vicini è stato e-spresso dal 50,1 per cento degli interpellati, per un altro 17,2 per cento sono pessimi e solo il 25,5 per cento degli interpellati li considera buoni. Del tutto ovvia la risposta degli sloveni al quesito su chi abbia ragione Favorevoli all’arbitrato intemazionale d’autunno. Il 10 novembre, come si sa, si voterà per il riguardo ai fatti nel golfo di Pirano: infatti appena 1’ 1,2 per cento dà ragione alla Croazia. Più interessante la risposta al quesito se sia giusto, in caso di mancato accordo tra le parti, far ricorso ad un arbitrato intemazionale. La ritiene una buona soluzione il 69,5 per cento degli intervistati ed è contrario solo il 10,4 per cento. Ben il 64,5 per cento ritiene poi che il governo di Drnovšek avrebbe dovuto assumere una po- sizione più dura. PetriC a Vienna Il governo ha nominato il prof. Enest PetriC ambasciatore a Vienna e capo della delegazione slovena presso l’Organizzazione per la sicurezza e la cooperazione in Europa nonché rappresentante della Slovenia presso gli uffici dell’Onu a Vienna. A parte la sede del segretario a New York, l’Onu ha ancora tre uffici, a Ginevra, Vienna e Nairobi. La sede viennese si occupa del- la politica delle Nazioni u-nite nel campo del controllo intemazionale sul traffico di stupefacenti, nella prevenzione del crimine, nel campo del diritto penale, dell’uso pacifico dello spazio e del diritto commerciale intemazionale. Firma per la collaborazione Nei giorni scorsi il presidente della Sazu, l’Accademia slovena delle Scienze e delle Arti, Boštjan Zekš ha sottoscritto un accordo di collaborazione scientifica con Car Van De Velde, presidente dell’Accademia reale fiamminga delle scienze e delle arti le cui radici affondano nel 1772, anche se l’anno formale di fondazione è il 1938. La presidenza della Sazu ha finora sottoscritto 26 accordi di cooperazione scientifica ed accademica con altrettanti paesi. La stagione elettorale Lunedì hanno avuto inizio in Slovenia i preparativi per la tornata elettorale Presidente della repubblica e per il rinnovo delle amm1' nistrazioni comunali. L e" ventuale ballottaggio pe( entrambe le votazioni s| svolgerà il 1. dicembre. ** nove settembre avranno n*' vece inizio le procedure pef il voto per il nuovo Const' glio di stato, la seconda Ca' mera del parlamento slovC" no, che avranno luogo il " e 28 novembre. Le candì' dature per amministratoP comunali e presidente dell3 repubblica dovranno essefe presentate entro il 16 otto bre. Puno nastopu našega gledališča Eh ja, sada so Ze vajeni an če niemajo njih polietne “tournee” na nič Stiejejo tisti od Beneškega gledališča. Takuo so se v nedjejo 1. septembra s komedijo “Starost nas na straše”, ki jo je napisala Anna lussa, Podal na drugo stran meje. V vasi Britof v idarski dolini. kjer so lan parvič nastopil. sojih pru veseli sparjel. Imiel so senjam, praznik medu an v vasici je margo-lielo ljudi. Stisnili so se okuole igraucev gledališča an se iz sarca smejal, kar so gledal, kaj se gaja v beneškem ri-koverje... Trieba je reč, de z Beneškim gledališčem naša domača besieda se Sieri an se Cuje na šarokim. Lietos ju- lija so bli spet gostje v Bre-ginju, v okviru Kotarskih dnevov, kjer jih vsi poznajo an radi hodijo gledat beneške predstave. Pru puno ljudi, le julija, se je bluo zbralo tudi na Livku, a vreme nie bluo naklonjeno an predstave nie moglo biti. Livčanji so pa beneškim parjateljam vseglih napra-vli pravi senjam an jim ponudb puno dobruot an ve-seja. Takuo, de so bli vsi veseli a tudi ganjeni od take topline. Na Livek pa so Beneško gledališče povabil spet v soboto 21. septembra. Takrat pa bo spet velik senjam v vasi, saj bojo igrali Slaki, ki imajo dosti “fan-sov” po Sloveniji an tudi po Benečiji. četrtek, 5. septembra 2002 Otto lìngue rappresentate nei “Linguaggi di-versi” Il laboratorio di traduzione si è tenuto la scorsa settimana ad Ancorano Bliza se začetek šolskega beta tud za učence Glasbene matice u Spietre. Od 16. septembra napri bojo spet naši otroc na dielu an z njim profesorji, s katerimi se bojo lahko učil gost na klavir, kitaro, ramoniko, flavto an violino. Ku je znano, Ze pred dviema lietoma ima špietarska suola tud tečaj solopetja. ki ga obi-skuje usako beto vic naših oboževalcu liepega petja. No-viteta telega šolskega beta je tečaj čela (violončela), ki bo sPet uvrščen u seznam inštrumentu naše Suole. U članari-oo je vključena tud teorija an orkestralne vaje (harmonikasti orkester an mali orkester). Za use tiste, ki jih zanimate violina an čelo, naj pove-Oto, de Suola nudi dva brezplačna tiedna pouka, po katerih učenec se lahko odloči Ce iti napri al pa ne. Nadaljujejo se tud druge inicijative, ku tečaj diatonične ramonike, Predšuolski tečaj za te male tet otroški pieuski zbor u sodelovanju z dvojezično suolo, dolsko beto bo imielo svoj formalni začetek u petak 13. SePtembra ob 18. uri u predorih občinske dvorane u Spietre, kjer bo potieku tradicionalni sestanek s staršmi. vsa pojasnila se lahko °barneta na tajništvo šuole Pur Beneški galeriji s slede-c*m urnikom: u pandiejak, Sriedo an petak od 11.00 do '2.30, u torak an četartak od Marko Vertovec diplomiral v Trstu V začetku julija na Fakulteti za politične vede V začetku julija je na Fakulteti za politične vede v Trstu diplomiral Marko Vertovec. V težkem družinskem trenutku je uspešno zagovarjal tezo o dikotomiji Crne gore, oziroma o njeni odločitvi, naj se poda na pot neodvisnosti ali naj vztraja v jugoslovanski državi. Mentor je bil prof. Raoul Pupo, komentor pa prof. JoZe Pirjevec. Delo Marka Vertovca je bilo dobro ocenjeno, saj mu je le za en las ušla najboljša ocena. Ne le z izbiro fakultete a tudi z določitvijo diplomske naloge je Marko na nek način Sel po poti očeta Marina Vertovca. Pokazal je namreč zanimanje za ista vprašanja vezana na nacionalno problematiko in balkansko območje. Marku čestitamo in mu želimo dosti uspehov tudi v delu in Življenju. Un momento dei lavori di traduzione, sotto Ludwig Hartinger e Miklavž Komelj italiano in Slovenia e da altri enti pubblici e privati. Di ogni poeta è stata tradotta una poesia nelle altre lingue presenti al laboratorio. Si sono tenute tre letture dei lavori realizzati, l’ultima delle quali nel lapidario del Palazzo provinciale di Koper. C’è stato anche tempo per un’escursione sul Carso, comprendente una visita alla casa dove visse e morì Srečko Kosovel. Tra i partecipanti c’erano tutti i poeti e traduttori presenti lo scorso anno a Topolò (Michele Obit, Luciano Paronetto, Stefka Hrusanova, Temenuga Zaharjeva, Ludwig Hartinger, Taja K-ramberger, Aleš Steger e Andras Imreh) e alcune nuove presenze tra cui lo sloveno Miklavž Komelj, che proprio in quei giorni è stato chiamato a Celje dove ha ricevuto il premio ‘‘Veronikina nagrada” per la migliore raccolta poetica dell’anno, intitolata “Rosa”. Glasbena, od 16. septembra otroci an profesorji na dielu Una ventina di poeti e traduttori provenienti da Slovenia, Italia, Austria, Francia, Ungheria, Bulgaria, Lituania e Polonia hanno preso parte la scorsa settimana ad Ankaran-Ancara-no, nei pressi di Koper-Ca-podistria, al quarto laboratorio sulla traduzione “Linguaggi di-versi - Različni jeziki”. E’ un incontro che di anno in anno si dimostra più impegnativo e qualitativo. Le esperienze passate, in particolare nella scorsa edizione a Topolò (e prima a Balatonfiired, in Ungheria, e a Vama, in Bulgaria), sono state il trampolino di lancio per un appuntamento che si deve, questa volta, alla volontà organizzativa della poetessa e traduttrice slovena Taja Kramberger, appoggiata dall’amministrazione comunale di Koper, dab’Istituto di cultura 17.00 do 18.30 (tel. 0432 727332). Dal 16 settembre riprende l’attività della scuola di musica - Glasbena matica di San Pietro al Natisone. Gli allievi si metteranno dunque nuovamente al lavoro assieme ai loro insegnanti di pianoforte, chitarra, fisarmonica, flauto, violino e canto. Quest’anno i nostri bambini e ragazzi avranno una possibilità in più: verrà infatti riaperto dopo qualche anno di pausa il corso di violoncel- lo. Come al solito gli allievi potranno seguire le lezioni di teoria e solfeggio e fare esperienza di musica d’assieme nell’ orchestra di fisarmonica e nel gruppo da camera. La scuola inoltre comunica a chi fosse interessato ai corsi di violino e violoncello, che saranno offerte gratuitamente le prime due settimane di lezione, dopo le quali potrà decidere se continuale o meno. Anche