183. številka._Ljubljana, v ponedeljek 12. avgusta 1901. XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Z i Ljubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Volilno gibanje.
Shod v Novem mestu.
Včeraj dopoldne se je vršil v prostorni dvorani »Narodnega doma« v Novem mestu shod, na katerem se je vo-lilcem predstavil kandidat za deželno-zborski mandat dolenjskih mest gospod dr. Ivan Tavčar.
Zbralo se je okrog 80 volilcev. Shodu je predsedoval novomeški župan g. dr. S c h e g u 1 a, ki je s toplimi besedami pozdravil zbrane volilce, predstavil vladnega zastopnika gospoda deželno-vladnega svetnika Friedricha ter na to dal besedo kandidatu gosp. dr. Ivanu Tavčarju, čigar govor priobčimo jutri dobesedno.
Govoru g. dr. Tavčarju je sledilo burno dolgotrajno pritrjevanje. Župan g. dr. Schegula je na to predlagal, da naj se g. dr. Tavčar proglasi kandidatom za deželnozborski mandat dolenjskih mest, ker imajo dolenjska mesta poln vzrok, biti zadovoljna z dosedanjim delovanjem svojega poslanca in ker bi bila sramota, če bi dolenjska mesta volila dru-zega poslanca, nego poslanca z narodno-naprednim programom. Ta živahno odobravani predlog je podpiral tudi gospod dr. K a r o 1 Slane, na kar je bil gospod dr. Ivan Tavčar z aklamacijo proglašen kandidatom za deželnozborki mandat dolenjskih mest.
Klerikalni volilni oklic.
»Osrednji volilni odbor katol.-narodne stranke« je v sobotnem »Slovencu« obelodanil svoj volilni oklic. Odkrito povemo, da mej stotinami ofici jalnih izjav različnih strank, kar smo jih kdaj čitali, nam še nikdar ni prišlo kaj tako podlega v roke. Povsod po svetu, in naj so nasprotja mej strankami še tako velika, in sicer tudi najhujši žurnalistični ekscesi na dnevnem redu, se stranke v svojih o fi-cijalnih izjavah drže meja dostojnosti. Kranjska klerikalna stranka je tudi to načelo   navadne   olike   pogazila. Njen
LISTEK.
Povest brez naslova.
Ruski spisal Anton Čehov. V petem stoletju se je dvigalo solnce kakor sedaj vsako jutro ter je šlo vsak večer spat. Zjutraj, ko so poljubljali prvi žarki roso, se je oživila zemlja, zrak so napolnjevali zvoki radosti, zanosa in nade, zvečer pa so utihnili ter zatonih v mračno temo. Dan je bil sličen dnevu, noč noči. Zdaj pa zdaj je pTišel kak oblak, in grom je bobnel jezno ali je padla zaspana zvezda z neba, ali pa je pritekel bled menih povedat svojim bratom, da je videl v obližju samostana tigra — to je bilo vse — potem pa je bil spet dan jednak dnevu, noč noči. Menihi so delali in molili, mej tem ko je igral njih stari prior orgije, pesnil latinske verze ter pisal note. Ta neobični starec je bil nenavadno nadarjen. Igral je na orgijah tako umetniško dovršeno, da se celo najbolj priletni starčki, katerih posluh je s starostjo že otopel, niso mogli vzdržati solz, kadar so prihajali zvoki orgelj iz njegove celice. Ako je govoril o čem, bodisi tudi o najna-vadnejšem, n. pr. o drevesih, o živalih ali
oklic je brezobrazen pamflet najnižje vrste ter dokumentaričen dokaz, da je klerikalna stranka družba nespodobnih 1 j u d i j.
Klerikalci predstavljajo deželnozbor-ske volitve kot boj med slovenskim narodom in njegovimi sovražniki. Šusteršič, Vencajz, Brejc e tutti quanti, njihovi kaplani in mežnarji, njihovi analfabeti in šnopsarji, ti predstavljajo narod, slovenski naprednjaki, torej vsa slovenska inteligenca, najboljši sloji kmetskega in meščanskega stanu, nositelji in branitelji slovenske narodne ideje, ti se proglašajo ne le za narodove sovražnike, ampak se jim sploh odreka pripadnost k slovenskemu narodu. Ljudje take vrste, kakor so združeni v klerikalni stranki se upajo najboljše narodne sloje proglasiti kot tuj element.
Volilni oklic povdarja, da je klerikalna stranka kmetska stranka, in da hoče ostati kmetska stranka. To so limanice, na katere bo sedel samo tisti kmet, ki klerikalcev ne pozna. Kdor je kdaj zasledoval delovanje klerikalne stranke, bo vedel, kako ta stranka kmeta ljubi. Čitajte »Volilni katekizem«, ki je bil izdan za časa državnozborskih volitev; v njem navedena dejstva vam kažejo, da ljubijo klerikalci kmeta tako, kakor uš kožuh. O meščanih niti ne govorimo. Obrtniki naj pogledajo v Št. Vid, kjer se zidajo škofovi zavodi. Denar za te zavode je izprešan iz slovenskega ljudstva, a ves zaslužek so dobili tujci, domačin ne sme krajcarja zaslužiti.
Klerikalni oklic se izreka za splošno in direktno volilno pravico. Za to smo tudi mi, odločno pa zahtevamo prej zakonitih jamstev za svobodne volitve. Klerikalni oklic pravi »Liberalna večina v deželnem zboru kranjskem je le mogoča, ker je volilni red krivičen, katerega so pred 40 leti liberalci skovali v svojo korist. Torej liberalci so pred 40 loti skovali volilni red? Klerikalci prav dobro vedo, da niso liberalci skovali veljavnega volilnega reda, ampak da je veljavni volilni  red o k tro -
o morju, ga ni bilo možno poslušati, ne da bi se človek smehljal ali jokal, in zdelo se je, da done v njegovi duši isto strune kakor v njegovih orgijah. Kadar pa se je srdil ali pa se je udal veliki radosti, ali je začel govoriti o čem groznem ali vzvišenem, tedaj se gaje lotilo strastno navdušenje, njegove svetlikajoče se oči so se napolnile s solzami, obraz je zaru-del, glas pa je bobnel kakor grom; in menih, kateri so ga poslušali, so čutili, kako je zavzelo njegovo navdušenje tudi njihove duše. V teh krasnih slavnostnih trenotkih je bila njegova moč brezmejna, in ko bi bil zapovedal bratom, naj po-skačejo v morje, bi se bili vsi brez izjeme z veseljem požurili, izpolniti mu željo.
Njegova godba, njegov glas in njegove pesmi, v katerih je proslavljal Boga, nebesa in zemljo, so bile za menihe izvir večnega veselja. Vsled enoličnosti njih življenja se je dogodilo, da so jih dolgočasila drevesa, cvetlice, spomlad in jesen, da je šumenje morja utrudilo njih uho ter jim je postalo ptičje petje neprijetno, toda darove starega priorja so potrebovali vsaki dan, kakor kruh.
Desetletja so prešla, in dan je bil vedno jednak  dnevu, noč noči. Razun
iral cesar, a vendar sučejo celo stvar tako, kakor da so tudi volilnega reda krivi slovenski naprednjaki in kakor bi ti slovenski naprednjaki bili vzrok, da se volilni red ne premeni. Ti klerikalni sleparji, ki že več let sem govore o volilni pravici, v deželnem zboru pa so na vse načine skušali, preprečiti direktne volitve v kmetskih občinah, namenoma ne povedo, da so veleposestniki iz sicer razumljivih razlogov izjavili v deželnem zboru, da ne privolijo v nobeno premembo volilnega reda več, a dokler veleposestniki ne privolijo, je vsaka reforma nemogoča. Veleposestnikom je samo treba zapustiti dvorano in deželni zbor ne sme več sklepati o premembi volilnega reda.
