Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 15(1100) Čedad, Četrtek, 11. aprila 2002 Storia Natura Cultura www.lintver.it Rodil se je Odbor za zakon 482 0 Mittelfest con il fiatone parlerà di popoli e destini Con il fiato sul collo per il poco tempo a disposizione per organizzare il festival, un poco presenti e un poco assenti, eccoli finalmente gli organizzatori del Mittelfest, in un antipasto in attesa del programma della rassegna che non sarà pronto prima degli inizi di maggio. Poslansko vprašanje furlanskega predstavnika Nacionalnega zavezništva Da-nieleja Franza o vprašalnikih» ki jih je deželni šolski ravnatelj poslal družinam Šoloobveznih otrok v Furlaniji glede uvajanja slovenščine, furlanšCine in nemščine v državno šolo, kakor paC predvideva zakon za zaščito jezikovnih manjšin, je izzvalo takojšnjo reakcijo furlanskih kulturnih in informativnih sredin. V njegovi pobudi so namreč videli grob napad na ravnatelja Bruna Forteja ter poskus preprečiti izvajanje zakona 482. Zato so strnili svoje sile, izdelali dokument, v katerem so izrazili solidarnost deželnemu šolskemu ravnatelju in se obenem zavzeli za izvajanje zakona. Istočasno so zaceli razmišljati o ustanovitvi posebnega odbora, ki naj bi nadzoroval in spodbujal v Furlaniji uresničevanje zaščitnih norm iz zakona 482. V sredo so v Vidmu končno predstavili tisku Odbor 482 (Comitato 482), v katerem seveda imajo levji delež furlanske organi-2acije, zaCenši s Furlan-skim filološkim društvom (Società filologica friulana). K sodelovanju pa so bili Povabljeni tudi predstavniki slovenske in nemškogo-vorece manjšine. S slovenske strani so se vabilu oddali Zadruga in uredništvo Novi Matajur, društvi Beneške korenine in Matajur ter Postaja Topolovo, nemško govorečo skupnost pa zastopata kulturno društvo “G. Unfer” in Kulturni Inštitut iz kraja Timau. V odboru je doslej 23 kultumo-informativnih sredin, ki se jim bodo v naslednjih dneh pridružile tudi druge. Odbor 482 je namreč odprt in politično tranz-verzalen. Nastal je na podlagi programskih smernic, ki jih je predstavil Carlo Puppo, predstavnik zasebnega radia Onde furlane. beri na strani 5 Kaijefame so rišpundali g’o Somò lajali ise dni ta-na g’ornalah, da kaku so rispun-dali g’enitòrji od utruk, ka so bili ricavali letiro od di-retòrja od Skul, Bruno Forte, za vi'dèt Ci ni so téli alibòj né, da to se w iici tu-w skuli po furlanskin, po niskin anu po slavinskim So mòrè ra-Cet, da karjč famej so rispundali da g’o anu isò to pridé ra-Cet, da g’enitòrji ni Cejo, da utruce tu-w skuli se wiicite pa svoj jazek. lajaj na 5. strani Tempi stretti. D’altra parte il nuovo consiglio di amministrazione dell’associazione Mittelfest, presieduto da Marino Plazzotta, consigliere comunale della Lega Nord a Cividale, le sue scelte le ha compiute da poco: Giorgio Pressbur-ger è sinonimo di continuità anche se nella nuova veste di coordinatore artistico, il settore musicale passa da Carlo De Incontrerà a Ezio Rojatti (quest’ultimo, come Pressbur-ger, era però assente alla conferenza stampa che si è tenuta martedì 2 aprile), della prosa si sta occupando Daniele Abbado, figlio d’arte (il padre è proprio il famoso direttore d’orche- stra Claudio) con una già provata esperienza intemazionale nel campo del teatro legato alla musica. A questi si affiancano Patrizio Baroni per le iniziative collaterali, Claudio Lepore come direttore organizzativo, Beppe Pizzo come direttore tecnico. Del programma pochi spizzichi, a parte il titolo “Sparsi nel mondo. Popoli e destini” suggerito da Pressburger e quanto mai generico. Per il presidente Plazzotta il Mittelfest, che si terrà dal 19 al 28 luglio, “dovrà vivacizzare Cividale, offrire delle ottime traduzioni delle lingue straniere, non creare sovrapposizioni di spettacoli, pensare ai giovani e ai bambini”. Ma “non sarà un festival frico e polenta” e, con un budget di oltre un milione 200 mila euro, ci mancherebbe... Abbado è parso già calato nel suo ruolo ed ha definito il Mittelfest “uno dei pochi che si sia creato una propria identità”, annunciando uno spazio particolare riservato all’Ungheria, una finestra sul giovane teatro italiano e soprattutto “uno sforzo perché non si rimanga chiusi dentro categorie definite di spettacolo, ma si rimanga sul confine di esse”. Abbado punta anche sulla presenza di personalità forti da coinvolgere in progetti a lunga durata. “Oltre al tema del destino - ha detto anche il direttore della sezione prosa - ci saranno quelli della contemporaneità, della memoria, Da sinistra Lepore, Abbado, Plazzotta, Tomasetig e Baroni durante la conferenza stampa, sotto il direttore della sezione prosa Daniele Abbado del lavoro, delle differenze e dei contrasti religiosi ed etnici”. Insomma, di tutto un po’. Oltre a prosa, musica, cinema (per questa sezione Plazzotta ha affermato di aver “congelato” il settore poesia che era diretto da Cesare Tomasetig), ai burattini (i cui spettacoli coinvolgono le Valli del Natisone, ma il presidente dell’associazione si era dimenticato di citarli), il Mittelfest vivrà anche in alcune iniziative collaterali suddivise, come ha spiegato Baroni, in cinque filoni: le tradizioni popolari, la gastronomia, il teatro di strada, le nuove tecnologie della comunicazione e l’economia. (m.o.) segue a pagina 3 Oskrunili spomenik Kosovelu Pred šestimi leti, točneje *1- junija 1996 je bilo za Slovence v Trstu in omika- ni del Trsta nasploh lep dan. V tržaškem ljudskem vrtu je takratna Illyjeva ob- činska uprava praznično odprla Častno spominsko obeležje pesniku SreCku Kosovelu. Bronasti doprsni kip je daroval slovenski dijaški dom, ki je po pesniku slovenskega Krasa tudi poimenovan. V nedeljo zjutraj se je mimoidoči Slovenki, ki se je sprehajala po ljudskem vrtu, pokazala nadvse žalostna slika: Kosovelov spomenik, ki stoji med številnimi podobnimi obeležji v spomin na