quest’anno sono in programma varie iniziative, come il corso di fisannonica diatonica, il corso pre-stru- mentale per i più piccoli ed il coro di voci bianche in collaborazione con la scuola bilingue. L’anno scolastico avrà formalmente inizio venerdì 13 settembre alle 18 nella sala consiliare di San Pietro al Natisone con il tradizionale incontro con i genitori. Per o-gni chiarimento ci si può rivolgere alla segreteria della scuola presso la Beneška galerija a San Pietro, con il seguente orario: lun-mer-ven dalle 11 alle 12.30, mar-gio dalle 17 alle 18.30 (tel. 0432 727332). Laurea presso la “Webster University Bel traguardo per Giorgia Il circolo Ticino dell’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia ci ha mandato le foto della brillante laurea conseguita presso la “Webster University” di Ginevra da Giorgia Di Lenardo, figlia di Gino, originario di Prato di Resia e di Sarah, entrambi membri del comitato del circolo. La neolaureata ha ottenuto anche lo “Special Award for Leadership” in quanto migliore studentessa fra i 500 iscritti al corso di laurea. Congratulazioni a Giorgia anche da parte della redazione del Novi Matajur. četrtek, 5. septembra 2002 4 Rezija, turizem ima velik pomen V nedeljo 8. praznik za otvoritev sedeža Pro loco V nedeljo 8. septembra bo rezijanska dolina ponovno praznovala. Domače turistično društvo “Pro loco Resia” bo uradno odprlo svoj sedež pri županstvu na Ravanci, kar nedvomno predstavlja lep uspeh, je rezultat večletnega dela in obenem pomeni, da ima turistična dejavnost v dolini pod Kaninom vse večji ekonomski pomen. Zanimiva je tudi zgodovina turističnega društva, ki se je rodilo 17. oktobra 1966. Ustanovili so ga podjetni in ugledni Rezijani in prvi njegov predsednik je biu lekarnar Giusto Farina, ki je bil tudi odbornik na Občini. Bil je zelo aktiven človek in želel je pomagati dolini in njenim ljudem, da se dvignejo iz socialnih in ekonomskih težav. Za njim je leta 1972 prevzel vodstvo domače prò loco Danilo Clemente. Takrat so tudi obnovili in pomladili vodstvo, ki je začelo delati z veliko energije in dobre volje. A vse je ustavil in pokvaril potres leta 1976. Dolga leta so občinska uprava in domačini skrbeli za obnovo po potresu in turistična dejavnost je resnično bila njih zadnja skrb. V začetku devetdesetih let pa je občinska uprava dala novo pobudo za oživitev te dejavnosti. Povlekli so na dan statut, začeli z včlanjevanjem zainteresiranih, nato so novembra 1993 poklicali notarja in ustanovili “Pro loco Resia”. Za presednika so izbrali Flavia della Pietra, ki je društvo vodil tri leta, nato je prišla na vrsto Anna Micelli an še danes je ona predsednica društva. Praznik kot tisti, ki bo v nedeljo na Ravanci, je tudi priložnost za oceno opravljenega dela v skoraj devetih letih. Nova prò loco si je kot prvo nalogo postavila koordinacijo vseh dejavnosti, in jih ni malo, ki potekajo skozi vse leto v dolini. Na tej podlagi je nastal leta 1994 prvi koledar vseh pobud. In od takrat so v Reziji dosegli tako stopnjo organiziranosti, da se vsako leto pravočasno dogovorijo in program prireditev vsako leto nastisnejo. Skrbi seveda tudi za kontakte z drugimi sorodnimi društvi in organizacijami izven rezijanske doline in za sodelovanje z njimi. Pomemben korak naprej je bil storjen leta 1999, ko je proloco v sodelovanju z občinsko upravo in s trbi-škim podjetjem za pospeševanje turizma ter v zadnjih časih z vodstvom Parka Ju-Ijiskih predalp začela v poletnih mesecih upravljati turistični urad, ki je odprt vsak dan nekaj ur in kamor se obiskovalci Rezije lahko obrnejo. Tu dobivajo vse informacije in prospekte, tu deluje neke vrste tajništvo za vse manifestacije, ki potekajo v dolini, skratka središče vsega dogajanja. Praznovanje za nov sedež v nedeljo 8. septembra so na turističnem duštvu oblikovali na zanimiv način in prav gotovo jim bo uspelo pritegniti kar precej obiskovalcev. Začne se ob 10.30 s predstavitvijo starih poklicev in obrti, opoldne bo otvoritev s glasbo in plesom, ob 13. uri se bo začela ena od najbolj zanimivih točk: “gastronomsko potovanje” po tradicionalni rezijanski kuhinji (pristopilo je pet gostiln in ošterij, ki bodo ponujali domače dobrote). Ob 14. uri se začne predstava s skupino Damatrà, na kateri bo imela glavno mesto rezijanska pravljica, ob 16. uri bo otvoritev fotografske razstave o Koritu in ob 18. uri pa koncert, na katerem bodo nastopili pianist Matteo Rotta, na orglah Sara Clemente in sopranistka Annamaria Santarossa. ZELENI LISTI Ace IVI er mol ja Nevarna igra v Piranskem zalivu Zato, da se razburimo je dovolj, da prebiramo članke o odnosih med Slovenijo in Hr\’aško. Dogodki zaradi meje niso vedno razveseljujoči. Ne bi obnavljal zgodbe, vendar lahko navadni opazovalec meni, da bi lahko obe državi v dogovoru resili vprašanje in to brez hudih polemik. Kdor pozna kraje, ve, da ima Slovenija malo morja, Hrvaška pa ga ima veliko. Normalno bi bilo, da bi imela Slovenija dovolj Širok pas za dostop velikih ladij do mednarodnih vod, skratka, da bi lahko iz Kopra in v Koper plule tudi velike ladje, ter, da bi lahko ob obali in v Piranskem žalivu ljudje normalno opravljali svoje turistične in ribiške dejavnosti. V tem okviru bi lahko tudi HrvaSka ohranila svoje interese ter mislila, kako v sodelovanju s sosedo ojačiti turizem in morske prometne zveze. To bi narekovala zdrava pamet. Zal so stvari drugačne. Na Hrvaškem se srečujejo z nemajhno gospodarsko krizo, saj pomeni bivSa vojna Se vedno veliko hipoteko za ves narod. Marsikdo je danes razočaran zaradi Račanove vlade, hrva- ški nacionalizem in njegovi predstavniki pa ponovno dvigajo glas. V resnici ga nikoli niso izgubili, vendar so Hrvati po Tudžmanovi smrti kaznovali skorumpiran režim. Ker pa se gospodarsko življenje ni toliko spremenilo, kot so ljudje pričakovali, se je na hrvaškem kmalu okrepil stari nacionalizem, ki je bil motor “domovinske vojne”. Pred njegovim strupom ne more bežati niti Račanova vlada, saj se nacionalizem seli v vse stranke. Ko taksna čustva ponovno vzplamtijo, je vsak razlog dober za ustvarjanje zunanjega sovražnika, ki je angel varuh nacionalizma. Piranski zalivček postaja tako v mnogih hrvaških srcih ocean. Tudi zato se hrvaška vlada umika sporazumom in se boji pogumnih odločitev. Slovenska vlada in njen premier Drnovšek se obnašata previdno in zagovarjata najprej sporazumne rešitve. Najbolj pragmatični in realistični Slovenci vedo, da je lahko spor zaradi Piranskega zaliva nemajhna ovira za vstop v Evropsko unijo. To sicer vedo tudi Hrvati. Najdemo pa med Slo- L’allargamento dell’UE è alle porte Resia e Vailazze, due cori gemelli Sabato 7 settembre una serata di bel canto Il 2002 è l’anno della montagna e il coro “Monte Canin Val Resia”, in collaborazione con la locale associazione alpini, vuole ricordare questo evento. Nella serata di sabato 7 settembre, con inizio alle 20.30, presso la Pieve di Santa Maria Assunta le due associazioni o-spiteranno il coro alpino “Monte Greppino” di Varaz-ze (Savona). 11 programma prevede l’esibizione del coro locale e di quello ospite con un vasto repertorio di canti di tradizione alpina e canti delle due terre, a significare un gemellaggio tra le Alpi Liguri e quelle Giulie. I due cori avevano stretto amicizia durante l’adunata nazionale degli alpini che si è svolta in maggio a Catania. I due gruppi organizzatori invitano alla serata tutti gli amanti della montagna e del bel canto, (l.d.) L’allargamento dell’Unione Europea è ormai alle porte. Lo ha confermato in questi giorni il sottosegretario agli esteri Roberto An-tonione appena rientrato da Helsingor. Nella cittadina danese ha partecipato al vertice informale dei ministri dell’Unione europea che hanno confermato la tabella di marcia e la date sin qui stabilite. Le candidature dei paesi in lista d’attesa verranno e-saminate nel corso di un vertice dei ministri europei a Bruxelles in ottobre. Nel vertice di Copenhagen, in calendario a dicembre, verrà invece deliberato l’elenco dei paesi nuovi membri dell’UE. Antonione, in una conferenza stampa tenuta a Trieste nei giorni scorsi, ha e-spresso la convinzione che verranno accolti tutti i dieci paesi candidati e dunque Slovenia, Ungheria, Slovacchia, Cecilia, Polonia, Estonia, Lituania e Lettonia, Malta e Cipro. Questa infatti è la volontà politica. Ci sono ancora alcuni piccoli problemi che dovranno essere risolti per alcuni paesi, ha aggiunto, ma non dovrebbero esserci difficoltà. Al