Klerikalni oklic apelira na vse stanove, naj volijo klerikalce. Apelira na kmeta in na meščana, zlasti še na trgovce, obrtnike in na učitelje. Odstavek, ki je posvečen učiteljstvu, je naravnost humo-rističen. »Katoliško-narodna stranka je boljša prijateljica šole in učiteljskega stanu, nego vsaka druga stranka«, tako poje klerikalni pamfletist. Učitelji, kaj vas nič ne mika prestopiti v ta tabor, iz katerega se čuje tako sladko vabljenje?
Najlepši pa je konec klerikalnega pamfleta. Čitajte, ljudje božji, čitajte te in-famije in priznali bodete, da je klerikalna stranka v resnici stranka nesposobnih ljudi, in da more samo osebno nespodoben človek kandidirati pod tako zastavo.
"V LJubljani. 12. avgusta.
Staro- in Mladočehi.
V petek je" imel izvrševalni odsek mladočeške stranke sejo, katere so se udeležili razen Pacaka vsi voditelji stranke. V prvi vrsti se je razpravljalo o deželnozborskih volitvah. V kompromisnem vprašanju s Staročehi in češkimi radikalci se ni moglo skleniti še nič obveznega, ker se bavita s kompromisom še pododseka. Vendar pa se je govorilo tudi o kompromisu, katerega je možno skleniti,  ako   dobe   Staročehi   20, češki
divjih ptic in živalij se ni prikazalo nič živega v obližju samostana. Najbližje človeško bivališče je bilo jako daleč, in da si prišel od samostana do tja ali od tam do samostana, si moral hoditi približno sto vrst skozi puščavo. Puščavo prekoračiti pa so se odločili le oni ljudje, kateri so zaničevali življenje ter se mu odrekli, in ki so šli v samostan kakor v grob.
Kako veliko je bilo torej začudenje menihov, ko je potrkal nekoč v noči na njih vrata mož, kateri je bil, kakor se je pokazalo, meščan ter prav navaden grešnik, ki je ljubil življenje. Predno je prosil ta mož priorja za blagoslov in molitev, je zahteval vina in pijače. Na vprašanje, kako je zašel iz mesta v puščavo, je odgovoril z dolgo lovsko povestjo: Šel je na lov, pil je preveč in zašel. Ko so mu predlagali, naj bi vstopil v samostan ter rešil svojo dušo, je odgovoril: »Jaz ne spadam k vam«.
Ko se je najedel in napil, je motril menihe, kateri so mu stregli, je majal očitajoče z glavo, ter dejal:
»Vi menihi ne delate ničesar. Dru-zega ne znate kot jesti in piti. Mari človek tako reši svojo dušo ? Premislite: Mej tem, ko sedite tu v miru, jeste in pijete ter sanjarite o izveličanju, se pogubljajo
radikalci pa 5 mandatov. Tudi glede spravnih pogajanj na Moravskem se je vršil pogovor, ter so se baje voditelji Mladočehov izrekli za stališče, katero zavzemajo v tem vprašanju »Nar. Listy«, namreč proti spravi. Ta negativen uspeh je dosegel dr. Stranski, ki je referiral o spravnih pogojih Nemcev in predlagal, da se sprava zavrne. Vendar pa se baje spravna pogajanja pozimi začno iznova, da, moravski listi zatrjujejo celo, da se ne bodo niti pretrgala, nego le odgodila.
Shod v Brucku.
Včeraj se je vršil v Brucku ob Muri shod nemške ljudske stranke, ki je za bodoče razmerje nemških naprednih in narodnih strank napram \VoIf-SchOnerer-jancem velike važnosti. Na Češkem se je vnel namreč med \Volf-Schonererjanci in med nemško narodno stranko uprav besen, surov, navadno docela oseben boj. Nemški radikalci so izpodrinili povsod naprednjake, a sedaj bi radi izpodrinili še nemško-na-rodne politike. Vse severno Češko naj bi bilo VVolfovo, vsenemško in protiavstrij-sko, tako da bi bila severna Češka vkrat-kem zrela, da odpade od Avstrije in se vrže v naročje Prusije. V sredi boja na Češkem pa je stal podpredsednik drž. zbora Prade, katerega so seveda radikalci napadali najljutejše, ker je avstrijski vladi najbližji in ker je lojalen Nemec, ki spravi s čehi ni principijalno nasproten. Prade je moral radi gnusnih napadov \Volfovcev svoje mesto odložiti, ter je ta svoj neopo-rečeni sklep naznanil shodu v Brucku. Nadaljni sklepi tega shoda danes še niso znani, a bodo vsekakor zanimivi. Prade si je s svojim energičnim in javnim nastopom proti Vsenemcem pridobil največje simpatije, zato pa obžalujejo vsi lojalni in še avstrijskočuteči Nemci, da se je dal z lažmi \Volfovcev tako hitro ugnati v kozji rog. Pričakovalo se je, da osnuje Prade iz vseh patriotičnih nem. elementov novo veliko nemško-narodno stranko, a nada se je izjalovila. Prade ni pravi mož, ki bi premagal \Volfovce, ki bodo sedaj tri-umfirali.
vaši bližnjiki ter gredo v pekel. Poglejte enkrat, kaj se godi v mestu! Nekateri mrjo glada, drugi ne vedo. kaj bi začeli s svojim zlatom, gazijo v zlu ter poginjajo kakor muhe, ki se pogreznejo v medu. Pri ljudeh ni niti vere, niti resnice. Če-gava dolžnost je, rešiti jih? Čegava dolžnost je, pridigovati? Ali naj to storim jaz, ki sem od jutra do večera pijan ? Mari vam je dal Bog zato ponižno mišljenje, ljubeznipolno srce in vero, da sedite tu mej štirimi stenami in ne delate ničesar?«
Besede pijanega meščana so bile drzne in nespodobne, a vendar so čudno vplivale na priorja. Starec se je spogledal s svojimi menihi, pobledel je ter dejal:
»Bratje, saj govori resnico! Res je, da se ugonabljajo ubogi ljudje radi svojo nespametnosti in slabosti v grehu in brezverstvu, mej tem ko se mi ne ganemo, kakor da nas to nič ne briga. Zakaj ne bi šel tja ter jih spomnil Kristusa, katerega so pozabili?«
Besede meščana so starčka prevzele; takoj naslednjega dne je vzel palico, se poslovil od menihov ter šel v mesto. Menihi pa so ostali sami brez godbe, brez njegovih govorov in pesni.
(Konec prik)
Kitchenerjeva proklamacija.