ugledne tržaške kulturnike, je bil oskrunjen. Neznani vandali so verjetno Cez noC s silo odtrgali od marmornate podlage pesnikov doprsni kip, ki je ležal približno deset metrov daleC v travi ob stezi. Na kraj je kmalu prihitela policijska izvidnica, kot tudi novinarji slovenskih in italijanskih medijev. Oskrumba in grobo poškodovanje Kosovelovega doprsnega kipa v tržaškem ljudskem vrtu predstavlja le zadnjo od vrste znakov, ki kažejo na zaskrbljujoče stopnjevanje politične napetosti v Trstu, (igb) beri na strani 5 % KULT UMI "AFAHTHBT&TU tesele jiwo P&P0&TA /ENO SREČKO sova è STATO \MAtfV To P A n/ANPAII... CcNOAnHO IL 60?Tb(~) MA L'ČWA NC*I P0V&/A C0UCCATA ACtAtJTO Al FAPRi Tieiesr/Mi Deu A fatai A !f! m . ei/LTIRA TSIESTE t Četrtek, 11. aprila 2002 Corso di formazione presso la Scuola bilingue Plurilinguismo, sfida per la scuola Giovedì 4 aprile è iniziato presso la scuola bilingue di San Pietro il corso di formazione organizzato dall’Ufficio scolastico regionale per tutto il personale della neoistituita direzione didattica bilingue in considerazione del passaggio della scuola al nuovo profilo istituzionale. Il corso è diretto dall’ispettrice Lucia Barei. La lezione introduttiva è stata svolta dallo stesso direttore regionale dott. Bruno Forte, che ha voluto in primo luogo sottolineare il ruolo della scuola bilingue sul territorio e il fatto che la legge ha in questo caso recepito come valida ed importante un’esperienza nata dai bisogni e dagli stimoli derivanti dalla comunità. La statalizzazione è una tappa importante, non è e non deve essere però un punto di arrivo. L’edu- cazione plurilingue con l’attenzione sia alle lingue locali o regionali sia alle lingue straniere è una delle grandi sfide della scuola in questo momento e uno dei momenti per coniugare il locale con il globale. La diversità va naturalmente vista come ricchezza e proprio nei rapidi cambiamenti che oggi caratterizzano il mondo è molto importante conservare la memoria e le radici per poter puntare lo sguardo nel pre- sente e nel futuro, come è importante che nel processo educativo si integrino tutti gli agenti coinvolti e insieme concorrano all’azione formativa. Nella parte centrale del suo intervento il dott. Forte si è soffermato sui quattro pilastri dell’istruzione formulati dalla commissione dell’Unesco presieduta da Delors (imparare a conoscere, imparare a fare, imparare a essere, imparare a vivere con gli altri) e sul “grande tema” dell’autonomia vista come appartenenza della scuola al territorio e come capacità di progettare e collegare. Il Direttore regionale ha esposto le sue riflessioni con la “forte” carica comu- nicativa che gli è propria e con ricchezza di metafore, instaurando un rapporto diretto e cordiale con l’uditorio che comprendeva, come egli stesso ha sottolineato, il personale della scuola nella sua totalità. L’ispettrice Barei ha continuato con la presentazione del corso che vedrà come relatori dirigenti, docenti e personale amministrativo delle scuole slovene e italiane della regione e che si svolgerà in parte per tutto il personale e in parte per gruppi di interesse. Il corso si concluderà nella seconda metà di maggio. Il primo incontro è stato poi concluso con la relazione del dott. Giovanni Maione dell’Ufficio scolastico regionale che ha illustrato il quadro normativo generale e le norme relative alle scuole della minoranza slovena in Italia, sottolineando il ruolo della scuola della minoranza per conservare e sviluppare la lingua e la cultura secondo i dettami della Costituzione e delle norme di legge. Pismo iz K Stojan Spetič Od Bologne do Riminija je Pre-dappio nekje na sredi, skrit med ro-manjolskimi griči. Tja Se vedno romajo trume nostalgikov, ki so trdno prepričani, da je bil Benito Mussolini “največji državnik stoletja”. Tako je govoril Gian Franco Fini Se pred nekaj leti, dokler ni srečal Silvia Berlusconija in razumel, da je novi “Dux” po letu 2000. Na kongresu svoje stranke je Fini zelo na kratko in odrezavo ocenil, da je presoje zgodovinske preteklosti konec. Je torej zadostoval kozarček vode iz Fiuggia, da je iz globokega črevesja mladcev s stegnjeno roko izločil vse strupene snovi? Oprostite, jaz temu ne verjamem. Kritična presoja lastne preteklosti je vedno najtežji miselni proces, saj moraš premostiti sprotne mehanizme samoopravi-čevanja, ki tudi za storjene zločine najdejo razlog ali vsaj krepko olajševalno okoliščino. Po mojem je Fini še vedno fašist, le da to skriva pred javnostjo. Kron- ski dokaz za to pa je dejstvo, da se ni nikoli in nikjer poklonil spominu italijanskih partizanov, ki so Italijo osvobodili 25. aprila 1945, niti ni položil venca ali cvetov na grobove žrtev fašisti-( čnega terorja. O, na grobove nemških žrtev je Sel, to ga ne boli. Nemcev in nacizma se rade volje odreče, ko pa nista njegova. Fašizem pa ostaja v njegovi kritiki le kot primer nestrpnosti do Judov, po rasnih zakonih leta 1938. O pobijanju Slovencev, Hrvatov in ljudstev podrejenih afriških kolonij niti besede. Se več, do Slovencev Fini in njegovi mladci v črni srajci še vedno ohranjajo poniževalen odnos. Kakor Menia do homoseksualcev, na bolonjskem kongresu. Zato ne pišimo “spreobrnjeni” ali “bivši” fašisti. Fini, Menia in kamera-di so le “posodobljeni fašisti”. Nič več in nič manj. Zato zanje še vedno velja ustavni prezir. Dialog z njimi ali upanje, da bodo postali “demokratična desnica”, je le prazna utvara, varanje samih sebe. Ob jadranski obali, v Riminiju, je Fausto Bertinotti bil potrjen pri krmilu stranke, ki želi v spajanju z “giba- njem gibanj” premostiti tudi prenovljeno komunistično tradicijo. Sporočil je javnosti, da je obračunal s stalinizmom. Mislil sem, da je to že storil Hruščov, pa naj bo. Upam samo, da Bertinottijev obračun s stalinizmom pomeni tudi konec njegovega “kulta osebnosti”, ki je za sodobne čase res