sottosegretario Antonione è stato chiesto esplicitamente anche di indicare la data in cui l’adesione avverrà formalmente. La vo- venci vročekrvneže, ki bi radi v zalivu razkazovali svoje mišice. Nediplomatsko, če naj se izrazim z evfemizmom, se obnašajo nekatere stranke in frakcije, njihovi predstavniki, razne “civilne družbe” in nenazadnje nekateri znani slovenski intelektualci. Omenjena gibanja dajejo duSka “močnim” nacionalnim čustvom, in se tako vključujejo v skorajšnje predsedniške in krajevne volitve v Sloveniji. Če gledamo na dogajanja iz Trsta, se zavedamo nevarnosti početja. TržaSka in italijanska desnica lahko najdeta nove argumente za izsiljevanje tako Slovenije kot Hrvaške. Ustvarja se podoba, ko lahko tržaSki in rimski nacionalisti dodajo ezulskemu in imovinskeniu vprašanju Se spor za mejo med državama, od koder so esuli prišli. Skratka, zlobneži lahko iz Trsta nahujskajo Rim, naj spregovori o nezrelosti Slovenije in jutri HrvaSke za vstopanje v Evropo. Ob tem lahko Se udarijo po slovenski manjšini v Italiji ter za vsa ta početja najdejo krivce na Hrvaškem in seveda v Sloveniji. Dovolj je, da izbrskajo iz slovenskega časopisja kako protiitalijansko ■staliSče izpod peresa uglednega pisca ali pa da'zavrtijo film z nogometne tekme Italija-Slovenija. Zato je igra v Piranskem zalivu nevarna in ne navdušuje tistih, ki vidimo v Sirsi Evrope večje možnosti za vse in to kljub realističnim pogledom na samo Evropo. Banca dì Cividale, in sei mesi Futile aumentato del 24% Cresce del 24% l’utile della Banca di Cividale nel primo semestre del 2002. Il consiglio di amministrazione dell’istituto di credito presieduto da Lorenzo Pelizzo trae dal dato un motivo di sodddisfazione per la continuità della crescita aziendale. Nel primo semestre dell’anno la banca ha anche costituito una società, la Servizi Immobiliari Integrati srl, presieduta da Evelino Mattelig, con l’obiettivo di promuovere e sviluppare l’integrazione tra finanza e imprese edili. Roberto Antonione lontà politica dell’UE e che l’allargamento avvenga entro il 2004. Non tutti i paesi però entreranno immediatamente nell’accordo di Schengen, ha precisato, infatti ciò avverrà gradualmente. Telecentro, al vìa due nuovi corsi In collaborazione con TEnaip, la Click! Idea snc di S. Pietro al Natisone organizza corsi autunnali di “Inglese base” e “Disegnare con il cad” che si terranno a partire da settembre presso il Telecentro di S. Pietro. Il corso di inglese base avrà una durata di 51 ore, con 2 lezioni a settimana in orario serale, dalle 18.30 alle 21.30. Il corso di AutoCad avrà una durata di 60 ore, con 2 lezioni a settimana in orario serale, dalle 18 alle 22. Sono .aperte anche le pre-iscrizioni per corsi di Informatica base ed avanzali. Per informazioni telefonare allo 0432 717216 oppure 338 5951720, tutti i giorni, sabato mattina compreso. Nachbarschaften III Sosedstva Regioni vicine Vizzinànze flflSf Aktualno novi mataj u r Četrtek, 5. septembra 2002 La cultura popolare con gli occhi del futuro Un’ interessante iniziativa nei pressi di Klagenjurt H « f t 672OC : „ -- zione è qualcosa che non possediamo ma da cui siamo posseduti” e che “il lavoro sulla memoria è un’opera anche sul possibile uso futuro di ciò da cui siamo posseduti”. Insomma, la tradizione non (solo) come elemento folcloristico, ma come spunto per proiettarsi verso il nuovo. In seguito l’artista austriaca Inge Va-vra ha raccontato la sua e-sperienza a Topolò, e in particolare come ha vissuto il rapporto con il paese e i suoi abitanti. Infine è stato proiettato il video di Roberto Dapit “From thè silence - Iz tišine” realizzato in occasione dell’ultima “Stazione”. L’incontro si suddivideva in tre corsi: la scuola del vedere, dell’ascoltare e del ricordare. Nella prima si analizzava il paesaggio, con la seconda si studiavano le manifestazioni a livello popolare presenti sui territori carinziano, friulano e sloveno, la terza scuola riguardava la memoria dei luoghi, in questo caso riferita in particolare ai monumenti storici. Un contributo in questo senso è stato dato dallo sloveno Oto Luthar a proposito dei monumenti che a partire dal 1992 sono stati eretti in Slovenia a ricordo dei caduti del gruppo collaborazionista della guardia civile nazionale. Tra gli altri relatori all’incontro, che si è tenuto per alcuni giorni ed ha avuto in programma anche un’escursione in Friuli, c’era l’editore di Brazzano Hans Kitzmuller, promotore di numerose opere di scrittori friulani, sloveni e austriaci. “Questo progetto -afferma riassumente il senso dell’operazione - viene realizzato perché la cultura popolare non venga sequestrata dalla cultura conservatrice di destra, come spesso avviene, ma venga fatta oggetto di studi senza alcuna preclusione”, (m.o.) E’ un altro luogo dove Per definizione popoli, lingue ed esperienze si incontrano, così come le storie e le tradizioni, la Carinzia. U-ua terra sospesa tra il desiderio di chiusura (Haider docet) e la volontà di capire e di trovare punti d’unione con altre realtà. In questo secondo senso va l’iniziativa che è avvenuta l’ultima settimana di agosto nel castello di Krastowitz, presso Klagenfurt, grazie all’impegno dell’Accademia estiva intemazionale di cultura popolare, branchia di un’istituzione viennese che ha come fine quello di studiare la “volkskultur” a 360 gradi. A dare il suo contributo, tra gli altri, anche la “Stazione di Topolò - Postaja Topolove” attraverso Donatella Ruttar. Si è trattato, in generale, di una riflessione sul passato e sul presente della Carinzia e delle sue regioni contermini. Una riflessione fatta “in modo propositivo”, sottolinea Donatella, che in alcuni momenti non ha mancato di ‘accendere” qualche animo, come nel caso dell’intervento dell’editore Lojze Wie-ser, che ha parlato come intellettuale sloveno che vive e opera in Carinzia, presen- Le prime registrazioni “live” dei poeti e delle sperimentazioni audio dell'edizione 2002 del Festival di Topolò sono già on line grazie all’associazione “Il narratore”. Per una visione d’insieme si può accedere all’indirizzo http://www.ilnar-ratore.com/topolo2002/ascplta_edizio-ne2002.htm. Fra i poeti che hanno partecipato alla rassegna “Voci dalla sala d’aspetto” della Stazione potete ascoltare Ferruccio Brugnaro, cantore di Porto Marghera e della lotta operaia, e Fabio Franzin, poeta veneto che scrive anche in un particolare dialetto della sua terra. Tra i grappi sperimentali che hanno preso parte all’ultima edizione della Stazione si possono ascoltare gli austriaci “Alien productions” che a Topolò hanno offerto un banchetto “acustico”. Non sono state le vivande a costituire l’oggetto principale delle performances, ma i suoni del cucinare che diventano, attraverso l'immaginazione dei commensali, una danza saziarne e ancestralmente rituale. Infine artisti vari (Paolo Cerlati, Yves Favier, Enrico Strobino, Daniele Vineis) hanno aperto la finestra sonora del paese e nel paese, facendo affacciare sul cortile suoni, immagini e parole, organizzati in una performance di ventisei minuti. tando poeti nelle due lingue. Il contributo su Topolò è stato aperto da Gertrude Mozer Wagner, artista viennese che quest’anno aveva visitato la “Stazione”. E’ stato quindi proiettato il video della Ingold Airlines che presenta la manifestazione e il progetto di realizzazione dell’aeroporto. Donatella Ruttar, prima in italiano e poi in sloveno, ha raccontato l’esperienza di Topolò attraverso i temi del confine, dell’ospitalità, del lavoro collettivo “che è una delle forme più autentiche di identità legata alla tradizione”. Ancora, a proposito di questi ultimi concetti, ha tenuto a dire che “la tradi- II catalogo realizzato in occasione dell’incontro, e sotto il castello di Krastowitz *5lhobles finestre di qualità certificate garantite San Pietro al Natisone (UD) Tel. 0432 727286 Fax 0432 727321 www.hobles.it Četrtek, 5. septembra 2002 Un lungo documento fa le pulci alla gestione sanitaria regionale La Corte dei conti boccia quattro anni di sanità dalla prima pagina Nel documento si ricorda anche come per quattro presidi, tra cui quello di Cividale, le risorse non siano state conformi a quanto previsto dai programmi in vigore (i famosi Piani a medio termine). Dal punto di vista finanziario, sotto accusa c’è l’alto costo di gestione. Critica pesante confortata dai numeri. Come quelli dei posti letto per a-cuti, considerati sottoutilizzati (67,42%, percentuale inferiore di dieci punti rispetto a quella nazionale), della degenza media (7,68 giorni contro i 6,99 del dato globale), dell’offerta dei posti letto ogni mille abitanti (5,66, tra le peggiori in Italia). E gli oneri? Pesano eccome, sui conti della Regione: dal 1999 al 2000 il buco è aumentato del 78%, e non solo per i maggiori costi del personale. Una voce del bilancio recita “altro”, e sarebbe interessante sapere a cosa si riferisca. Anche perché rappresenta quasi il 9% della spesa totale. B & B, nuovo catalogo E’ da poco uscito il nuovo catalogo di “Bed & breakfast in Italy”, associazione che si pccupa di ospitalità nelle case del Friuli-Venezia Giulia e che ha tra i propri affiliati molti proprietari di case nel Cividalese e nelle Valli del Natisone. L’iniziativa editoriale, sponsorizzata dall’Azienda regionale di promozione turistica e dalla Banca di Cividale, presenta una ricca offerta di case vacanza attraverso una serie di percorsi: Cividale, le Valli del Natisone, i Colli orientali (da Faedis a Lusevera),la zona lungo il fiume Ta-gliamento, Udine e dintorni, la pianura friulana fino all’Adriatico, la zona che va dal Collio a Trieste, infine i dintorni di Pordenone. Per ognuna delle abitazioni proposte si riportano le informazioni per contattare i proprietari, i prezzi, le lingue parlate, le caratteristiche delle case, tutto in italiano, inglese e tedesco. Informazioni si possono avere anche attraverso il sito internet www.bedandbreakfa-stfvg. com. ai e alfa S/ . „ Ospitalità nelle Case in Friuli Venezia Giulia Case Vacanze Holìday Homes Ferienwohnunaer Bed and Breakfast L’opinione Un’amichevole di calcio ed un sandwich di stupidità L’”amichevole” di calcio tra Italia e Slovenia è ormai un ricordo. Ci sembra però interessante riproporre anche in italiano il commento di Ace Mer-molja, pubblicato la settimana scorsa nella rubrika Zeleni listi, che tratta proprio quel fatto o meglio i disordini che l’hanno accompagnato. “.... Il fatto è che gli hooligans sloveni sono arrivati a Trieste per far rissa e con l’evidente intenzione di provocare anche un incidente politico. In caso contrario non avrebbero pensato allo striscione sul IX Corpus. Quei ragazzi probabilmente non sanno nemmeno che cosa fosse il IX Corpus ed è evidente che qualcuno li ha “istruiti" per l’occasione. Nei bar e nei ristoranti hanno venduto loro una sufficiente quantità di alcool e la polizia di frontiera slovena ha lasciato passare quest’orda oltre confine. / tifosi sloveni erano attesi a Trieste dai “colle- ghi" italiani e da quei politici, con Menia in testa, che desideravano ricavare dalla “partita amichevole" anche un risultato politico nel senso di uno scontro etnico. Poi è successo quel che è successo. Le critiche sono piovute anche sulla polizia italiana perché non ha evitato gli incidenti e in settembre si parlerà della partita anche in parlamento. E' facile immaginare che l’attuale maggioranza di governo “darà una tirata d’orecchio” alla Slovenia e del resto si occuperà la diplomazia. Ad ogni modo i tifosi sloveni e coloro che hanno consentito il loro arrivo a Trieste hanno dato un aiuto determinante a quanti prima della partita hanno scritto e dichiarato che a Trieste è impossibile una partita tra le nazionali italiana e slovena a causa delle vecchie ferite, il passato, la memoria ancora viva e cose simili. Non si sa se ridere o piangere. E’ tragicomico che nel 2002 non sia possibile disputare una partita di calcio tra due paesi vicini. Ma si è dimostrato proprio questo. Se si fosse trattato solo degli hooligans avremmo parlato di un fenomeno che rovina il calcio in tutta Europa. Molto più seria è stata la confefhra. della tesi che a Trieste non sia ancora possibile un’amichevole di calcio tra Slovenia ed I-talia. Se infatti non è possibile una semplice partita, come sarà possibile domani vivere senza il confine di stato? Come sarà possibile la normale integrazione europea se già un episodio legato allo sport provoca violenza ed una valanga di polemiche politiche. E’ bene che i politici riflettano su ciò. Sono convinto che i politici sloveni sentono nelle orecchie bruciare sotto la cenere il fuoco ed il tentativo di rallentare il cammino in Europa. Bella roba! Particolarmente piacevole per le minoranze slovena ed italiana che si trovano in un sandwich di stupidità" . Ace Memolja Porzus, se ne riparla a Cividale Giovanni Padoan “Vanni”, commissario della divisione Garibaldi durante la Resistenza, presenterà sabato 7 settembre, alle 18.30, nella sala della Società operaia di mutuo soccorso e i-struzione di Cividale, il libro “Porzus, strumentalizzazione e realtà storica”. La pubblicazione narra gli eventi che portarono ai tragici fatti di Porzùs, una pagina oscura della Resistenza friulana. “Vanni” assieme a don Redento Bello “Candido” ha firmato proprio nei giorni scorsi su un quotidiano friulano un articolo riguardo il processo di riconciliazione tra le associazioni partigiane Anpi e Apo, divise soprattutto dall’interpretazione dell’evento tragico di Porzùs. Trascorso oltre mezzo secolo, quei fatti continuano ad essere comunque ripresi e valutati, in immagini (come in un recente film) e attraverso pubblicazioni come quella di Giovanni Padoan. La presentazione di sabato è proposta dall’Anpi cividalese e dalla Somsi. Doma inpo sviete Zemlja je žejna Voda je življenje. Cista an zdrava voda bi muorla bit parva pravica vsakega človieka. Pa nie takuo. Na sviete so taki reveži, de niemajo Se vode, al pa muorijo pit to umazano. Tele dni, ko je svetovno srečanje v Johannesburgu, je paršlo na dan, de veC kot 1 milijarda an pu ljudi na sviete niema čedne, pitn^ vode. V Afriki ima pitno vodo samuo 54 odstotku ljudi, adan ja adan rte, v daljnji Aziji le 75 par stuo, kar pride reC, de 1 Človek na 4 je brez nje. Zaradi zastrupitve an boliezni, ki jih pamese pomanjkanje vode an higijene umarje vsako lieto 5 milijonu ljudi. Premalo pošteni Tangentopoli, “Ciste roke”, parva an druga republika... vse kar Ceta, pa v nasi Italiji nismo ratali buj pošteni. Korupcija je v naši daržavi še zrasla. Transparency intematio-nal, nevladna in neprofitna organizacija, ki miere stopnjo legalnosti v posameznih državah an percepcijo, ki imajo o tem daržavljani, je postavila Italijo na rep Evrope, na predzadnjo mesto an na 30. mesto na svie-tu. Cabajo ja a za drage sudiče So take številke, de se navadnemu Clovieku diela-jo omotce. Al vesta, ki dost so zrasle plaCe za nogometaše v Italiji v zadnjih 20 li-et? Za 1.360 par stuo. Milijarde lir, sada milijone evru za plaCat znane zvezde footbala, nogometne družbe se pa utapjajo pune dugi. Tala problematika je sada tudi na mizi od Consob, tiste autorithy, ki ima dužnuost sledit an nadzorovat delniški trg an družbe, ki so kotirane v Borzi. Tiste kar je žalostno je, de tel fenomen nie stvar samuo od parve kategorije, tele fantastične cene vajajo za A an za B. Ki dost košta nogomet? Ce lieta 1982 - 1983 po podatkih Consob je koštu 52.430 euro, sada se je kup vzdignu do 711.161 euro. Kar pride reC v dvajsetih li-etih 1.360 par stuo vic. Denarnice buj lahke Buj so naše denarnice, ali pertošeljni kot jim pravimo po domaCe, ratale težke, ko je namesto lire par-Su euro, buj hitro se naši sudic odtiekajo an Se mi ne vemo, kada an kam. Resnica je, de je življenje ratalo draguo an vse se podražilo. Vsaka gaspodi-nja je tuole zastopila že v parvih miescih lieta. Sada vsi pišejo an godrnjajo, de je ries. Se Berlusconijeva vlada je muorla tuole spoznat an je zamarznila cene luci, gasa an puošte za tri miesce. Bomo videl, Ce bo kiek pomagalo. V Bruslju v telem cajtu pa mislijo narest nove bankovce, bankónote iz papirja v vrednosti 1. an 2. euru. Tudi zatuo, ki se vsakemu od nas zdi, de sudi iz papirja imajo veCjo vriednost. Ideja je na vsako vižo pametna. Naše denarnice bojo takuo dvakrat buj lahke. Milijarda evrov za žrtve poplav Evropska komisija je pretargala nej avgustovski dopust an se sreCala de bi določila, kakuo olajšat posledice, konsekvence poplav, ki so hudo prizadele srednjo Evropo. Potardili so predlog ustanoviti poseben fond za pomoC v naravnih, tehnoloških ali ambi-entalnih katastrofah. V njem bo najmanj 500 milijonov evrov an denar bo že na voljo lietos. Hlietu pa ni bi tel fond podvojili. Zadnjo besiedo pa imata evropski parlament an svet unije, ki muorta tel predlog odobriti. A vse kaže, de bo takuo. PomuoC pode Nemčiji (imiela je 15 milijard