Po naročilu angleške vlade je izdal 7. t. m. lord Kitchener proklamacijo, ki se glasi: Vsi poveljniki, častniki in vodje oboroženih tolp, ki so državljani bivših republik in se četam Nj. Veličanstva upirajo še vedno, bodisi v koloniji Oranje ali v Transvaalu ali v kakem drugem delu ozemlja Nj. Veličanstva v Južni Afriki, in vsi členi vlade bivše republike Oranje in Transvaal bodo za vedno prognani iz Južne Afrike, ako se do 15. septembra ne udado. Stroške za vzdrževanje družin onih državljanov na bojišču, ki se do 15. septembra ne udado, morajo nositi dotični državljani sami ter se porabi za to premično in nepremično imetje dotičnih državljanov. Kitchener grozi torej z izgnanstvom Burom, katerih nima niti v pesti! In kako naj se izvrši deportacija celega naroda, cele vojske? Kam hočejo Angleži poslati Bure in koliko mož bode treba, da bodo te pregnane Bure v dotičnom prognanstvu vzdržali? Očividno je izvršitev Kitchenerjeve grožnje skoraj neizvršljiva, vsekakor pa predraga in pre-težavna. Tudi grožnja, da se Burom konfiscira vse premično in nepremično imetje, je smešno, ker so Buri še itak izgubili vse in nimajo ničesar več izgubiti. Angleški listi so polni hvale radi te proklamacije, ki se jim zdi pametna. Vendar pa dvomi nekaj listov, da bi imela kaj uspeha ter priporoča še hujše represalije. Bojevitost Angležev pada rapidno, zato pa pada tudi njih požrtvovalnost. Vlada je postala nervozna in vojno ministrstvo išče sredstev, da bi se vojna ven-dar-le končala čim preje.
Dopisi.
Iz Maribora, 10. avg. (Glavne misli iz »jako zmedenega govora« gos p. Kamuščiča na XVI. s k u p č i n i družbe sv. Cirila in Metoda.) Govornik je zadnje dni potoval po lepi, a tužni Koroški. Že pod Dobračem blizu Pod-kloštra je poizvedel od dečkov, da pohajajo nemško ljudsko šolo, da so skoraj sami Slovenci, a da njih učitelji ne razumejo našega jezika. Kako pa da znate slovenski, jih je baral. Gospod župnik nas uči »nauk« po slovenski. Ko je dalje potoval, je poslušal, kako ljudje govore, nemščino je bilo slišati povsod, v prodajalnicah, krčmah in javnih krajih vse nemški, samo na polju je tu in tam slišal slovensko besedo. — Kako pa v mestih, v Beljaku, v Celovcu, to so vam prave »Sudmarkovea trdnjave.
Na potovanju ga je še najbolj žalil nemški pozdrav: »Heil«. Vsak deček, vsaka deklica je upila, ko je mimo dirjal — »Heil!« In ta »Heil«, častiti skupščinarji, je izviral iz slovenskih ust. Nemško uči-teljstvo je svojo deco privadilo, da morajo s »Heil« pozdravljati vsakega ptujca, da bode iz tega poznal: glej nas, vsi smo Nemci, to vam že naš pozdrav znači. — Tako je prišel govornik pred par dnevi na Velikovec. Ko je korakal v reber, so ga tudi velikovški otroci pozdravljali s »Heil«. To mu je bilo mučno, ter si je mislil, kako potrebne bi bile slovenske šole v Korotanu.
Prišel je v Velikovec, ogledal si tam nemške zavode, posebno pred letom dozidano »Biirgerschule«. V Velikovcu, kakor povsod — vse nemško — ni jednega slovenskega napisa. Stražnik in drugi so mu sicer rekli, da skoraj vsak zna slovenski, ali da vendar vsi nemški govore. Govornik je šel v Št. Rupert; to je veli-kovško predmestje, tam je farna cerkev in blizo nje na ograjenem prostoru se dviga velikanska stavba z napisom: Narodna šola. — Na pročelju zgoraj pa stojita kipa sv. Cirila in Metoda. Tu si je govornik mislil: srečni ste pač Velikovčapi, ko imate pred vrati tako lepo poslopje, svojo narodno šolo. — Gospod govornik si je ogledal vse notranje prostore: v pritličju so razredi preskrbljeni z najmodernejšimi šolskimi učili in pripravami. — V drugem nadstropju so lepe sobe: tu je govornica, tam obednica, blizu na severni strani velikanska kuhinja z velikim štedilnikom na šest ognjev (visokodušno darilo gospoda Zamika).
V drtfgem nadstropju so celice za sestre, kapela kaj krasno izdelana — zadaj mali žagrad — spalnice za gojenke
itd., poslopje šteje 20 prostorov; široke, lepe, iz trdega lesa izrezane stopnice in parketi po vseh sobah, samo v razredih in kuhinji so navadne deske. To je res krasno delo, to je vzorni, lepi samostan šolskih sester s trirazredno dekliško šolo. Sestra voditeljica, ki je Kamuščiču razkazovala prostore, je rekla, da je obiskovanje jako neredno, posebno po leti. Zdaj da obiskuje 120 deklic in 30 dečkov vsakdanjo šolo. Otroci prihajajo iz raznih bližnjih in daljnih vasi okoliša, iz Velikovca samega so samo štirje dečki. Tudi je omenila, da stariši hočejo, da se le nemški dosti poučuje. Šola ima tudi internat za odraščene deklice, katerih je danes pet in plačujejo po 8 gld. na mesec. Zraven šole je peril-nica, v kateri perejo sestre perilo domače in iz okoliša. Slavna gospoda, tako elegantno veličastnega poslopja za trorazredno ljudsko šolo ne dobimo tako kmalu v Avstriji.
Vendar ako pomislimo na namen šole in družbe sv. Cirila in Metoda, lahko trdimo, da to ne stoji v nikakem razmerju. Poslopje je stalo 80.000 kron (častita sestra je omenila, da so že izplačani) obsega skupaj 20 prostorov, in vse to za borno dekliško (oziroma mešano) šolo. To je po govornikovem govoru potrata. S tem denarjem bi se bile zidale tri lepe šole na Koroškem.
Slavno vodstvo morda se spominja kaj so Velikovčani, in drugi Korošci govorili ko se je zidalo ono poslopje. Rekli so, čemu se zida tako drago poslopje, kaj nam pomaga lepa šola, za naše razmere je treba koga druzega nego šolskih sester i. dr. Ta opravičeni glas iz občinstva se ni hotel upoštevati, ampak se je zidala monumentalna stavba, ker so razun gospodov tako čestite sestre same želele. Govornik pravi dalje, da je prašal kmete i tudi duhovne, zakaj je šola tako slabo obiskovana, zakaj se je Slovenci iz Velikovca ogibljejo. Rekli so, da Korošci potrebujejo učitelja, ki bi zahajal med nje, jih poučeval v kmetijstvu in gospodarstvu, da bi hodil od sela do sela, tako bi imeli kmetje vidno nepo-sebno korist od družbe sv. Cirila in Metoda in bi se ljudstvo tudi narodno in gospodarsko okrepilo in ohranilo.
Zato je govornik priporočal ravnokar voljenemu vodstvu, da bi delovalo na to, da Velikovska šola dobi narodnega učitelja, kateri bi imel nalogo poučevati koroške kmetovalce tudi v kmetijstvu in gospodarstvu ter izražal željo, da bi Velikovska šola ne postala samostan šolskih sester; ker družbi sv. Cirila in Metoda je drugi namen.
Ob enem je gosp. Kamuščič izražal željo, da bi se po najbolj nevarnih krajih na Koroškem ne nastavljale šol. sestre, ker iste ne zadoščajo potrebam, ker ne morejo med narod. Na Koroškem divja Sudmarka, divjajo Volfovci proti takim sovragom je že treba celega moža, ne pa šol. sester. Na nevarnih ekspoziturah naj bi družba po mogočnosti uvedla, če drugače ni mogoče potovalnega učitelja.
Govornika ni vodila nikaka osebna korist, ne mržnja do kogar si bodi njega je vodila edino narodna korist.
Posebno pa ga je nagnalo, da je šel pogledat to šolo, o kateri je gospod prvo-mestnik večkrat omenil in pohvalil; namreč tam so šolske sestre kakor grofice : Slavna gospoda za grofice — nima ubogi slovenski narod dovolj denarja.