nevzdržen. Pustimo to. Bertinotti je na kongresu priprl vrata sodelovanju z ostalo levico in z Oljko. K temu ga je očitno prisilila množičnost rimske manifestacije za delavske pravice, ki je niso sklicala “gibanja”, pač pa največji reformistični sindikat, CGIL in tisti Cofferati, ki ga je Bertinotti očitno napadal in mu na kongresu zaman zbiral nasprotnike. V Rimu imam prijatelja, tajnika sekcije SKP, ki je bil podvržen disciplinskemu postopku, ker se je udeležil manifestacije Oljke 2. marca. Po 23. marcu mi je povedal, da so postopek prekinili. Zakaj? “Razlogov je najmanj tri milijone...”, se mi je nasmejal. Korak naprej pa vendarle je. Bertinotti ponuja Oljki obstrukcijo v bran delavskih pravic, skupen nastop v parlamentu. Gorje, če se pod Oljko prične balet izmikanj in sprenevedanja. Ce udarimo skupaj, bo pozneje umik iz skupne fronte zelo težak. Za vsakogar. Nov zakon o kulturi in zamejci V Sloveniji sprejemajo nov zakon na področju kulture, ki je pravzaprav nadaljevanje obstoječega, ki je bil sprejet leta 1994. Predlog zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je bil po nekajmesečnih razpravah v različnih sredinah dodelan in pripravljen za razpravo v državnem zboru. O tem smo brali v intervjuju, ki ga je Primorski dnevnik opravil z ministrico za kulturo Andrejo Rihter. Cilji predloga zakona so: posodobiti delovanje javnega sektorja - upravljanje in vodenje zavodov ter prestrukturiranje delovnih razmerij, zagotoviti preglednost javne podpore kulturi, povečati in tudi malce zaostriti odgovornost porabe javnih sredstev in seveda javne oblasti za stanje na področju kulture. V Sloveniji je sistem tak, da država v glavnem financira vse večje javne zavode, razen knjižnic, nima pa nobenega instrumenta da bi vplivala na uspešnost in učinkovitost njihovega delovanja, saj so občine ostale njihovi formalni ustanovitelji- Kot strateški plan bi nov zakon moral vsebovati cilje in prioritete kulturne politike, vključno z roki za njihovo uresničitev in z izračunom sredstev, ki jih bo potrebno zagotoviti. Iz zornega kota manjšin, v konkretnem o slovenski manjšini v Italiji, je velikega pomena to, kako se po eni strani ta krovni zakon predvsem pa kulturni nacionalni program opredeljuje do zamejstva. Sicer v predlogu zakona niso specifično omenjene manjšine. Na to ugotovitev ministrica odgovarja takole: “To pomembno vprašanje je zajeto v členu, ki izrecno nalaga državi, da podpira kulturno dejavnost Slovencev izven meja Slovenije. Na ta način smo sledili poročilom iz razprave, ki smo jo vodili skozi celoten postopek priprave zakona - to gradivo je bilo spisano v mesecu oktobru lanskega leta, usklajeno z vsemi vladnimi resorji io potem v mesecu januarju tudi prvič kot gradivo predstavljeno vsem ciljnim skupinam in kasneje obravnavano na dvodnevnih Kulturnih krogih v Cankarjevem domu”. Večkrat je bilo povedano, da ima pristojnosti za zagotavljanje življenja in rasti manjšine država, v kateri manjšina živi, v našem konkretnem primeru torej Italija. Nedvomno pa manjšina tudi nujno potrebuje in si želi vezi z matico, s Slovenijo. V kakšni obliki se lahko odraža ta skrb, je ministrica povedala: “Moram reči, da ministrstvo za kulturo ni pravi naslov za reševanje teh vprašanj. Mi bomo vsekakor tudi v prihodnje podpirali in vzpodbujali kulturno ustvarjanje zamejcev. V nacionalni kulturni program, ki ga vidim kot strateški plan, pa bomo vključili tudi vsebino delovanja slovenske kulture izven meja, v katerem bomo jasno opredelili prioritete in cilje. To vsebino bomo morali doreči v sodelovanju s Slovenci izven meja in v tem smislu je tekla razprava v Sežani na Svetu za kultu- ro. Vemo pa, da prihaja na področju kulture do velikih problemov zaradi nespoštovanja finančnih obveznosti držav, v katerih živijo naše manjšine, tudi v Italiji. Zaradi nerazumevanja Italije prihaja do velikih problemov na področju kulturnega ustvarjanja naše manjšine. Ministrstvo za kulturo Re-publike Slovenije pri tem skuša manjšini pomagatis prednostno obravnavo in višjimi sredstvi, kot je bilo to v preteklih letih, (r.p.) Campione del mondo di nuoto Campione del mondo Peter Mankoč, 23 anni, di Lubiana ha conquistato domenica 6 aprile a Mosca il titolo di campione del mondo di nuoto. Nella finale dei cento metri a tecnica mista ha mancato di poco anche il record mondiale di 52,63 che aveva conquistato sempre lui quattro mesi fa ai campionati europei in Belgio. L’atleta sloveno il giorno prima aveva vinto l’argento nei 200 metri, sempre a tecnica mista, mentre nei 200 dorso ha conquistato il terzo posto lo sloveno Blaž Medvešek. Dove sono le riserve? Dalle otto banche estere, completamente o parzialmente di proprietà di banche della ex Repubblica socialista federativa di Jugoslavia (SFRJ), sono spariti negli ultimi anni 589 milioni di dollari che costituivano le riserve jugoslave comuni. Il comitato finanziario degli stati eredi vuole sapere che fine hanno fatto. Solo nella banca LBS di New York i depositi sono stati congelati. L’anno scorso ammontavano a 36,9 milioni di dollari. Per le altre banche non si sa nulla. La Banca nazionale jugoslava ha taciuto anche il fatto di aver utilizzato, con il consenso dell’Onu, parte delle riserve per medicinali ed aiuti umanitari. Censimento in corso Entro il 15 aprile terminerà in Slovenia il censimento, un’altra settimana verrà utilizzata per una verifica del censimento nei cento distretti. I primi dati saranno resi noti entro il 15 giugno. Il censimento in Slovenia costerà 3 miliardi di talleri, di questi i 3/5 per il lavoro di raccolta dei dati sul terreno, il 15% per i mezzi informatici, un quarto della somma invece per le spese materiali. La Chiesa in un libro Qualcuno l’ha già definita la Costituzione della chiesa slovena. Si tratta di un libro di 200 pagine, stampato in 16 mila copie, in cui viene pubblicato il documento conclusivo