evrov škode), Avstriji (dvie milijardi evrov), Češki (od dvie do tri milijarde škode) an Slovaški (35 milijonov evrov škode). An tuole se gaja Zgodilo se je v Mestrah. Niek znan an spoštovan geometra, Umberto Parissen-ti, star 42 liet, se je varnu damu iz poCitnic an je za-viedu, de je umaru. V pan-diejak se je an mlad mož biu vargu pod vlak, ki iz Benetk pelje v Milan. V tistem zmartranem telesu je njega družina prepoznala buogega geometra. Napra-via mu je pogreb, po vsieh zidieh storia objesit njega nekrolog an v Cetartak so buozega moža podkopal. Drug dan veseu an odpočit se je v svoje miesto varnu naš geometra.. Kadar je zaviedu za novico je pat" vo rieC šu snemat nekrologe dol z zidi, potle je telefonu damu svoji družim s katero je biu že vic l*et skregan. An tala je bila parložnost, de so se zdobrt' hal. Problemi pa so šele takrat ratali. Za burokracij0 je biu martu an podkopafl' SreCo je imeu le, de Je imeu opravilo s pametni^11 možmi od policije, ki so tole štrieno razvozlal... y nie igru številk na loteriji Je zgrešiu, takuo ki prave ljudska modrost, pa so mu za dobro podujšal življenje- J Minimatajur ——— Tabor mladih SSK je tudi letos vodil znani Davo Karničar Šport in prijateljstvo na Jezerskem Na drugi breg čez vodo ti tako, da bi se lahko vedno zmislili na ta teden. Smo pa spoznali tudi veliko novih prijateljev, saj na taboru, na katerem se pridružijo mladi iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Herzegovine, Nizozemske, Zda in Ukrajine, je skoraj nemogoče si ne narediti novi prijateljev. Vsi upamo, da tudi če smo postali veliki, bomo prihodnje leto lahko preživeli spet tak “fajn” teden kot je bil letos na Jezerskem in da bomo spet srecali vse prijatelje in seveda še nove spoznali! Simone Gariup Četrtek, 5. septembra 2002 Tudi letos je Svetovni slovenski kongres organiziral tabor mladih, kateremu se je pridružila tudi skupina iz Benečije. Bili smo Simone in Fabrizio Gariup, Mattia in Francesco Cendou, Simone Qualizza in Peter Crisetig. Tudi letos je tabor bil ob Planšarskem jezeru na Gorenjskem in kot lani je tabor vodil Davo Karničar, znan slovenski planinec ki je tudi smuCal z Eve-resta. Tabor je trajal le en teden, od 28. julija do 4. avgusta. Imeli smo veliko dejavnosti: lahki in težki pohodi po naravi, spoznavanje Jezerskega, plezanje, igre brez meje. Smo se imeli prav lepo pa najljubša stvar je bila sreCati spet prijate- Beneški “puobje" na taboru na Jezerskem lje, ki smo spoznali prejšnje leto. Tudi Ce smo si med letom pisali pisma ali e-mail je bilo res veselo se nazaj videti! Vsi smo se veliko spremenili pa smo imeli isto voljo se skupaj zabava- I giochi organizzati a Grimacco inferiore si sono tenuti mercoledì 31 luglio - Ben sei le “prove” disputate Successo delle prime “Grimacchiadi” II paese ha uno dei più grandi capitali per il futuro delle Valli del Natiosne e cioè ben sette bambini che lo abitano Grimacco inferiore è forse la frazione più dimenticata dall’amministrazione comunale di Grimacco. Ed è un peccato perché la gente che vi abita meriterebbe maggior attenzione e perché la frazione si trova in una invidiabile posizione. Sembra che quelle poche case vogliano restare abbracciate alla montagna per sempre come in u-na storia d’amore. Sta lì a metà monte a circa 411 m. sul mare, rivolta verso sud, baciata dal sole Per tutto l’arco della giornata, quando il cielo è sereno. Le poche strade sono tutte in salita o tutte in discesa, a seconda da dove le si guardino. Gli u-nici punti quasi piani sono, la Piazzetta davanti alla casa PiCjul, ed il piccolo spiazzo dietro la casa di Romano Trusgnach - Ceku. Grimacco inferiore è abitata da venticinque persone fisse, quattro cani e i gatti selvatici di Bep-Po Trusgnach. Fino a qui nulla di strano, è una frazione come tante altre. Ma allora, che cos’ha di Particolare Grimacco inferiore? Grimacco inferiore ha uno dei Più grandi capitali per il futuro delle nostre valli, ha sette - dico sette - bambini che la abitano, Più Sophia che a tutte le feste Possibili viene da Milano per tra- scorrere giorni felici e spensierati con i piccoli amici grimacchesi. Il mese di luglio appena passato, si stava trascinando come tutti gli anni, tra grandi caldi ed improvvisi acquazzoni. C’era un po’ di noia. Ma mentre i genitori, i nonni, le persone adulte e gli anziani del paese non ci facevano caso, il piccolo Simone all’improvviso ha lanciato un’idea: perché non organizziamo u-na cena per tutto il paese? Dapprima nessuno ci ha pensato più di tanto, ma piano piano l’idea cominciava a piacere anche ai “grandi”. Così lunedì 29 luglio in serata si sono riuniti, oltre ai bambini, anche alcuni adulti che si erano resi conto che l’idea dei ragazzi doveva essere portata avanti. L’improvvisata assemblea decise all’unanimità: mercoledì 31 luglio 2002, si farà una cena in piazzetta per tutti gli abitanti della frazione ed eventuali ospiti ed oltre a ciò si organizzeranno, solo per i bambini, le prime Olimpiadi di Grimacco inferiore, le “Grimacchiadi 2002”. Martedì 30 luglio e fino al primo pomeriggio di mercoledì grandi lavori, preparazione dei giochi, sistemazione di tavolate e panche nella piazzetta. Scelta del menù e quindi preparazione delle griglie; acquisti di braciole, pollo, Wurstel, salsicce, CevapCiCi, vino, bibite varie per i ragazzi, pane, salse e chi più ne ha più ne metta. Alle ore 17 di mercoledì 31 luglio, sono iniziati i giochi. Vi hanno partecipato: Antonella, 14 anni; Andrea, 12 anni; Simone, 11 anni; Kaja 10 anni; Sara, quasi 7 anni; Sophia, 6 anni; Katja e Gabriele, 2 anni. Le prove che ogni singolo bambino doveva affrontare erano le seguenti: - freccette, autolavaggio, salto della quaglia, tiro a canestro speciale, passo avandi e indrè, pesca la mela. Inoltre, è stato cronometrato il tempo impiegato a percorrere tutto il tracciato, lungo il quale e-rano state disposte le varie prove. Attenti giudici volontari controllavano che ogni passaggio ed o-gni gioco venisse svolto con regolarità assegnando quindi i punteggi meritati. Nelle prove più impegnative, i due bambini più piccolo, Katja e Gabriele, hanno gareggiato aiutati dalle rispettive mamme, Nuša e Teresa. Al termine di queste gare, in base ai temi ed ai punteggi singolarmente raggiunti, sono state formate quattro coppie che hanno affrontato la gara finale, la caccia al tesoro. Dopo quest’ultima prova è stata stilata la classifica a coppie, che ha dato questo risultato: 1. Andrea e Sara che hanno così vinto la prima edizione delle “Grimacchiadi” e due vasi grandi di nutella; 2. Antonella e Gabriele che hanno vinto due vasi medi di nutella; 3. Simone e Sophia che hanno vinto due vasi piccoli di nutella; 4. Kaja e Katja che hanno vinto due vasi più piccoli di nutella. Nel frattempo i vari cuochi e le varie cuoche si davano da fare tra i fornelli e la griglia. Quando finalmente sono state apparecchiate le tavolate, Giove pluvio ha scatenato un super temporale che non voleva finire mai. Cosa fare? La soluzione l’ha trovata subito Valentino: “Tutti nella mia cantina!” Via di corsa ad attrezzare la cantina, ed in raen che non si dica, eravamo tutti a tavola. Si è dialogato, si è mangiato e bevuto, sono stati premiati i bambini... insomma, la serata è trascorsa proprio bene nonostante la pioggia che non la smetteva mài di cadere. Erano presenti oltre a 22 grimacchesi, Valentino e Paola Trusgnach da San Pietro al Natisone, Massimo da Cividale, Claudio da Cormons, Michela e nonna Carla da Gorizia, Adolfo da Milano, Gilbert dal Belgio e due ospiti tedeschi. Il giorno dopo per tutta la mattina grandi lavori per rimettere a posto la piazzetta, la cantina di Valentino, le griglie e soprattutto la casa dei PiCjul quartier generale, ridotta piuttosto male dalle varie e continue invasioni di bambini. Un particolare ringraziamento va ad Adolfo di Milano, instancabile mente, braccio e uomo griglia ed ai grimacchesi, nonna Laura, nonno Corrado, Luigi Vo-grig sempre pronto a dare una mano, mamma Teresa, mamma Nuša, mamma Giovanna, alla nonna del paese Natalia, a Valentino e Paola, ed a tutti i bambini con speciale riguardo a Kaja e Simone. Ci siamo dati appuntamento per il prossimo 31 luglio 2003, per vedere di organizzare la seconda edizione delle “Grimacchiadi”. Speriamo di esserci tutti. Qui Grimacco inferiore a voi Novi Matajur Skoff novi matajur TZ 7 --------------------------------------------- Četrtek, 5. septembra 2002 Viaggio in Belgio