Pa še nekaj, in kar je silno važno — zadnje leto se ponavljajo tožui glasovi da je družba v nevarnosti, da bode morala zapirati svoje zavode, ker ima še mnogo dolga in ker se prispevki vidno manjšajo.
In res, naša družba je imela v prvih letih ogromnih dohodkov, in vsak je lehko prerokoval — da taka bogata žetev ne bode vsako leto. Zatoraj je bila naloga slavnega vodstva štediti z denarjem varovati ga za bodoča leta suše — in ohlajenja v plačevanju narodnega davka. In ako pride oni čas, — ki je gotov v dogledni bodočnosti, da se bodo zapirali družbni zavodi.
Naj se Velikovški — grad proda — vreden je vsaj 50.000 gld. in iz nakupa naj se uloži kapital na obresti in iz tistih naj bi se stalno podpirali učitelji in narodne učiteljice na Koroškem. Na Koroškem ni niti jeden učitelj vpisan v družbo sv. Mohorja — in kar je govornika osupnilo je to, da se v Velikovcu
nikdar ne ob delavnikah ne ob nedeljah ne razlaga božja beseda v slovenskem jeziku. Vse to kar je govornik omenil bodi v nekako navodilo bodočemu vodstvu, glede tužnega Gorotana.
P. S. Poročevalec Slovenca, ki se menda zelo bore malo zmeni za našo prekoristno družbo se je izvil za sedanje razmere naše družbe jako umesten govor : Da, da v marsikaterih glavah so zmedeni, zato pa tako napredujemo.
Dizi.
Iz Ribnice, 9. avgusta. Dne 4. t. m. vršila se je tu veselica, ki jo je priredila naša čitalnioa s sodelovanjem tukajšnje ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Z veseljem lahko rečemo, da je ta veselica uspela krasno, in to glede vršitve veselice kot take, kakor tudi glede čistega dobička.
Veselica je bila prav dobro obiskana navzlic očitni in prikriti opoziciji kato-liško-narodne (?) stranke.
Že tretje leto vršila se je veselica, v omenjeni namen prirejena, po odkriti prijaznosti vrlega našega gosp. A. Rudescha, na njegovem zemljišču, v to svrho jako pripravnem in kakor nalašč ustvarjenem.
Požrtvovalnosti naprednjakov, in zlasti neutrudnemu delu naših narodnih dam zahvaliti se nam je na krasnem vspehu
— nad 200 K čistega dohodka za zlato našo družbo.
Bilo je lepo popoludne, pri prijetni in pošteni zabavi. Čislane naše gospe in gospice prodajale so z neumorno pridob-ljivostjo po svojih šotorih razno izborno pijačo in razna okusna jedila, žrtvujoč celo popoludne stvari, žrtvujoč delo in denar
— hvala jim, hvala in slava imenom naše »družbe« in imenom gostov. Hvala iskrena tudi g. Z. iz Dolenje vasi, ki je drage volje prevzel pouk in vodstvo ad hoc sestavljenega pevskega zbora — ker je žalibog celo večina navadnega pevskega zbora štrajkala.
Daleč čez polnoč zabavali smo se zvečer v lepih prostorih g. Antona Arka, če tudi je novo županstvo hotelo preprečiti, dovolivši na dotično prošnjo le jedno uro čez čas, to je od 11. do 12. ure, ter se je moralo pomoči iskati pri c. kr. okr. glavarstvu, kjer se jo je tudi našlo. Gospodje le tako naprej! Taki eminentno narodni veselici se hoče delati ovire. Sodite sami, gospodje, jeli tako in jednako ravnanje narodu, ali občini, ali trgu v korist?!
No, veselica je vzlic vsem neprilikam lepo uspela, in udeležba je bila celo nepričakovano obilna, če tudi so gostje iz Velikih Lašč, ki smo jih pač pričakovali, izostali.
Prav srčno pa se zahvaljujemo drugim gostom, zlasti iz Sodražice in okolice, Prigorice in Dolenje vasi ter vsem drugim;
Iz Logatca, 8. avgusta. Dan 4. avgusta t. 1. smejo logaške Slovenke zapisati z zlatimi črkami v svojo kroniko. Priredile so veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda, ki se sme prištevati prav elitnim veselicam, ki je prinesla kljub prav nizki vstopnini — 40 h za osebo in 20 h za otroke — prav lep čisti dohodek, namreč okroglih 200 kron, kateri znesek se je izročil ženski podružnici sv. Cirila in Metoda logaški, da ga vpošlje kakor četrto pokroviteljnino.
Podrobnosti cele veselice pač ne moremo opisovati, ker bi bilo preobširno, omenjamo le to, da se je cel vspored izvršil z največjo zadovoljnostjo, omenjati moramo, da je slavna ljubljanska godba s svojim preciznim igranjem zadovoljila popolnoma navzoče občinstvo. Mnogo zanimanja je vzbudilo tudi srečkanje, ki je prineslo občinstvu 70 prav lepih dobitkov. In vdeležba je bila prav velikanska. Okoličani prihiteli so v obilnem številu, da polože svoj obolus na domovinski altar. Najbolj nas je pa vzradostila mnogobrojna udeležba letoviščarjev — dasi tuje narodnosti — vendar so pokazali s svojo kulantnostjo, da vedo ceniti rod, kojega gostoljubnost uživajo. Niso se sramovali nositi trobojnih slovenskih znamenj, katere so jim logaške dame pripele na prsa mesto običajnih vstopnic. Veselico je zaključil prav animiran ples, le škoda, da je ura ločitve prezgodaj prišla. Tudi gmotni uspeh te veselice je prav povoljen, kajti donesel je družbi sv. Cirila in Metoda okroglih 200 kron.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12.. avgusta.
— Osebne vesti. Absolvirani pravnik, g. dr. Leon Stare v Ljubljani je imenovan konceptnim praktikantom pri pomorskem oblastvu v Trstu. Absolvirani tehnik, g. Karol Vavra, je imenovan stavbnim adjunktom pri stavbnem uradu deželne vlade v Ljubljani.
— Učiteljske vesti. Nadučitelj v Senožečah, g. Leopold Abram, je šel na lastno željo v pokoj. Učitelj v Kočevju, g. Fran Scheschark,je imenovan nad-učiteljem istotam.
— Poročil se je danes v Kobaridu na Goriškem vrli rodoljub gospod Fran Anderwald, trgovski knjigovodja in hišni posestnik v Ljubljani, z gospodično Minko Pignatari iz Kobarida. Čestitamo!
— Desetletnica. Prijateljski večer slovenskih gimnazijskih abiturijentov iz leta 1891. bo v Ljubljani dne 20. avg. 1901. Pojasnila dajeta gg. Fr. F in ž ga r in Jak. Zupančič.
— ,,Jug" — zmrznil. Uredništvo in gospodarstvo »Juga« naznanjata, da se je izdavanje tega lista ustavilo za negotov čas, ker — lista ni bilo mogoče razširiti!! Kratki smisel tega lepega opisa je, da je »Jug« zmrznil. Prebitno naročnino se vrne vsem naročnikom po končanih računih.
— Šiška napreduje. Pri potomcu našega pesnika-buditelja v Spodnji Šiški je bila včeraj veselica. Lepaki za to veselico so bili dvojezični, a na prvem mestu se je šopirila nemščina. Pri tej veselici so se pele večinoma nemške pesmi; slovenski sta bili le dve. Na prvem mestu pri vhodu smo videli »\Villkommen« in pri ti veselici je sodelovalo narodno društvo, tamburaški klub »Krim«. Pa reci kdo, da Šiška ne napreduje! Zdaj nam samo še treba šul-vereinske šole, a tudi ta ne izostane, saj obratno ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku uslužbence sistematično odriva v nemške kraje, k nam pa pošilja trde Nemce, ki se tu čutijo nesrečne, ki si nikdar sem želeli niso in bi radi prišli v nemške kraje, kateri pa morajo tu ostati za razširjenje nemštva.