del Sinodo. Si tratta di un testo con 500 articoli che verrà promulgato dall’arcivescovo Frane Rodò il prossimo 18 maggio al santuario di Brezje. Il documento contiene tutti gli orientamenti della chiesa slovena, in pratica il suo programma per i prossimi cinque anni. Sì e no alla Nato Il barometro politico, misurato ogni mese dal Centro per l’analisi dell’o- pinione pubblica e le comunicazioni di massa, presso la Facoltà di scienze politiche, ha reso noto che in un referendum sull’adesione alla Nato la maggioranza (41,2 %) v0' terebbe contro. Il dato viene ribaltato se si prendono in considerazione quanti effettivamente andrebbero alle urne: il 46,6% sarebbe favorevole, il 41,2% i contrari. Analogo il discorso per l’adesione all’UE pef la quale comunque il consenso cresce, attualmente è del 44,2%. Al referendum il 48% sarebbe a favore-33% invece i contrari. Slovenska pesem v zavarški cerkvi V nedeljo je bil v Terski dolini koncert Primorske poje Četrtek, 11. aprila 2002 U Zavarhu u Terski dolin se je tud lietos odviju hadicijonalni koncert u sklopu Primorske poje. U cterkvi svetega Florijana se Je u nediejo sedmega aprila kot po navad nabralo liepo število poslušaucu an pieu-cu. Od sedam predvidenih zboru jih je zapielo šest (manjku je devinski ženski zbor). Kot parvi se je pred-stavu kvartet bratu Boštjančič iz Harij, ki se je lietos Parvic udeležiu revije PP. Slediu je moški zbor iz Mirna, ki se je pod vodstvom Mateja Petejana posveti u tradicionalnemu slo-venskernu repertoarju. Za-Pieu je z entuzijazmom Predvsem ZepiCevo Slo-ven’c slovenca vabi ter za-kljucu z VodopiCevo Po-bratimijo. Kot tretiji je biu na var-sti edini mešani zbor nedeljskega koncerta, to se Pravi zbor Višava od Ferlu-gov. Dirigent Martin Vremec je za svoje pieuce izbrau liep program, a malo Pretežak za njihove zmogljivosti: škoda, kier so člani zbora ries navdušeno za-Piel an takuo dokazal veliko ljubezen do petja. U drugem delu koncerta, ki ga je povezovala Luisa Cher, so se predstavile še tri zasedbe, ki so ugriele Publiko u ries Čudno mar-zlem ambientu tele pomladi. Najprej je oktet iz Škofij pokazu uso muoč tele klasične sestave: pod vod- Beneška galerija, S. Pietro al Natisone sabato 13 aprile alle ore 19.00 inaugurazione della mostra Collage di Moreno Tomasetig jgh. - ; «. ' • stvom pevovodje Vladislava Korošca so pieuci s perfektno intonacijo an prepričljivo interpretacijo ubrano zapiel štier piesmi od katerih je publiko najbolj pritegnila piesam Imel sem ljubi dve Josipa Ipavca. Potem je biu na varsti tercet Ver laetum z OpCin. Taržaška dekleta so kljub težkemu programu očarale poslušauce, ki so ries pazljivo sledil skrižanje treh liepih an izobraženih glasov. Tercet se je z dinamičnim nastopom zaslužu vso pohvalo gledalceu, ki so s toplim aplavzom nagradili predvsem izvedbo piesmi Žalostna deklica Stefana Maurija. Kot zadnja je zapiela pevska skupina dornber-ških fantov. Člani tega moškega zbora, ki so večinoma študenti, so pod precizno taktirko dirigenta Janka Hareja lepuo zaključil koncert z uso energijo, ki so jo mladi sposobni. Skupina, ki je že dosegla dobre rezultate an se je izkazala predvsem u dobri intonaciji an u solidnem petju, je dala utis velikega še ne izraženega potenciala, ki bo za-gotoviu u prihodnosti še veliko napredkou. (d.c.) Maschere rituali in mostra a Resia Sabato 13 aprile, alle 10, nella sala consiliare del Comune di Resia si svolgerà un convegno che aprirà la mostra “Maschere rituali alpine all’incrocio di tre culture”. La rassegna rientra tra le iniziative che intendono promuovere alcune scuole impegnate nel campo dello studio delle lingue e tradizioni culturali. Il riferimento legislativo è la legge 482 che tutela le minoranze linguistiche. I docenti si sono resi consapevoli della necessità di intervenire per conservare, valorzzare e se possibile rivitalizzare le lingue minoritarie, le tradizioni e tutti gli altri aspetti culturali del luogo, elaborando e avviando un progetto, comune alle scuole in rete, denominato “Sentieri”, regolarmente approvato dal Ministero della Pubblica istruzione. La mostra, di recente o-spitata anche a S. Pietro al Natisone, espone i lavori degli alunni delle scuole della Valcanale, Canal del Ferro, Resia, Sauris, Timau e Valli del Natisone sulle maschere rituali all’incrocio delle culture italiana, slovena e tedesca. L’esposizione rimarrà aperta presso il centro visite del Parco naturale delle Prealpi Giulie, a Prato di Resia, fino al prossimo 13 maggio con o-rario di apertura dalle 9 alle 13 e dalle 14 alle 17. 27. Senjam naše piesmi, začnita dielat! Kulturno društvo Rečan z Lies v garmiškem komu-nu je že začelo s svojimi pripravami na Senjam beneške piesmi, ki bo lietos poliete že 27. po varsti. Lanski senjam je biu posvečen beneški cerkveni pesmi, kar se je zgodilo trikrat v dolgi zgodovini tele priljubljene pevske prireditve in je potekal v lieški ci-erkvi. Lietos senjam oblieče spet svojo tradicionalno oblieko, avtorji tekstov in muzike pa lahko zberejo tiste teme in motive, ki so Slovenski RAZISKOVALNI INSTITUT Predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 23. aprila 2002 ob 19.00 v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ulica S. Francesco 20 v Trstu Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta 2. Obračun za leto 2001 in predračun za leto 2002 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Volitve organov inštituta 5. Razno V fEU REHEfK M jim narbuj pri sarcu. Trieba pa se je hitro diet na dielo. Kulturno društvo Rečan sporoča, da sprejmejo sa-muo tiste piesmi, ki pridejo na njega naslov do 15. maja narbuj pozno. Jasno je, de kadar je piesam napisana na papirju se šele začenja dielo za jo pripraviti an postaviti na oder. Zatuo po-ženjajta! Vsi tisti, ki so že sodelovali ali se parvič približajo teli manifestaciji, muorajo viedet, de piesam, ki