a ottobre Un’estate intensa tra una gita ed una festa, un torneo ed una pedalata Il gruppo consiliare di minoranza del Comune di Drenchia, in collaborazione con i circoli dell’Unione e-migranti sloveni del Friuli -Venezia Giulia di Liegi e Tamines, organizza un viaggio in Belgio in occasione della manifestazione culturale organizzata dal Centro culturale di Seraing e della Comunità Francofona della Provincia di Liegi nella quale avrà un ruolo primario la presentazione della cultura slovena delle nostre Valli. Programma: Giovedì 3 ottobre partenza da Trinco alle ore 6.00; da Lombai alle 6.15; da Clodig alle 6.30; da Cividale alle 7.00. Arrivo in Belgio alle ore 22.00 circa. Sistemazione a richiesta dei partecipanti (presso parenti o in strutture alberghiere). Venerdì 4 ottobre Mattino visita alla miniera di Blegny e nel pomeriggio ad una birreria. Serata incontro con gli emigrati presso “Casa nostra” a Seraing' Sabato 5 ottobre Visita della città di Liegi e shopping. Ore 16.30 presentazione del libro “Dežela frike in gubance”. Alle ore 18 apertura ufficiale della manifestazione con musica slovena e italiana. Domenica 6 ottobre Visita del caratteristico mercato “Labatte” di Liegi e quindi partenza per l’Italia. Lunedì 7 ottobre rientro in Italia previsto per il primo mattino. Le iscrizioni si ricevono presso: Lucia Cicigoi (Peternel) tel. 0432/725072 e Bar da Giordano (Cividale) tel. 0432/730367 Le iscrizioni ed il versamento della quota di partecipazione (euro 140 a persona) dovranno essere effettuati entro il 20 settembre 2002. I posti sono limitati, affrettatevi! So bli zaries vsi pridni na damo, te mali an te veliki piamo dirvi che come ogni anno la partecipazione è stata buona e l’appuntamento è per il prossimo anno. Successo per il Tomeo di bocce che ha visto scendere in campo, sul “Zug”, 22 coppie di adulti e ben 8 di bambini! La finale dei grandi si è giocata tra le coppie Lucio Borgù-Lucia Chiabai contro Igor Venturini e Daniele Cencig. Hanno vinto questi ultimi. Per i bambini la finale l’hanno giocata Marco Zuf-ferli ed Alex Venturini. Ha vinto Alex, ma Marco è un ottimo secondo. Per il torneo di dama ci sono stati ben dodici partecipanti, il vincitore è Luca Zufferli. Da dire che sia attorno al “žug” per il torneo di bocce che attorno ai tavoli dove si giocava a dama c’era sempre un folto pubblico. L’agosto festaiolo di Azzida si è concluso con la pedalata in allegria (vedere in ultima pagina) ed i fuochi. Una sorpresa a tutti i paesani l’hanno fatta Mariano e Daniela che si sono presentati in veste di perfetti danze-rini esibendosi per il piacere di tutti. Che dire? Bravo il comitato per Azzida e bravi tutti i paesani e simpatizzanti che non si tirano indietro per dare una mano affinchè tutto si svolga nel modo migliore. (foto di Antonello Venturini) Skupina, ki je organizala liep senjam “amici del borgo" Mariano an Daniela so jo lepuo zaplesal za veseje vsieh Planinci s Tolminskega med prijatelji v Benečiji La Toscana vi aspetta! Tolminsko planinsko društvo je pohodniško zelo razgibano. V sredo 24. julija smo se odpeljali v Benečijo. Najprej smo se pov-speli na Matajur in se razgledali na vse strani v daljavo. Glavni počitek smo namenili in povžili v novem Domu Planinske družine Benečije na Matajure. Prijazno osebje je sprejelo medse skoraj 60 ljudi. V presledkih smo vsi prestopili “prag” novega poslopja. K prijateljem v Benečijo se bomo še vraCali in tudi delovno. Poslovili smo se in pot je nas vodila v TrCmun na grob duhovnika Ivana Trinko. V zahvalo za vse kar je postoril za Slovenski živelj v Benečiji so mu bile zapete tri narodne, med temi tudi “Oj božime tele dolince”. Naj v miru počiva Slovenski Beneški oCe. Z vožnjo smo nadalje- vali na Staro Goro. S tem se je naš planinski dan zaključil z vožnjo proti RobiCu spreminjajoči na Cas, da je tod nekoC vozil vlak. Našo starejšo skupino vodi prizadevni Clan planinskega društva Rudi Ra-uch v sodelovanju z Vladom Sorli, katera sta z ženo Danico popestrila dan s “kapljico rujnega”. Pred dnevi sta praznovala osebni praznik in v tej priliki sta nabrala nekaj objemov in tudi poljubov v soCustveni spomin. Janko Mlakar Affrettatevi ad iscrivervi alla gita in Toscana che a-vrà luogo il 4, 5 e 6 ottobre prossimi. Ci sono ancora pochi posti disponibili, perciò telefonate al più presto a Lia Dorgnach (0432/727088), oppure a Flavia Iussig (0432/727274) e comunque non oltre il 14 settembre. Al momento deH’iscrizione va versato l’acconto di 150,00 euro. Il costo totale della gita è di soli 295,00 euro (tutto compreso!). Il programma è interessante: tre giorni per conoscere Siena, San Gimigna-no, Pisa, Lucca e Parma. Pernottamenti a Marina di Pietrasanta. Non c’è davvero tempo per annoiarsi ad Azzida E’ stata un’estate ricca di avvenimenti quella di Azzida. Tra un appuntamento e l’altro luglio e agosto sono volati tra una gita (Monaco e castelli della Baviera) e una festa, quella degli Amici del borgo, tra un torneo di bocce ed uno di dama, per concludersi con la pedalata in allegria. Settembre è arrivato e con questo mese la crono baby. L’avrete capito, in questo paese non si ama stare con le mani in mano. Della gita a Monaco ne a-vevamo già scritto ed anche pubblicato la foto. Della festa del borgo sap- Lucia, Lucio, Daniele, Igor an Carlo Marco an Alex Senjam cierkuce Svete Lucije nad Barcami Tudi gor v Dubenijem smo imiel senjam. Za tistega, ki na vie, Dubenije je bila narguorša i vascica dreškega komuna. Kadar je narlieuš cvetila je štiela Cez 300 prebivalcu. Sevieda, miez tarkaj prebivalcu je bluo tudi pu-no fajnih CeCic. In puobje od vse Benečije so zahajal gor v uas, puobje domačini so jih vahtal in drugi dan so jim pa slamo trosil do hiše, kjer je puob faresti snubu. Dubenski puobje so bli, ku dan, vsi barki an lepi in so imiel an prestor, ki se je klicu “monte Coraggio”. Tam so se zbierai, Pomenal, popil in zapiel. In dosti krat smo jim Se mi te oženjeni partegnil. Na Žalost zda vsega tega ni veC, vsè tuo se je zgubilo. Zdaj Dubenije Stieje 12 Prebivalcu. Pa vseglih Ze vic liet “prò loco” z doma- Vse “made in Obenetto” za naš senjam Činom naredi senjam. Na manjka ne za pit ne za jest an lietos, ki smo imiel Se lepo uro se je zbralo puno judi, domaci in foresti. Godle so tri ramonike, bila je tudi “pesca di beneficenza”. Siman je pa dobre an sladke brieskve prodaju, pardielane “made in Obenetto”. Maria Stiefcjova in hci Graziella so naredle Stru-kje te kuhane in te ocvar-te. Vsi smo jih pokušal, vsak je jau, de so dobri an vse tuole se je mešalo. KajSan je pieu, kajšan je plesu do pozne ure, vse je šlo po pot in takuo veseli smo se obecjal, de hli-etu se nazaj zberemo in naredimo še buj na veličin, Ce bomo Živi. S sarcam pozdravljam vse tiste, ki bojo bral moje pismo in bralce Novega Matajurja. Siman te mlad Kronala ----------- V saboto 24. an nediejo 25. vošta v Petjage Vsi kupe, ku tu adni družini novi mata]ur Četrtek, 5. septembra 2002 Denita kupe vasnjane, ki se poguarjajo med sabo an odloCejo (decidono), de priet ku polietje pride h koncu bi bluo lepuo narest kiek posebnega v vasi, a-dan senjam za se sreCat vsi, ma pru vsi kupe. Na varh tegà denita Se njih otroke, ki poštudierajo, de tudi oni bi radi kiek organizal, antà bota vidli, ka’ rata! V par fotografijah tle par kraj vi-deta, ka’ je ratalo v Petjage! Zene, CeCe, pa tudi možje so se hitro diel na dielo an tan doma napravli vsake sort dobruote, tarkaj jih je bluo, de na plac so jih muorli nosit nic manj, ku s karjuolo! V saboto je biu turnir v malem nogometu (torneo di calcetto), ki so ga organizal otroc: tarkaj ljudi se je zbralo okuole njih za jih navijat an jim dajat kuražo, V nediejo 25. avgusta je biu senjam an v cierkvici Svete Lucije nad Barcami. Romarska cierku, ki je še buj stara, ku kar so do sada mislili, zadnje leta parkliCe nimar vic ljudi za senjam. Pridejo gor iz Bare an sauodenjske doline pa tudi iz Kozce an bližnjih vasi takuo, ki je bluo pred starim. Cierkuco so lan postrojil, lietos so nardil pa nove banke. Mašavu je ga-spuod Zuanella, potle je biu pa senjam an vsi iz Barc so i-miel kiek dobrega an sladkega za ponudit. Bluo je lepuo. Vasnjani iz Bare s gaspuodam Zuanello pred cierkvijo V sierici za cierkvijo je popudan veselica Sla še dugo naprej deje ki! V nediejo popudan so bh spet protagonisti otroc, saj so pru za nje organizal pru lepe igre: je bluo za se smejat an smejal so se pru vsi. Nie mogla manjkat