— Žalostne razmera v kopenskem okraju. »Edinost« poroča: Že dolgo časa smo opravičeno sumili, da župan v Dekanih ni naš. Opozarjamo samo na to, da ni hotel biti nikdar naš volilni mož, bodi za deželnozborske, bodi državno-zborske volitve, Sedaj smo na čistem. Vemo namreč pozitivno, da je dekanski župan ljubimec Benattija in SchatTen-hauerja. Posebno prvi vpliva toliko na župana, da ta ne stori najmanjšega ukrepa brez nasveta Benattijevega. Posledico vidimo pri občinski upravi. Ta je tako v neredu, da morda v malokateri občini v Istri tako. Župan je zakrivil na občinskem premoženji toliko nerodnosti, da občinski zastop sam želi komisarja. Prošli ponedeljek je bi zbran občinski zbor, da pregleda, kaj je na tem neredu. Konstatiral je toliko nereda, ki ga je župan osebno zakrivil na občinski upravi, da mu je zbor jednoglasno, v pričo vladnega zastopnika, ki je skušal na vse načine župana opravičevati, glasoval za nezaupnico in se izjavil, da stori vse mogoče korake, da se sedanji župan odstrani, in da se občinska uprava poveri komisiji. Odbornike je tudi razburil fakt, daje žu p a n v n aj i n t i m n e j š i zvezi z našimi narodnimi nasprotniki a la Benattij ki nameravajo s pomočjo župana polastiti se dekanske občinske uprave na način, kakor so se pomjanske.
— Otvoritev planinske koče. Zilske podružnice »Slov. plan. društva« podnačelnik gosp. Janez Milonik Koren iz Zahomca je postavil na Zahomski planini na lastne stroške lepo planinsko kočo s petimi sobami, v vsaki po dve postelji in eno kuhinjo. Slovenski planinci bodo imeli v ti koči posebne olajšave in udobnosti, katere bodo v »Plan. Vestniku« naznanjene. Ta koča se bode dne 15. t. m. slovesno otvorila in blagoslovila. Ob polu 10. uri se bo na prostem na planini pri koči brala sv. maša; po isti je blagoslov ljenje koče, govori in prosta zabava. Osrednji odbor »Slov. plan. društva« pošlje  k  slavnosti  svoje  zastopnike in
vabi druge planince in prijatelje k udeležbi. Najpripravnejši dohod na to planino je iz Žabnic pri Trbižu in je približno ravno toliko hoje, kakor na Višarje. Iz Ljubljane odhod 14. t. m. opoludne.
— Električna železnica. V soboto zjutraj so prepeljali izpred južnega kolodvora nove električne motorne vozove po železničnem tiru v štacijsko poslopje v Vodmatu. V kratkem dospo iz Gradca še drugi električni vozovi v Ljubljano. Ko bo žica za dovajanje toka speljana tudi od Ambroževega trga do električne remise v Vodmatu, se prične preskušnja vožnja z osobjem in zatem tudi otvoritev železnice in prometa na njej. — Most čez Ljubljanico je docela dodelan. — Ker so pri gradbenih delih nastale bile nekatere ovire, bo železnica stoprav okolu 1. septembra otvorjena.
— Zgradba cesar Franc Jožef o ve g a mostu. Most je sedaj že v toliko dodelan, da se po vrhu zasiplje, ob straneh vpostavlja kamenita ograja, dohod s ceste na obeh straneh pa zravnava. Zunanje strani zgradbe se snažijo. Kakor čujemo, bo most otvorjen in prometu izročen 1. septembra letos.
— Gasilno društvo v Begunjah je izvolilo na svojem včerajšnjem občnem zboru gosp. Jurija Auerja, zasebnika in posestnika pod Dobrčo, soglasno svojim načelnikom.
— Uboj. V neki gostilni v Kisovcu pri Zagorju je te dni prišlo mej premo-garjem Franom Prosencem in Antonom Majdičem do prepira. Prosenc je Majdiča baje s steklenico udaril po glavi tako, da ga je na očesu hudo poškodoval. Majdič je vsled te poškodbe v petek umrl.
— Utonil je 10. t. m. popoludne pri kopanju v Reki pri Vremskem Britofu na goriško-kranjski meji gosp. Vinko Brence, uradniški aspirant pri južni železnici v Divači. Prišel je s svojimi tovariši iz Divače k Reki, in dočim so šli ostali v čoln ter se vozili po vodi, šel se je Brence kopat. Najbrže prijel ga je v vodi krč, tovariši prihiteli so mu sicer na njegovo upitje na pomoč, a bilo je prepozno. Brence potapljal se je že v vodi in kmalu izginil pod vodo. Proti večeru potegnili so truplo iz vode. — Pokojnik je bil šele v 26tem letu svoje starosti, doma iz Velenja v Sa-vinski dolini na Štajerskem, koder je njegov oče nadučičelj. Dokončavši učiteljišče v Mariboru, bil je Brence za učitelja v Laškem trgu, potem je služil kot jedno-leten prostovoljec pri vojakih, in je po vojaščini vstopil k južni železnici v Divači. — Zamrli bil je mirnega značaja in vsakemu prav priljubljen tovariš. Bodi mu zemljica lahka!
— Velikansko drevo. Iz Rajhen-burga se nam piše: Dne 9. t. m. so nam privlekli iz Globocega pri Planini »starega očeta« vseh jelk, to je velikansko hojo. Visoka je bila 82 metrov. Petnajst metrov nad zemljo meri jej kubično obtesan hlod l m 30 cm v premeru. Dolenji hlod ob sega 180 kubičnih črevljev, a drugi gorenji 92. Odpadki tega orjaka znašajo 90 kubičnih črevljev. Vsega lesa brez vej je imela torej ta hoja 362 kubičnih črevljev. Poslali jo bomo v Trst. Pa sta še dve taki zverini v gozdu; podero jih skoro, izvedenci jim prisojajo starost 11 do 12 sto let.
— Slov. pevsko društvo „Vranska Vila" priredi dne 15. avg. t. 1. popoldan korporativni izlet v Šoštanj in tam v hotelu »Avstrija« koncert s sledečim vsporedom: 1.) H. Sattner; »Naša pesem«, mešani zbor. 2.) A. Foerster: »Planinska«, moški zbor. 3.) H. Volarič: »Grajska hči«, mešani zbor s tenor, sopran- in alt-samospevi. 4.) A. Sochor: »Nočna rosa«. 5.) A. Dvofak: »Kmetoval-čeva himna«, mešani zbor s spremlje-vanjem glasovirja. 6.) Ivan pl. Zaje: »U boj«, moški zbor. 7.) J. Žirovnik: »Ku-kovca«, mešani zbor. Odbor vabi k obilni udeležbi vsa sosedna društva in prijatelje petja.
— Vojak kot tat. V Vetrinju pri Celovcu je infanterist kranjskega pešpolka, Lorenc Dernuta, rodom iz Škofje Loke, ulomil v neko hišo, a posestnik ga je zasačil in ga izročil poklicani vojaški pa-trolji.