jo želijo predstaviti na Sejmu muora biti izvirna, originalna. Nove muorajo bit besiede an glasba. Besi-ede muorajo bit napisane po sloviensko, v vseh domačih dialektih, pa naj je rezijanski ali barški ali pa nadiški dialekt. Pruzapru organizatorji si žele pru tu-ole, sodelovanje avtorjev in pevcev iz vsega prostora, kjer živimo Slovenci v videmski pokrajini. Senjam bo ko vsa zadnja lieta julija, za senjam Sv. Jakoba. V nedeljo 21. aprila ob prazniku zavetnika Sv. Jurija med slovesno mašo Zbor Gallus bo zapel v Bardu Zbor, ki deluje v okviru Glasbene matice sta povabila župnija in Center za kulturne raziskave Mladinski odsek Planinskega društva Nova Goriga organizira tudi letos Mladinski planinski tabor “Bohinj 2002”, in letos je že 26. zaporedoma. Tabor je za vse mlade planince, ki so že končali 4. ali višji razred Osnovne šole. Potekal bo v Ribčevem Lazu v Bohinju od 3. do 13. avgusta 2002. Cena taborjenja je 25.000,00 Mladinski tabor v Bohinju SIT (približno 120 evru), plačljiva v dveh obrokih. Prvi znaša 10.000,00 sit, drug pa 15.000,00 sit. V kolikor boste prijavili več kot enega otroka, bo slednji deležen 5.000, 00 sit popusta. Izpolnjene prijavnice z vplačilom prvega obroka sprejemamo na sedežu PD Nova Gorica do konca junija. Drugi obrok se plača ob prihodu v tabor. O vseh ostalih informacijah boste natančno obveščeni na sestanku, ki bo organiziran približno en teden pred začetkom tabora. Mittelfest, i primi spizzichi dalla prima pagina Ancora collaterali, ma legate più al territorio, ci saranno il progetto di una Mostra antologica sui “Pie-eoli”, le marionette di Vittorio Podrecca, al quale sta lavorando la cooperativa Alea che ha come riferimento l’architetto Manuela Castagnara Codeluppi, e un Progetto sulla lettura proposto da Andrea Tomase-llg, cividalese, proprietario el' una prestigiosa collezione di libri di antiquariato a Milano. Si tratta di una mostra sugli ex libris musicali alla 9uale saranno affiancati eoncerti e proiezioni di film. Una rassegna che ha §*à tra i suoi sostenitori il Erettore d’orchestra Riccardo Muti, che potrebbe totervenire all’inaugurazione a Cividale. (in.o.) V nedeljo, 21. aprila, bodo v Bardu praznovali god župnijskega zavetnika sv. Jurija. Gre za praznik, ki ga vsako leto skupaj prirejajo domača župnija in Center za kulturne raziskave. Ob tej priložnosti obhajajo v dopoldanskih urah slovesno sveto mašo, pri kateri ponavadi vedno sodeluje kak gostujoči zbor s Tržaškega ali Goriškega, ki s slovenskimi pesmimi obogati in oplemeniti praznovanje. Tako so v preteklosti v Bardu oblikovali mašo Cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin, zbor Marij Kogoj od Sv. Ivana, zbor Lipa iz Bazovice, zbor Vesela pomlad z Opčin, zbor iz Podgore in številni drugi. Tokrat pa bo pri maši, ki se bo pričela ob 11.30, pel zbor “Jacobus Gallus” iz Trsta. Zbor, ki deluje v okviru Glasbene matice, je z veseljem sprejel povabilo terskih rojakov in bo tako pod vodstvom dirigenta Janka Bana spremljal verski obred z vrsto pesmi iz slovenske (zlasti domače), pa tudi iz mednarodne nabožne zakladnice. “Duši” praznovanja v Bardu sta dolgoletni župnik Renzo Calligaro in znani kulturni in javni delavec prof. Viljem Cerno. Oba si prizadevata za čimbolj tesno sodelovanje med Slovenci iz Terske doline in tistimi, ki prebivajo na Tržaškem in Goriškem. To sodelovanje daje terskim rojakom možnost duhovne rasti in utrditve v svoji kulturi in identiteti. Zbor “Jacobus Gallus” bo nastop v Bardu, ki mu bo sledila krajša družabnost, izkoristil tudi za krajši izlet po Terski dolini. Kulturni večer pod Poncami V soboto so na Jalnovi domačiji v Kantini pod Poncami priredili v okviru že običajnih kulturnih večerov in v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Planika iz Kanalske doline predstavitev Ruplove knjige “Nočitve pod zvezdami”. Ker je predstavitev potekala dvojezično, je avtor prinesel s seboj tudi svojo knjigo v italijanskem jeziku Gorizia 2001 (v izvirniku Skice Gorice). Med predstavitvijo in posegi je zato potekal pogovor tako v piščevih izhodih v naravo in vprašanjih razvoja kot o doživljanju Gorice. Se ta mesec bodo odprli v istih prostorih Kantine in tudi v sodelovanju z društvom Planika razstavo posnetkov prof. Emila Doktoriča, ki smo si jo v Gorici že ogledali in o kateri je objavil reportažo tudi časopis Isonzo / Soča. četrtek, 11. aprila 2002 4 A Cividale un sostegno ai rifugiati Metti una cittadina a pochi passi dal confine, anche se è un confine non interessato più di tanto dal passaggio di immigrati clandestini, metti un Centro di formazione professionale che può garantire, oltre all’insegnamento di un lavoro, anche vitto e alloggio, metti l’Unione emigranti sloveni che, sensibile da sempre al problema dell’emigrazione e dell’immigrazione, mette a disposizione uno sportello. Nasce così a Cividale un punto di sostegno, attivato dalla Regione, a favore dei richiedenti asilo politico, dei rifugiati e di chi ha bisogno di protezione umanitaria. L’iniziativa è stata presentata martedì 9 aprile nella sede municipale, presenti tra gli altri l’assessore regionale al lavoro Giorgio Venier Romano e il referente regionale del Consiglio i-taliano per i rifugiati, Lucio Gregoretti. Le questioni del confine e di una recente presenza di profughi a Cividale (ospitati per un certo periodo nella caserma di Purgessimo) sono state ricordate dal sindaco Attilio Vuga. Gregoretti ha auspicato che il Friuli possa diventare un luogo di forte integrazione. D’altra parte i dati attualmente in possesso sottolineano la necessità di un contributo degli stranieri al mondo del lavoro. Nel 1998 ce n’erano in regione 32 mila, alla fine del 2000 sono diventati oltre 43 mila. Nelle province di Udine e Pordenone, sul totale delle assunzioni nell’anno passato, quella degli immigrati è di circa il 15 per cento. La posizione del