tom- bola an ker Petjažuc so radodarni ljudje, an part kar so s tem “zasluzil” so Senkal njih liepi cierkvi, ki gor z bule varje nje an njih vas. Bravi Petjažuc, an niCku takuo napri! So kuhal an pekli, Karlut je pa pamašu! Vincerò ? Mah! L'importante è partecipare! La squadra di Azzida classificatasi al terzo posto Domenica 8 primo appuntamento per i ragazzi di Specogna Valnatisone e Savognese in Coppa Domenica 8 settembre, alle 16, a Faedis, la Valnatisone esordirà in Coppa Regione. Mercoledì 11 alle 20.30 a S. Pietro al Natisone salirà la compagine triestina del Costalunga. L’ultima gara eli-minatoria per gli azzurri si terrà domenica 15 settembre a Trivignano alle 16. Salvo sorprese dell’ul- tima ora, il campionato per i ragazzi del presidente Daniele Specogna ini-zierà domenica 22 settembre. Anche la Savognese del presidente Fedele Cantoni parteciperà alla Coppa Regione. I giallo-blu si misureranno con formazioni di Terza categoria. Domenica 15 set- tembre alle 16 incontreranno in casa il S. Gottardo. Domenica 22 secondo turno ancora sul proprio campo con il Ciseriis, infine domenica 29 settembre la Savognese giocherà ad Attimis con la Stella Azzurra. L’inizio del campionato di Terza categoria è previsto per domenica 13 ottobre. sulle strade della Grande guerra Il Veloclub Cividale Valnatisone e il K.K. Soča Kobarid, con il patrocinio della Natisone Gal, del Consorzio Arengo per lo sviluppo turistico delle Valli del Natisone e Cividale, della Comunità Montana Valli del Natisone, del Comune di Kobarid e del Comune di Tolmin, e con le sponsorizzazioni di Bicisport di Cividale e della Banca Credito Cooperativo di Manzano, organizzano per domenica 8 settembre la l8 Gran fondo su strada per cicloamatori a cavallo del confine italo-sloveno. A questa importante manifestazione ciclistica, dal punto di vista sportivo ma anche di collaborazione e conoscenza tra enti e società transfrontaliere, parteciperanno i cicloamatori delle categorie maschili e femminili che hanno compiuto 18 anni, in regola con il tesseramento F.C.I. e gli stranieri in regola con le federazioni di appartenenza. 1 partecipanti potranno usare il tipo di bicicletta AU’liO^0 GRANDE massimo consentito è di sette ore. Proprio nel tratto sloveno si toccherà il punto più alto del percorso, 1120 metri, sulla sella del monte Colovrat. Il secondo percorso, con il tempo massimo di che preferiscono. Ci saranno due percorsi distinti, per entrambi dei quali la partenza è prevista alle 9 da Scrutto. Il primo tracciato, di 113,5 km, per i ciclisti impegnati nella gara di “medio fondo”, partirà da S. Leonardo proseguendo secondo il seguente itinerario: Stregna Tribil Inferiore, Solarje, Raune, Livek, Montemaggiore, Savogna, S. Pietro al Natisone, Pulfero, Montefosca, Fracadizze. Mase-rolis, Torreano, Cividale. San Leonardo. Il tempo Nel calcetto la novità della formazione del P.P.G. Azzida Amatori, i gironi dei valligiani La UISP ha reso nota la composizione dei gironi di calcio amatoriale che vedrà in campo anche le nostre squadre. Nel girone di Eccellenza, oltre al pluridecorato Reai Filpa ed alla Valli del Natisone, giocheranno Rivarotta, Anni ‘80, Mereto di Capitolo, Usa Manzano, Chia-siellis, Baby color. Bar Cor- rado, Warriors, Al Canti-non, Osteria della Salute, Deportivo Ediltomat e Drink team Goricizza. Nel campionato di Seconda categoria, nel girone B, fa la sua ricomparsa dopo la promozione l’Osteria al Colovrat di Drenchia che ritroverà i “cugini” della Polisportiva Valnatisone di Cividale. Del raggruppa- mento fanno parte inoltre S. Lorenzo, Gunners, Drag store, Ravosa, Dinamo Korda, Racchiuso, Millennium, Brigata brovada, Amaranto ed il Bar agli Amici. Nel calcetto assieme ai Merenderos, Bronx Team e Paradiso dei golosi e il Santo ed il lupo al via anche la “novità" P.P.G. Azzida. La Valnatisone parteciperà al campionato regionale Juniores nel calcio che conta Gli Juniores della Valnatisone parteciperanno al campionato regionale che inizierà sabato 21 settembre. La F.I.G.C ha infatti accolto la domanda dei valligiani inserendoli nel girone B. Il riconfermato Claudio Baulini guiderà la compagine sanpietrina che avrà avversarie le squadre della Comunale Gonars, Centro Sedia, Cividalese, Ge-monese, Manzanese, Pagnacco, Palma-nova, Pro Fagagna, Pozzuolo, Rivignano, Tolmezzo, Tricesimo ed Union ’91. La Valnatisone si riaffaccia nell’elite della categoria, in un campionato molto impegnativo, un’autentica vetrina del calcio che conta. Grande è l’attesa per i derby con la Cividalese che nelle proprie file schiera molti giocatori prelevati da altre società. Ha invece destato scalpore e proteste l’esclusione della formazione udinese dell’Ancona dovuta all’iscrizione delle squadre vincenti dei gironi provinciali, tra cui la Valnatisone. 1Qnovi matajur -------------------------------------------------------------------------------- — cnnrt L četrtek, 5. septembra 2002 jj I/(y f [, Alpi orientali, primo De Cecco Corredig-Borghese con onore Il rally si è corso venerdì 30 e sabato 31 sulle strade valligiane percorso di otto ore e mezzo, è destinato agli iscritti alla “gran fondo”. Inizialmente il percorso è identico alla “medio fondo”, ma una volta ritornati al punto di partenza a S. Leonardo, solo gli atleti che transiteranno a S. Leonardo entro le 14.45 continueranno verso Clodig, Trusgne, Tribil Superiore, Covacevizza, Podresca, O-borza, Iainich, per arrivare dopo complessivi 154,5 km a S. Leonardo. I ciclisti durante la gara dovranno essere muniti di documento d’identità valido. Sarà obbligatorio l’uso del casco di protezione o-mologato. Dalle 16 si terranno le premiazioni degli atleti e delle società meglio classificate. Il manzanese Claudio De Cecco si è aggiudicato la 38. edizione del rally delle Alpi orientali che si è corsa lungo le strade delle Valli del Natisone e del Torre venerdì 30 e sabato 31 agosto La coppia valligiana composta da Pietro Corredig e dalla moglie Sonia Borghese si è classificata al quindicesimo posto assoluto della gara. Hanno corso su una Subaru Impreza St messa a loro disposizione da Claudio De Cecco (foto Antonello Venturini) Una domenica in bicicletta Tonca je šu h miedi-hu ginekologu. - Gospuod doktor, kadar ljubim mi Zvižge-jo uha. Posebno kadar genjam ljubit mi se zdi, de mi vsi žvižgejo! - Dost liet imate? - je vprasu miedih. - Osemdeset! - Osemdeset? An ka’ bi teu, de vam bojo ploskal na roke?!?! * * * Giovanin an Milica za medeni tiedan (luna di miele) sta šla v Benetke. V hotelu sta zapo-znala dva palčka (nana), tudi onadva na medenim tiednu. Potlé, ki so povičeijali, so se pobral vsi štieri v njih kambre, ki so ble bližnje. Giovanin an Milica sta nardila ankrat njih dužnuost od novi-Cu, an se nicku obamila vsak na suoj kri za se odpočit ker sta bla tudi nomalo trudna od du-zega potovanja. Pa nie-sta mogla zaspat zatuo, ki v bližnji kambri od palčku ni bluo meru! - Adan, dva, tri, hop! Adan, dva, tri, hop! Se je Culo uekat celo nuoC v njih kambri. - A Cuješ, ki uganjajo - je pošepetala nomalo navošljiva Milica -an mi druga dva pa sa-muo ankrat! - Oh ja - je pogoder-nju Giovanin - zastonj na pravejo, de palčki so zlo poznani za tiste reci! Drugi dan zguoda so se sreCal vsi štieri okuo-le adne mize. -Orpodibako-jejau Giovanin - sta dala zdol naco, eh?! Ist an moja žena Milica sva lepuo cula, ka’ sta uganjala! - Makke! Magar, de bi bluo takuo, nisva rivala celo nuoC skočit gor na tisto vesoko pa-stiejo! ! ! * * * Karletojebiu bolan. Je šu h miedihu, ki mu jejau: - Mi je žal vam po-viedat, de imate še adno nuoc življenja! Nicku leteu je damu an poviedu ženi: - Tare-zija, mi je jau miedih, de imam še adno nuoc življenja,,zatuo bi teu poljubit še ankrat! Potlé še ankrat, an še ankrat, an še ankrat! - Sada je zadost - je jala Tarezija - lahko ti tuole dielaš, ki jutre na boš muoru ustat! SPETER Ažla - Spietar Tri purtone za noviče Paš kam so šli po tarkaj brušjana? So višno prehodil vse Nediške doline za ga uSafat. SreCna novica, ki sta ■nriela niC manj ku tri purtone za njih poroko sta Antonio Floreancig (Toni) iz Spietra (tata iz Oblice, ma-toa iz Dreke) an Michela Uuriavig iz Ažle. Oženila sta se v saboto 3l. vošta v Ažli, pa senjam Je zaceu že tisto vicer priet, kar so jim parjatelji an va-Snjani runal purtone: adan Pfed hišo, kjer je Michela živiela z nje družino, adan Pred hišo od družine od Antonia an adan, kjer bojo no-yici živiel. Pa tudi tisti dan, ki sta se