— Tat Anžič — ušel. Iz policijskega zapora ušel je v soboto večer tat Anžič, ki je poprej že obstal, da je imenovana kolesa ukral.   Tat se zasleduje
in je upati, da pride kmalu javnim organom v roke.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Zadnji čas je, da mestni magistrat kaj ukrene zoper neznosne, vsako noč ponavljajoče se nemire okrog deželne bolnice. Hrup, ki ga delajo ponočnjaki, je velikanski in je nujno potrebno pomnožiti redarstvo. Minolo noč so bili zopet taki izgredi, da so v deželni bolnici morali bolnikom zapreti okna. Kaj to pomeni v tej vročini in pri tolikih bolnikih, si je lahko misliti. Zbirališče teh ponočnjakov je neka občnoznana gostilna, katera bodi magistratovi pozornosti posebno priporočena.
— Tepež. Na Dolenjski cesti so se sinoči domobranci stepli. Policija je posredovala. En domobranec bil je baje težko ranjen.
— Bicikelj ukradel je sinoči neznan tat v neki gostilni na Martinovi cesti Ivanu Zajcu. Zaje je pustil kolo na mostovžu, sam pa je v gostilni pil. Ko se je hotel odpeljati domov, je videl, da ni kolesa. Ljudje so Zajcu povedali, da so videli nekega možkega, kateri je peljal kolo proti Mostam. Ta je šel takoj za njim in ga tudi zasačil na cesti in mu odvzel kolo. Tat pa je pobegnil.
— Izgubila je Marija Jager v mestu zlato zapestnico vredno 18 K.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 1. do 8. avgusta je dela iskalo 13 moških delavcev in 50 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 13 moškim delavcem in 50 ženskim delavkam. Stanovanja 5 najemnikov letnih stanovanj, 1 oddaja-telj letnega stanovanja, 1 oddajatelj mesečne sobe, 1 oddajatelj dijaškega stanovanja ; 81 delavcem je bilo 61 odprtih služb nakazanih in v 46 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 10 moških delavcih in 36 ženskih delavkah. Od 1. januvarja do 8. avgusta je došlo 1766 prošenj za delo in 1614 deloponudeb, 2858 delavcem je bilo 1656 odprtih služb nakazanih in v 1116 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 mizarski pomočnik, 1 kovaški pomočnik, 5 mlinarjev, 5 mlinarskih hlapcev, 4 konjski hlapci, 4 računajoče natakarice, 3 navadne natakarice, 2 gostilniški kuharici 8 deklic za vsako delo, 6 deklic k otrokom, 4 kuhinjske deklice. Službe iščejo 2 najemnika gostilne, 1 trgovski pomočnik, 1 komptoarist, več trgovskih prodajalk začetnic.
Stare   srebrnjake našel.
Kmet Levora iz Oplota na Češkem je hotel prezidati sprednji del svoje hiše in tu pri kopanju je našel posodo, v kateri je bilo hranjenih 360 leskečih srebrnjakov izza časa kralja Karola IV.
* Modras je pičil. V leto- n j i vročini prikazujejo se strupene kače celo v onih krajih, kjer so drugače jako redke.
V Dobfišu na Češkem je šel 131etni šolar Oskar Aschermann v gozd iskat gobe, in ko je hotel ravno pobrati platničasto glivo, ga je pičil modras v roko, ki se je ondi potuhneno skrival. Otroka so po prvi zdravniški pomoči takoj odposlali v Prago na kliniko, toda roka mu je že popolnoma začrnela, med vožnjo se ga je lotevala omotica in je malo upanja, da ga ohranijo pri življenju.
* Polkovnik in prostovoljec.
V Požunu je pri vojaških vajah prostovoljca korporala Haslingerja vrgel konj večkrat na tla. Zato ni hotel prostovoljec več na konja. Polkovnik pl. Dillmann je zato prostovoljca ne baš fino zmerjal, a prostovoljec mu je odgovoril,da ni zato vojak, da bi se dal konju ubiti. Polkovnik je dal nato prostovoljcu klofuto. Prostovoljec je nato polkovnika pozval na dvoboj. Častniško sodišče j✓ odločilo, da ima prostovoljec kot častniški aspirant do tega pravico. Dvoboj se je torej vršil. Ranjen je bil prostovoljec na glavi. Čudne razmere!
* Iz življenja laške kraljevske rodbine. Viktor Emanuel ima sicer kakih 30 grajščin po deželi, najbolj pa se mu je priljubila grajščina Racconigi. Soba, v kateri je stanoval njegov nesrečni oče, je za vsakega zaprta. Laski kralj vstaja zelo zgodaj, prvi solnčni žarki ga najdejo že navadno na dvorišču ali v konjušnici, kjer daje sam povelja za iz-prehod. Kmalu potem pride tudi kraljica Jelica, žena res kraljevske lepote, sede
poleg kralja v kočijo, ki drži navadno sam vajete. Laški kralj je strasten lovec, v čemer ga posnema tudi kraljica. V jedi je kralj jako zmeren, od jutra do poldan ničesar ne zavžije. Viktor Emanuel II. tudi ne kadi in ne dovoljuje tudi nobenemu v svojih zasebnih sobah kaditi. Le častniki, ki imajo ravno v kraljevi palači službo, imajo dovoljenje kaditi. Kakor njegova mati, zna tudi Viktor Emanuel več evropskih jezikov, prav dobro posebno francoski, angleški in nemški.
* Iz tragedije — veseloigra. V okolici peste je živel bogat vdovec s sinom. Starec, 60 let star, se je zaljubil v deklico najlepših let. Stariši so bili s tem zadovoljni ter so prisilili dekleta, da se je s starcem zaročila, ter da se je pripravila že poroka. Na dan poroke pa je deklica izginila. Iskali so jo povsod in jo našli končno v vodnjaku. Skočila je vanj, da bi se utopila, a k sreči je padla v čeber, tako da je ostala njena glava nad vodo. Ko so jo potegnili iz vodnjaka, je bila brez zavesti. Ko se je zavedla, je odločno izjavila, da pojde rajši še enkrat v vodnjak kakor s starcem k poroki. Svatje so se nato razšli domov. Ali črez dva tedna so se sešli iznova. To pot pa se je poroka deklice izvršila vendarle. Deklica je bila celo jako dobre volj, saj jo je peljal pred oltar — starčev sin, katerega je že dolgo ljubila skrivaj.
* Samomori otrok. Kakor kaže statistika dr.-ja A. Baerja, se samomori otrok čim dalje bolj množe, in to zlasti na Francoskem, Angleškem, v Italiji in na Pruskem, kjer se je usmrtilo od 1. 1894 do 1898 na vsakih 497.815 prebivalcev en otrok; in sicer je tu število samomorov deklet večje nego število dečkov. Dr. Baer meni, da igra pri teh samomorih sugestija veliko ulogo, katero povzroči čitanje natančnih popisov različnih umorov in sploh povestij, kjer nastopajo roparji in morilci kot junaki. Veliko kriva pa je tudi slaba odgoja otrok.
* Koliko stanejo divje živali?
Po raznih zverinjakih so nekatere živali iz afriških in ameriških krajev, ki stanejo včasi lepo svoto denarja. Nosorog, žirafa. slon, stanejo po 20.000 kron, za afriško gorilo se plača še veliko več, najdražji pa je menda tapir ali morsko prase, za katerega se plača do 35.000 kron.
* Koliko stane vožnja v balonu ? Napolniti balon, to je najdražja zadeva, ter stane za navadno vožnjo blizoma 200 kron. Dalje treba računiti za vožnjo po železnici nazaj, za zmotanje balona, za pripeljanje na kolodvor tudi kakih 100 K, tako da navadna enkratna vožnja stane 400—500 K. Ako pa včasi poškoduje balon dimnike, sadna drevesa, strehe, vrte itd., potem je včasi treba povrniti precej veliko škodo. Civilna vožnja je navadno zato ceneja, ker se v balon lahko privza-mejo radovedni potniki, ki plačujejo od 50 do 1000 K »vzletnine«.