Consiglio italiano per i rifugiati è chiara: “Ci vuole un controllo sull’emigrazione - ha detto Gregoretti - distinguendo tra coloro che hanno diritto ad entrare nel mondo del lavoro e coloro che non hanno diritto ad es- sere accolti”. Renzo Matte-lig, direttore dell’Unione e-migranti sloveni, ha ricordato come il servizio proposto nella sede di via IX agosto sia limitato (6 ore alla settimana) ma potrà essere esteso a seconda delle esigenze. “L’Ues ha accettato di collaborare - ha anche detto -anche perché rappresenta u-na comunità che ha vissuto problemi di tipo etnico. Siamo sensibili a questi aspetti, faremo in modo che le persone che arrivano qui non si sentano sole”. Il direttore del Centro di formazione professionale Daniele Bac-chet ha quindi illustrato l’attività della struttura di Rubi-gnacco che ha già qualificato una quarantina di giovani immigrati ed ora sta realizzando un corso per un’altra trentina. Infine l’assessore Venier Romano ha invitato a non confondere i rifugiati con i clandestini ed ha criticato, neppure troppo velatamente, il governo centrale con il quale la Regione sta attuando una sorta di braccio di ferro per la gestione dei flussi di emigrazione in cerca di lavoro, (m.o.) 4^ Un momento della presentazione dell'iniziativa ZELENI LISTI V Ace Mermolja Dvojna koža desnice Neznani vandali so razbili Kosovelov doprsni kip, ki ga je Illyjev odbor postavil v Ljudski park ob kipe tržaških velikih mož. Ko v nekem mestu ljudje razbivajo kipe pesnikov, je vedno zaskrbljujoče. Toliko bolj je zaskrbljujoče, ko je pesnik Slovenec in so ga obglavili prav zaradi tega. Ni prijetno živeti v takšnem mestu. Politično zaskrbljujoč pa je bil komentar tržaškega odbornika za kulturo poslanca Menie. Slednji je obžaloval, vendar je naglasil, da je od nekdaj nasprotoval nastavitvi Kosovelovega kipa ob kipe tržaških očetov domovine, to je Italije. Kosovelov kip bi po njegovem sodil bolj v Slovenski dijaški dom, to je v zaseben, kot pa v javen prostor. Kaj bi Menia rekel, ko bi na primer razbili Joycov spomenik? Bi rekel, da sodi v irski konzulat? Skratka, vidni predstavnik Nacionalnega zavezniška je ponovil svoje dokaj preprosto stališče: Slovenci so lahko Slovenci le med štirimi stenami lastnega doma. Od tu tudi borba za samo italijanske izkaznice v okoliških tržaških občinah in dolgo- leten protislovenski boj, ki je v preteklosti Menio mnogokrat spravil na ulice, kjer je bilo “vroče”. Poslanec Menia se je sicer vračal s kongresa Nacionalnega zavezništva v Bologni, kjer vsedržavnemu tisku ni zbežal njegov dovtip proti homoseksualcem. Misel, ki je bila deležna ploskanja, je bila v bistvu dokaj vulgarna, saj v normalni politiki ni najbolj dostojanstveno za poslanca, da pravi, kako si v Italiji vreden rešpekta le, če si gay in ga dobivaš v r... Sporočilo pa je bilo jasno: v družbi je potrebna desnica zato, da pospravi s pe-dri, s Slovenci in še z marsikom. Skratka, Nacionalno zavezništvo ne more iz svoje dvojne kože. En kožuh, ovčjega, si nadeva Fini, ko brani demokracijo, toleranco, patriotizem, ki je spoštljiv do drugega in podobne stvari. Ljudem se zdi Fini zmernejši od Bossija, nekaterim celo od Berlusconija. V črnem jedru stranke in na periferiji Italije je NZ še vedno stara MSI. Tu se predstavniki stranke preoblečejo v drugi kožuh: v volčjega- Na vsedržavnem kongre- su je to prišlo do izraza v mejah dostojnosti, če izvzamemo kak dovtip. V naših krajih so zadeve ostrejše-NZ-MSI želi v naših krajih razdvajati, obujati stara sovraštva in dajati duška najbolj netolerantni desnici. Desničarski navijači Triestine, ljudje predmestnih četrti, stari esuli so stari bazen, iz katerega so od nekdaj črpali tržaški ne-ofašisti. Ni čudno, če se generacije prepoznavajo v A Interi gu Grilzu, ki je spretno vodil poulične boje od konca šestdesetih let dalje. Ko so se napetosti polegle, je odšel iskat druge dogodivščine v Afganistan, kjer je tudi umrl. Mislim pa, da se v Trstu in v delu FJK ni pretrgala stara naveza ne-ofašistov. Omenjena desnica in njeni aktivisti so se vežbah med pretepi, z oskrumbami spomenikov padlim za svobodo, ki stojijo v slovenskih vaseh, z oskrumbo spomenika na Bazovski gmajni in danes s sesutjem Kosovelovega kipa v Ljudskem trga-Takšna je stvarnost. Morajo pa jo obrazložiti tudi pripadniki strank, ki naj bi bile sredinske, to je Forze Italija in same Severne lige, ki se ni oplajala v proti-slovenstvu. Kako bodo sredinski tržaški in deželni veljaki opravičevali in razlagali zavezništvo s stranko, ki se nikoli ni odpovedala svoji kontinuiteti? Dejstva so žal dejstva, pred njimi pa ne morejo vsi molčati ali trditi, da gre le za šale ali za kakega prenapetega pobalina. Consorzio “Arengo”, pranzi di primavera ed un nuovo opuscolo L’invito a pranzo, l’ormai tradizionale appuntamento con la cucina locale, riscopre la primavera. In passato si era già cercato di proporre i menù tipici in questi mesi, ora il consorzio turistico Arengo rilancia in grande stile l’iniziativa. Vi aderiscono, con piatti a base di erbe, degustazioni guidate e menù per i giovani, sette locali delle Valli (“All’antica” di Cras di Pulfero, “Alla cascata” e “Trattoria alla posta” di Clodig, “Al vescovo” di Pulfero, "La cascina” di Sorzento, “Le querce” di S. Pietro, “Taverna fiorita” di Vemasso) e otto di Cividale (“Ai tre re”, “Al castello”, “Al campanile”, “Al giardino”, “Alla speranza”, “Al monastero”, “Dominissini” e “O-ste scuro”). Il consorzio Arengo ha anche pubblicato di recente un opuscolo su Cividale e sulle Valli del Natisone. Di piccolo formato, presenta in lingua italiana e in lingua inglese le iniziative che si tengono sul territorio, mese per mese. Oltre alla descrizione dei vari appuntamenti, ci sono notizie sui luoghi più “ambiti” dal turismo. Una pubblicazione agile, che si può tenere in tasca e consultare in o-gni momento. Ulteriori