oženila, je bluo gor na Prehodu vse veselo an lepuo an fešta je šla napri malomanj do drugega dneva. Mlademu paru želmo .vse narbuojše v njih življenju. PODBONESEC Brišča Žalostna iz naše vasi Na naglim nas je za ni-mar zapustila Edda Marti-nig, uduova Birtig iz BrišC. Imiela je 70 liet. Edda je bla zadnja od družine, kjer je bluo tri bratu an še ona. Seda nie vic obednega. Z nje smartjo je v žalost pustila hčere, zete, navuode an vso drugo žlahto. Za ji dat zadnji pozdrav se je v Cetartak 29. vošta zbralo puno ljudi gor v BrišCah, kjer je živiela an kjer bo za venCno počivala. HCeri Paoli an zetu Mas-simu, pru takuo vsi družini, je v telim žalostnim momentu blizu vsa Planinska družina Benečije. DREKA Petarnel Zbuogam Basilia Smo vsi ostal brez besie-de, kar smo zaviedel, de je za venCno zapustila tel sviet Basilia Trusgnach - Tru-šnjanova iz Petamiela. Imiela je 74 liet. Umarla je na naglim, ker ji je sarce odpo-viedalo. Basilia je puno liet preži- viela po sviete, v Svici, kjer je imiela puno parjatelju predvsem med našimi ljudmi, ki so gor živiel. Basilia je rada pomagala vsiem. Kar se je varnila damu je šla živet v rojstno vas, v Pe-tamel. Za njo joCejo hCere, zeti, navuodi, pranavuodi, Berto, kunjad an vsa druga žlahta. Venčni mier bo počivala na Liesah, kjer je biu nje pogreb v petak 30. vošta zju-tra. Dreka- Sant’Andrat Umru je Franc Šioru V saboto 31. avgusta se je zaključila duga življenjska pot Franca Cicigoi Sio-rove družine iz Laz. Ucaku je vesoko starost, saj je imeu 86 liet. Franc Cicigoi je biu duhovnik an puno liet je opra-vju njega pastiersko dielo med našimi emigranti v Svici. Ze puno liet je šlo mimo odkar se je biu vamu v Italijo an je šu živet ku puno drugih emigrantu iz dreške-ga kamuna v Sant’Andrat. Tu je kakih deset liet od tega obhaju njega zlato mašo. Ni pa maru praznovanj an de bi se o tem pisalo. Ziveu je zadost v sienci, čeglih mu nie uteklo nic od tistega kar se je gajalo po naših dolinah. Njega pogreb je biu v pandiejak 2. septembra v Sant’Andrat, kjer bo za tornar pocivu. Mašo mu je molu kupe z drugimi duhovniki videmski škof Alfredo Battisti. Kronaka ------------- Z bitikleto iz Dreke do Grada an Barbane * Pejù jih je famoštar iz sv. Stuoblanka Mario Laurencig Lieto 1937: spominska slika du Grade mladih avan-guardistu iz dreškega kamuna. Se je zom dan, kar so se z bicikletami pejal do tistega kraja. Pelju jih je famošter iz svetega Stuoblanka, Mario Laurencig. Izlet, gito jo je organizala G.I.L. (Gioventù italiana del Littorio). Dol so se ustavli dva dni (tekrat je bluo puno!) an iz Grada so šli tudi na Barbano. Te narstariš skupine je biu Giuseppe Trinco - Zajcu iz Krasa, klaša 1908. Bepo je biu “istruttore premilitare” an je tist, ki ima “remo” tu roke. Bepo nas je zapustu. Blizu njega, stoje, je Giuseppe Namor - SiuCc, klaša 1922. On je biu “capo manipolo”. Tudi on je umaru. V parvi varsti, te parvi dol za krajan na te pravi roki je Gino Floreancig, klaša 1923. Blizu Gina je Renzo - Duo-dru iz Ocnegabarda, klaša 1923. Umaru. Med Ginam an Renzain je Romeo Briz -Suostarju iz Kraja. Klaša 1923. On je živ. Ta za Ro-meam je Romeo Trinco -Storie iz Gorenje Dreke. Klaša 1923. Tudi on je živ. Blizu Romea Trinca je Dolfi Cicigoi - Sior iz Laz. Je biu klaša 1923 an je urnam. Tisti ta na sred je Giuseppe Ber-gnach - MatiCicju iz Gorenje Dreke. Klaša 1922. Umaru. Na Ceparni roki, v parvi varsti, je Alberto Scu-derin iz Ocnegabarda. Klaša 1922. On je šu v Rusijo an se nie nikdar vamu damu. Ta za Albertam je Antonio Sca-balon iz Laz - klaša 1924. Ziv. Tisti, ki tiCe uodo z roko je Pietro Trusgnach - Skejcu iz Ocnegabarda. Klaša 1922. On je šu v Rusijo, a je imeu sreCo se vamit damu an je še med nami. Ta za Petram je Berto Bergnach - Skinjin iz Krasa. Klaša 1924. On je urnam. Te zadnji ta zad, tist, ki je obamjen proti vodi na vemo, duo je. Vemo samuo, de se klice Antonio an de živi v Cedade. Se mi pari lepuo publikat telo fotografijo, takuo naši te mladi zastopejo, de za bit veseli an za lepuo preživiet mlade lieta tekrat je bluo zadost iti dva dni v Grado an Barbano (an še z bicikleto iz Dreke napriej an nazaj). 2e tuole je bluo kiek posebnega! Sergio novi matajur Četrtek, 5. septembra ni an nie težkuo jih sreCat parhajajo sam počivat po- tle po naših dolinah, ko liete. Naši noviči Al sta prebral zadnji k-rat, de v nediejo 18. vošta je bla v Podutani poroka an de so se ženil Caterina Ter-licher iz Skrutovega an Ennio Zanutto iz Spietra? Te-lekrat bota vidli an kakuo so bli lepuo naštimani tisti dan. Novicam, ki bojo živiel v Spietre, še ankrat želmo vse narbuojše na telim svietu. Na drugi fotografiji vi-demo novice tam v Milane: sta Monica Trinco an Enzo Bavera. Od nje preimka sta za-stopil, de ona je “naša” Ceca. Nje tata je Maurizio Trinco - Drejonu iz Trinka, ki je oženu Rito Pischedda dol z Sassari an žive že puno liet tam v Milane. Pa Maurizio nie nikdar pozabu na njega rojstne kraje, jih je stuoru spoznat njega druži- doma an po sviete Tudi Monichi an nje la na 29. junija, želmo ve-možu Enzu, ki sta se oženi- selo an sreCno življenje. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) * PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081)-Pridejo oni na vaš duom. Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori. 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti); 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenjo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Assodato alTUSPI Traduzioni commerciali, tecniche e legali italiano - tedesco (a Ponteacco). Tel. 0432/727733 e-mail: korsch@libe-ro.it Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. SETEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Spietar: od 9. do 15. setembeija Fomasaro (Cedad): do 8. setembeija Fontana (Cedad): od 9. do 15. setembeija Affitto casa a Biarzo (San Pietro al Natisone). Potete contattarmi al numero telefonico 0432/730412 dopo le 20. SVET LENART Hrastovije Oblietinca-Anniversario Je že devet liet, odkar nas je zapustu Antonio Clinaz -Petelinu iz Ješičjega. Z ljubeznijo an Žalostjo se nanj spominjajo Zena, sinuovi an vsa zlahta. Za njim bo sveta maša v Podutani, v pandiejak 9. setembeija, ob 19. uri. II 9 settembre saranno 9 anni da quando ci ha lasciati Antonio Clinaz, Petelin di Je-sizza. Antonio, che viveva a Crostù, era molto conosciuto perché per molti anni ha fatto il calzolaio a Scrutto. Una santa messa verrà celebrata lunedì 9, alle ore 19, nella chiesa di S. Leonardo. 12 V nediejo 18. vošta se jih je zbralo vič ku 150 Vsi kupe z bitikleto po Nediških dolinah četrtek, 5. septembra 2002 Okuole RoZince so po navadi vsi ljudje na počitnice, na ferjah, takuo more ratat, de tudi naše vasi so še buj prazne, ku po navadi. Pa če v nediejo 18. vošta sta bli paršli v Azio, sta bli vprašal: “Ma od kod parhajajo vsi teli tle?”. Parhajal so iz Nediških dolin an so se ušafal tle za iti na “pedalato in allegria”, ki jo je organizu komitat za Azio. Poštudierita, vič ku 150 ljudi z bičikletami. Bluo jih je vsakih liet, od te malih, ki so kumi zapustil “tričik-lo” za kolo, do tistih, ki “pedalajo” že puno puno liet. Adni so paršli sami, drugi z vso družino Z bičikletami so se pejal po ciesti blizu NediZe skuoze vasi Spietar za prit do Lipe, kjer par Martiče so se ustavli za pokušat do-bruote, ki jih v teli družini pardielajo. Potlè napri čez muost na Nedižo za iti v Bjača, Nokulo, Bamas an do Muosta, kjer par guban-cah “Giuditta Teresa” jih je čakala dobra pastašuta. Ce nie bluo zadost pastašute, so ble še sladčine, ki so jih ponudli gaspodarji tele velike butige. Adna liepa, posebna ne-dieja, ki nam je storia za-stopit, de kjer je nomalo dobre volje se more narest zaries kiek posebnega an ka’ je lieušega, ku preživiet an dan v veseli družbi tle po Nediških dolinah? Tle moremo videt an part tistih, ki so šli “pedalat”. Pogledita te male: ka’jih nie za sniest! Pridni tudi tisti, ku Giovanni an njega žena, ki čeglih nieso pru mladi so se zvestuo potrudil! Farani Ku vsako lieto an lietos farani z Lies an njih parja-telji so se pobral an šli kupe na liep izlet, na gito. Z-godilo se je v nediejo 25. vošta. Nie so šli Buog vie kuo deleč, pa zadost za se čut, manjku za an dan, na “ferje”. Pejal so se do Padove an šli gledat an molit v svetišče “San Leopoldo Mandič” an potlè tudi v Praglia, kjer je ’na liepa “abbazia”. Po pot so piel, se pome-nal an posmejal an takuo zaries preživiel ’no lepo nediejo. z Lies so šli po sviete