* Iz čevljarskega življenja. Te dni se je vračal čevljar P. s sejma v Pragi domov. Bilo je že pozno po noči, ko je korakal precej težko ob bregu Vltave proti svojemu domu. Razgovarjal se je sam s seboj, pivo je sicer hvalil, le njegovi učinki in posledice mu niso bile všeč. Končno so mu noge odpovedale popolnoma službo. Sleče obleko in misleč, da je doma položi se na tla, noge v jarek ob cesti ter zaspi. Ko pa je bilo po polnoči in njega je začelo mraziti, se prebudi, vsega se ne more spomniti, nego jo, dokler je še temno, potegne brez obleke domov. Njegovo zakonsko rebro ga je sicer jako zgovorno pozdravilo, toda za to ni maral preveč, vleže se zdaj v mehko postelj, da si bolj odpočije. Ko so pa v jutro šli ljudje v Prago ter so našli pri cesti in blizo Vltave znano jim črevljarjevo obleko, mislili so, da se je vtopil, in župan je sam šel k nesrečni vdovi črevljarski, da jej naznani žalostno poročilo, obleko je prinesel seboj. Toda črevljarka se ni nič užalostia. »Tam-le poglejte nemarneža na postelji, kako smrči; bila sem že v skrbeh, kje je obleko pustil, no, hvala vam, da ste mu jo prinesli.«
* 58.185 nezgod na železnici. V Zjedinjenih državah je bilo, kakor javlja statistika, v zadnjem letu 58.185 nesreč na železnicah. 7865 oseb je našlo vsled teh nesreč svojo smrt, 50.320 jih je
bilo pa ranjenih. Največ je pri tem trpelo železniško osobje, od katerega je na ta način umrlo 3946 oseb, ranjenih pa je bilo 19.643. Od železniškega osobja je bila od vsakih 137 oseb jedna mrtva, in od vsakih jednajstih jedna ranjena. V zadnjih trinajstih letih je umrlo vsled železniških nezgo d 86.277 oseb, 469.027 jih je bilo pa ranjenih.
Telefonska in brzojavna poročila.
Postojina 12. avgusta. „Politično in gospodarsko^društvo za Notranjsko" je imelo včeraj v St. Petru sijajen shod, □a katerem sta bila postavljena kandidatoma za logaški okraj g Ar ko, za postojinski pa g. Ambrož i č.
Metlika 12. avgusta. Ob mnogobrojni udeležbi bil je včeraj tukaj slovesno blagoslovljen temeljni kamen prve unijatske cerkve na Kranjskem. Slovanski obred je prisotnike globoko ganil.
Gradec 12. avgusta. Nemško-nacijonalni poslanci so na shodu v Brucku ob Muri sklenili, prirediti še predno se na jesen snide državni zbor dva velika strankarska shoda. Prvi se bo vršil v Inomostu, drugi v Libercah na Češkem.
Neapolj 12 avgusta. Francesco Crispi je včeraj zvečer umrl
Pariz 12. avgusta. Listi soglašajo sodbi, da je smatrati konflikt mej Francijo in Turčijo poravnan.
Berolin 12 avgusta. Veliko za-nimaja in pozornosti vzbuja dejstvo, da se je veleoficijozna „K61n. Ztg." odločno oglasila zoper Kitchenerjevo proklamacijo glede iztiranja Buro v.
London 10. avgusta. Razni listi javljajo, da je ministrski predsednik marki Salisburv trdno sklenil se po končanem parlamentarnem zasedanju z ozirom na svojo visoko starost in slabo zdravje, umakniti iz javnega življenja.
Narodno gospodarstvo.
Obrt in trgovina z žeblji in železnimi izdelki v Kropi in Kamni Gorici.
Spisal nadučitelj Jo s. KoroSec. Kropa je skrita v ozki dolini in je na treh straneh obdana od precej visokega gorovja Jelovice. Po sredi doline in trga teče potok Kropanca, ki se izliva v Lip-nico in ta v Savo. Hiše so druga pri drugi, tako da so ulice popolnoma sklenjene. Prebivalcev je 783. Leta 1890. jih je bilo 892 in leta 1856. celo 1413. Pristnega Kro-parja vsak lahko spozna že po govorici, glas »r« pogrkuje. Nad trgom stoji župna cerkev, katero je dal zidati leta 1481. Lenart Kazianer. Kroparji so precej novota-rijam podvrženi. Za časa reformacije so bili že skoro vsi luterani, razen 20. Škof Chron prišedši s selških hribov čez Jam-nik v Kropo, prične pred sedanjo hišo g. Karola Pibroutza, tedaj fužinarja Varelna, goreče šibati zmote krivih prerokov in res pridobi kmalu nazaj katoliški veri izgubljene ovčice. Na mestu, kjer se je to godilo, stoji še danes Krenovo znamenje Kroparjem pa preskrbi, da jim ustanovi 10. julija 1620. leta cesar Ferdinand faro.
V Kropi je tudi podružnica Matere Božje (pri Kapelici), kjer je bila včasih precej obiskana božja pot, zlasti matere z majhnimi otroci so rade prišle v Kropo Mariji se priporočat. Neka kovačica je svojega otroka poležala po noči, zjutraj je bil navidezno mrtev. Po kolenih je šla žena do Matere Božje v kapelici, in na njeno priprošnjo jo dete popoludne oživelo. Kroparji imajo veliko zaupanje do Matere Božjo v kapelici.
Najstarejša letnica v Kropi je vzidana v zidu spodnjega fužinskega bajarja, in sicer je v kamnu izdolbena letnica 1558.*) Tedaj je bilo gotovo rojstvo spodnje fužine. To se razvidi iz listine Viced.-Arch ddo 17. oktobra 1568, kjer se govori o štirih (4) kladvih v treh fužinskih krajih, dva sta od teh v Kropi- Imenujeta se fužinarja: »Philipp Son vom alten Hammer, Jakob Scholler vom neuen Hammer. Stara fužina je delovala gotovo že veliko let poprej. (Dalje prih)
*) Po mnenju g. V. Levca je obrt železarstva v Kropi pač veliko starejša.
Od
brata
Hrvata!
Čč. gg. Žnideršič & Valenčič prva kranjska tovarna testenin
v Ilir. Bistrici.
Moja patriotična dužnost nalaze mi, da Vam izrazim podpuno priznanje vrhu priposlatih mi makarona.
Isti su izvrstne kvalitete te nadna-šaju u tome pogliedu sve, koje sam dosele od raznih tvrdkah imao.
Osobito preporučam trgovcem Hrvatima ,,makarone" gospode Žnideršič St Valenčič u Ilirskoj Bistrici, Kranjska, jer ista gospoda vjerni svom materinjom Slavenskom jeziku imadu napise na kartonima lih »Slavenski«, te stoga nije nam sada nužda uzimati kod stranaca koji nam šalju »makarone« sa napisom madjarskim, talijanskim i. t. d.
Ovu moju izjavu možete, ako želite, v javnost dati.
Vladimir Goršetić
Zahtevajte
Brinovec
Frana Cvek-a v Kamniku.
(1680—3)
(1727—1)
trgovac
Požega, Hrvatska.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Umrli so v Ljubljani:
V hiralnici: 7. avgusta: Fran Debevc, poljedelec, 34 let,
jetika.