informazioni sulle iniziative del consorzio si possono ricevere telefonando allo 0432-703074 o consultando i siti internet www.arengo.net e www.nati-sone.info. Lettera al direttore “Gestione Canalaz, così non va” Le critiche della lista civica “Garmak” alla maggioranza si concentrano sulle opere pubbliche Sig. direttore, ci riferiamo all’articolo “Piazza nuova a Clodig...” dell’8 marzo 2002, a firma (m.o.). A nostro avviso il N. M. dovrebbe trattare la cronaca dei nostri comuni con maggiore approfondimento. Comprendiamo l’esigenza di dare spazio alle opinioni di un amministratore eletto con una maggioranza “bulgara” che vede uniti socialisti nostrani, popolari/ex democristiani, destra e nazionalisti. Un minimo di spazio critico ci vorrebbe, perché non sempre le maggioranze “bulgare” hanno ragione, anzi. Un’informazione più precisa a-vrebbe, per esempio, fatto almeno cenno al fatto che tutti i consiglieri del gruppo “Garmak” hanno richiesto formalmente al sindaco di applicare, ma anche di far applicare, la legge di tutela della minoranza slovena. Ora, dal nostro misero 14% di voti che abbiamo raccolto, tenteremo di spiegarvi perché l’amministrazione Canalaz va male. Certamente la sistemazione della strada di Podlak o l’illuminazione di Hlo-dic, Lombaj, Sevcè o le fognature di Velik e Mali Garmak (Come ci piacerebbe che si usassero i nomi veri dei paesi!) sono lavori indispensabili, altrimenti il Comune a cosa dovrebbe pensare? Così pure la piazza di HlodiC, su cui si lavora con i soldi di un mutuo. Per dovere di cronaca va ricordato che il progettista di quest’opera era un candidato di Forza Italia alla Provincia. Sarà certamente bravo, ma per noi un tecnico locale avrebbe meglio interpretato le caratteristiche della piazza, il suo spirito, senza trasformarla in una qualsiasi copia friulana (seppure pavimentata in porfido). Stesso tecnico per la progettazione dei lavori di messa a norma della palestra, che il Comune pagherà anche con soldi suoi, 12 milioni l'anno per dieci anni, pur non essendo l’immobile di proprietà comunale. Per carità di patria non tocchiamo l’unione con il Comune di Dreka, unione neppure avviata che già ne vogliono fare un’altra. 11 sindaco ritiene che le unioni tra Comuni si facciano in funzione del segretario comunale. Noi siamo convinti che esse hanno finalità ben più importanti, per prima cosa servono a migliorare i servizi ai cittadini e, contemporaneamente, a diminuirne i costi. Sulle difficoltà di bilancio il sindaco, probabilmente, non ricorda cosa ha scritto sulla relazione 2002, da pagina 5 in poi; in quelle pagine i problemi da noi evidenziati sono chiaramente riportati, può essere a giustificazione dei veramente troppi capitoli di bilancio che prevedono impegni uguali a “zero”. Il prosciugamento delle risorse è in gran parte dovuto alle spese d’alcune opere pubbliche che devono essere pagate, talvolta parzialmente, dal Comune. Queste opere sono generalmente sovradimensionate, talvolta inutili, in alcuni casi pure dannose. Due soli esempi. A Lese per bonificare alcuni sassi dietro il paese, invece di fare un intervento adeguato, economico e ragionevole si prevede un’opera enorme con una spesa di centinaia di migliaia di euro (centinaia di milioni dell® vecchie lue). Per di più i proprietari degli immobili quest’opera non l’hanno neppure richiesta. Oltre alla devastazione ambientale che ne deriverà, essi subiranno un grave danno perché tutto il paese vecchio è stato dichiarato “a rischio di frane”, con conseguente divieto di ogni attività edilizia. A HlodiC nessuno aveva compreso perché nel Piano regolatore (approvato solo dalla maggioranza) l’area tra la caserma ed il rio ZahoSnjak fosse stata indicata come “area con pencolo di esondazioni”. Direte eson-dazioni in quel posto, esondazioni a HlodiC? Immediato progetto di argini sul rio ZahoSnjak, costo 206.000 euro. Chiamate quest’opera come volete, di sicuro essa distruggerà un ambiente che invece andrebbe tutelato. Si sentono già voci che altri paesi subiranno un medesimo trat' tamento. Občinski seznam Garmak Lista civica (ìarrnak Jezik in kultura Rezije v šoli Skoré wse rozajanski g’enitorji rišpundali, da to se wuči tu-w škuli Po romnsldn?G’o! t četrtek, 11. aprila 2002 A Udine si è presentato il “Comitato 482” Sloveno a scuola, il consenso è forte s 1. strani Pa ti rozajanski g’enitò-rji, so mòre ričet skore Wse, ni so rišpundali, da to se wiici po rozajanskin tu-w Skuli. Ta-na 35 utruk tu-w ti otroški Skuli kòj za 2 °troka to se riklo da ne, pa tu-w ti parvi skuli ta-na 43 utruk kòj za 2 to se riklo da nè, ano tu-w ti sridnji Skuli ta-na 23 utruk kòj za 4 nè. Isò, to ka Zè, da od sa-tembarja litus, tu-w skuli Počasu reči čejo se prag’at SCè več na bojè za naSè ru-muninjè. Da to se wiici po rozajanskin tu-w Skuli anu da nasi jUdi so tèli itaku, to ni na nòwa rič. Wze ko parajal izdè w Rezijo profasèr Baudouin de Courtenay jiidi so mu 8 ali da to be tèlu bet Prow, da tu-w skuli to se "dici pa po rozajanskin. To tèlu lita nu lita za P°čnet dèlat kej. Za isò se tta spomanot ito, ka so °wdèlali tu-w skuli maestre Marica anu Dorina Di Lenardo ziz pravici anu wužici. Lita 1984 anu s prve strani “Odbor 482” je nastal na podlagi programskih suiernic, ki jih je Carlo Juppo, predstavnik zasebnega radia Onde furlane, v Petek 5. na tiskovni konferenci v Vidmu, strnil v Petih točkah. Najprej bo s'edil izvajanju zakona ;82 na vseh področjih, ki J'h zakon jemlje vpoStev °d šolskega do javne upra-Ve< od medijev do sodstva. V primeru neizvanja ali ^Senja zakona bo posredoval pri pristojnimi orga-n> tudi na mednarodni ra-'jui- Podpiral bo vse pobu-®> ki težijo k ovrednote-nJu (tudi v finančnem smi- 1985 te rozajanski čirkolo kuiturale Rozajanski Dum bil organizal dan mali kors za se nawučit pisat. Nej več paro to jè se počalu dèlat ko jè bil šindik Paletti. Aminištracjun