V deželni bolnici: Dne 5. avgusta. Jožef Zidar, gostaC, 80 let, naduha. — Fran Zupančič, kajžarjev sin, 10 dni, jetika.
Meteorologično poročilo.
Vitina amd morjem 806 a m. Srednji sračni tlak 736-0 mm.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
II
Vet rovi
Nebo
° S
10.	9. zvečer	736 6	21-1	si. sever j jasno	S
11	7. zjutraj 2. popol.	7374 736 0	15 8; 269	bL vzhod J megla sr. jvzhod(del. oblač.	S o o
n	9. zvečer	7362	211	si. 8zahod del. oblač.	1
12. n	7. zjutraj 2. popol.	734 3 7324	149 274	si. svzhodj jasno si. jvzhod! jasno	o o
Srednja temperatura sobote in nedelje 220° in 21-3°, normale; 19*3° in 19 2°.
Dunajska borza
Skupni državni dolg v notah   .... 9910
Skupni državui doli v ■rebrn  .... 9895
avstrijska zlata renta....... 118 70
avstrijska kronska renta 4*/..... 95*85
Ograka alata renta 4°/........ 118 60
Ogrska kronska renta 4» 0 ..... 932J
Avatro-ogrske bančne delnice   .... 1667 —
Kreditne delnice   . ....... 642 60
London vista.......... 23960
Nemški državni bankovci aa 100 mark. 117'17' ,
90 mark............ 23 45
90 frankov........... 1904
Italijanski bankovci........ 91*—
C. kr. cekini     . ... 1132
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočnemu do-padlo našega ljubega sina in brata, gospoda
Fran Polaka
gostilničarja in vlnotržca
danes ob 3. uri zjutraj, po kratki bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 25 letu svoje dobe poklicati v boljSe življenje.
Truplo dragega rajncega prepelje se iz deželne bolnišnice v Trbovlje ter bode v torek, dne 13. avgusta, ob 9. uri do-poludne položeno k večnemu počitku na farno pokopališče.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župnijski cerkvi v Trbovljah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
L jubljana-Trbovlje, dne 11. avgusta 1901. «.
(1729) Žalujoči ostali.
Vsak dan sveže
priporoča po nafnižfl
Janko Traun (1724-1)
(GUnce pri l,|uhl|anl.
Žran jr\nderwaid
trgovski knjigovodja in hišni posestni^
Jy(in/(a S^nderuald rojena Pignatari
poročena,
/.jubljana
Kobarid, dne 12. avgusta 1901.
(1728)
Črn ica-Jfobarid.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna »lovonskaL
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema In Izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po W\o od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina,  ne da bi se obrestovanje pretrgalo
(40-33) lir. IME. Hudntk^ predsednik.
Prodaja stekla.
Trnovski pristan št. 4 v Ljubljani.
Ker bo prenehala naša tovarna na steklo, izproda se vsa še gotova zaloga stekla, k-ikor kupice, steklenice itd. v vsaki velikosti in obliki
PŽŠT  po najnižji ceni. "SO
K tej ugodni priliki vabijo se najuljudneje kupci, gostilničarji in gospodinje.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1901. (1714—2)
Avgust Drelse
Dobro obiskovana
trgovina z mešanim blagom
se takoj odda.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
za pokosit se na več travnikih ceno proda. Več se poizve pri g. J. Homan,
gostilničar na Rimski cesti št. 24, poprej pri »Jagru«. (1715—2)
2 urarska pomočnika
v«pi*e|ine takof (1723-1)
H. £Smti ii**r, urar v Kranju.
Hišnik
se išče, ki naj je samec, v srednjih letih, ter obeh deželnih jezikov zmožen. Vrtnarije vešči imajo prednost. (1726—1) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Praktikant
s primerno šolsko naobrazbo in spretno pisavo, obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme proti mali začetni plači v neki tukajšnji večji tovarniški pisarni.
Ponudbe sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. (1703—2)
Pri domači zavarovalnici za življenje prve vrste sprejme se takoj (1722—1)
proti stalni plači in drugimi prejemki.
Ponudbe, v katerih je navesti dosedanje delovanje, vpošiljajo naj se pod: G. L. 73 poste rastante v Ljubljano.
Cm. kr. avstrijske jfe držim žikznfa.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod lx Izubijan« j-ii. kol. Prog: a dam Trblt. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbii. Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; tet Selzthal v Aoasee, Solnograd, Ces Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj oaobni vUk v Trbit, Pon~ tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ra Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Beb, Francu ve vari, Karlove vari, Prago. Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v irbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15 junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno , čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariš: čez Klein-Reifling v Stejr, Lice, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dnnaj cez Am-stetteo. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Prog* v Novomeito ln v Kodevj«. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m sjutraj v Novomesto>' Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 ui zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano jul. kol. Prosta ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m sjutraj osobni vlak c Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, lnomosta, Franzensfeste, Soluograda, Lisca, Stevra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob i i. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja Cez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Soluograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste i.a, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, lnomosta, Frauzensfeate, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3S m zvečer iz Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla. Proga lz Novega taeata lat Ko&evja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m sjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod ls "Ljub ljane drž. kol. ▼ «Tmw««iir Mešani vlaki: Ob 1. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 ru popoludne, ob b. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolnilne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (.1393
Tanglefoot
amer. priprava za popolno nničenje wA
se dobiva v prodajalni tvrdke (12-144;
Edmund Kavčič
▼ LJubljani, Prešernove ulice, nasproti poste.
Sodor
naj man j nI pri* t roj na svetu za Izdelovanje limonade ln sodovlce.
S tem pristrojem si lahko vsak sam in po ceni pripravi vsakovrstne oglenokisle pijače. Prodajalnlre: (-In« nI /u<ii>|i tovarne zs sodor, Ztirieh, Kehneicler A* * i«-.. Va len, I.. Kenngaiise 14, dalje Jožef Vlujr, lekarnar v kjubijani. 1650—4)
St. 26.361.
(1706 -2;
V smislu § 24. zakona z dne 5. novembra 1898 (št. 40 dež. zak.) se javno na znanje daje, da je
volilski imenik za volitev dveh deželnih poslancev
ki jih bode vsled razpisa c. kr. dežel, predsedstva v Ljubljani z dne 25. julija t. 1. št. 2998, voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dne 19. septembra 1901, že sestavljen, ter da bo od danes naprej osem dni v magistratnem ekspeditu razgrnjen vsakemu na vpogled. Zoper ta imenik smejo tisti, ki imajo pravico voliti v tej volilni skupini, tukaj vložiti ugovore o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice, ali, da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico voliti.
Izkaznice vročile se bodo volilcem pravočasno v stanovanje; ko bi pa kdo izmed volilcev iz kakršnegakoli vzroka izkaznice najkasneje tri dni pred volilnim dnevom ne prejel, naj pride osebno ponjo k mestnemu magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 10. avgusta 1901.
Preselitev trgovine.
Uljudno javim svojim odjemalcem in p. n. občinstvu, da sem se s svojim
zavodom za uniforme
preselil Iz Slomškovih ulic v lastno novo hišo
na voglu Resljeve ceste št. 7.
Zahvaljujoč spoštovane odjemalce za dosedaj izkazano mi zaupanje, jih prosim za nadaljno blagohotnost in beležim ,
J z velespoStovanjem
Anton Reissner
zavod za uniforme.
WfaV °° JfMssViBj se priporočam gg. jednoletnim prostovoljce*" tovljenje  uniform po  najnovejših  predpisih   in zmernih  cenah. -JJpa]
(1701—2)
Izdajatelj in odgovorni -urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
006948