wkop ziz čirkolon Rozajanski Dum anu škulo wsakè lètu nu malu po botu to se počalu dèlat kej tu-w škuli pa ziz našimi judmi anu pa ziz profasòrji anu ziz itemi, ka se intiriSawajo od Rezije. Lètu za lètu pa či kada so nalèzlu kiraga ka an ni bil ffs za isò, to se šlo na ta-prid. So počali pa vilazat librinavi od pisanja, gra-motike anu librine za otroke. Na te drugi krej se mu-glo vidèt pa da te dvi lèci, lèc za minoranče anu nej-več za to slavinsko mino-rančo, tu ka spaduwa pa Rezija, to tèsé prit oprova-nu od Parlaminta. Isò to kazalo, da se muglo tet na ta-prid ta-na iso pot. Mislin, da somò duSle, itaku, paračani ta-na isò, anu rispósta od g’enitò-rjuw na pokazala. slu) posebnih strokovnih profilov, potrebnih za izvajanje zakona, začenši z učitelji in prevajalci. Glede finančnih sredstev Odbor 482 namerava sprožiti vse pobude, zato da bi ustvaril finančni fond iz katerega črpati v primeru, da bo potrebno iskati pravice na sodišču. Odbor bo posegel v vsakem primeru diskriminacije pripadnikov manjšin. Ne smemo več zapravljati energij za prepričevanje tistih, ki nasprotujejo zakonu ali pa se ujeti v Injan pot jè jasna ano bo trèbè SCè karjè dèla: nalèst ite ka majo wiicit anu je paračat da kaku wii-Cit. Ta-na isò paro se wže lèpo dila. Počasu naši utruce čejo se nawučit da koj to jè nàS jazek, da z kod an paraja anu poznat driige jiidi, ka tej mi' ni rumunijo no sla-vinskè rumunijè, alibòj driige jaz'ike. Ci somò dorivali dardu izdè to jè za zahwalit wse ite jiidi ka ni so skarbèli anu se trudili za dorivat mèt lèc 482 od lèta 1999 anu lèc 38 od lèta 2000. Pras ise dvi ldči težka, da mèsè se naredit kej. Dan pinsir mi gre pa itèn judin, ka tu-w Reziji ni so délali ano pomagali, da to se dorivej dojtet tu ka somò dušle pa či ni so bili več čas ofiindinani, da ni prodajajo Rezijo anu ni prodajajo našo kultiiro. Injan ise lèci ni niso kòj za-nji ma ni so za wse naše jiidi anu njeveč za naše otroke anu za našo mladino. ščitni zakon in vse svoje sile moramo usmeriti v njegovo uresničevanje, je podčrtal msgr. Duilio Cor-gnali, ki je izrazil veliko zadovoljstvo za furlanski “čudež” kot ga je opredelil. Za furlanščino se je namreč v videmski pokrajini opredelilo 64,56 odstotkov staršev otrok iz vrtcev in 61,46 staršev šoloobveznih otrok. Priča smo torej zelo pozitivnemu dojemanju lastne identitete pri mlajših družinah, je nadaljeval Corgnali, in to novo za- Nei giorni scorsi si è presentato a Udine il “Comitato 482”, sorto per monitorare l’applicazione piena della legge di tutela delle minoranze linguistiche, la 482 appunto, ed incalzare le istituzioni, richiamarle al loro dovere su questo terreno. Non solo, nel caso di mancata applicazione e violazione della legge, il comitato si propone di intervenire presso le autorità competenti anche a livello intemazionale. Inoltre vigilerà perché non si verifichino casi di discriminazione. L’iniziativa è politica-mente trasversale ed aperta a nuove partecipazioni. Finora hanno aderito 23 importanti associazioni e cooperative che operano in campo culturale ed informativo. Tra queste il nostro settimanale, Postaja Topolove ed i cori Beneške korenine e Matajur. Il “Comitato 482” si qualifica ulteriormente anche perché costituito da realtà associative delle minoranze friulana, slovena e germanofona che per la prima volta sono insieme a lavorare ad un progetto comune. E questo un fatto molto positivo, una contaminazione di cui dovremmo cogliere tutte le opportunità, strutturando il comitato in modo da renderlo efficace in termini operativi. Positiva è anche la convinzione che sia necessario avvalersi di un approccio nuovo al tema dei diritti linguistici, più pragmatico e più orientato al futuro. È mutile sprecare ulteriori energie per discutere e convincere quella parte della nostra società, irrigidita su posizioni di rifiuto, lati in graditi na širokopoteznih projektih. Bivši poslanec Arnaldo Baracetti je nato podčrtal vlogo in odgovornosti institucionalne sfere pri uresničevanju zakona. Zavzel se je za dve medpokrajin-ski komisiji, ki naj ju sestavljata prvo za Furlane Pokrajne Videm, Gorica in Pordenon, drugo za Slovencev pa pokrajine Videm, Gorica in Trst. Le-ti naj bi imeli celovito režijo izvajanja zaščitnega zakona. Odbor bo opravil nadvse dragoceno delo, je zaključil, če bo nadzoroval in spodbujal inštitucije Tako on kot podpredse- che poi non vuol farsi convincere. Ora c’è una legge dello stato, che non impone nulla a nessuno, e dunque va applicata senza remore. Dalla legge bisogna ripartire. E dal consenso all’interno della società che è davvero grande come dimostra la straordinaria risposta delle famiglie alla proposta di introdurre rispettivamente il friulano, lo sloveno ed il tedesco nella scuola dell’obbli-go nella nostra provincia. Oltre la metà delle giovani famiglie, la parte più viva della società, ha risposto positiva-mente al direttore scolastico regionale Bruno Forte. Nella sua lettera, del resto, aveva motivato molto bene questa nuova opportunità offerta alle famiglie, in termini giuridici e soprattutto culturali. I temi dell’identità, del plurilinguismo, del radicamento nella propria realtà culturale e linguistica per poter entrare in relazione in modo più consapevole e maturo con il resto del mondo sono evidentemente sentiti. E le famiglie desiderano questo arricchimento per i propri figli. Numerose le adesioni per il friulano, ma molto buoni sono anche i risultati per lo sloveno, fino a pochi anni fa considerato una vera e propria calamità e barbarie. E chi non ricorda quanto è stato fatto per scoraggiarne l’uso su tutto il confine orientale, a cominciare dalla scuola? Ognuno di noi avrebbe una storia più o meno terribile da raccontare. Ottima la “performance” del resiano che ha registrato un consenso quasi plebiscitario: 94,29% di sì alla scuola dnik Furlanskega Filološkega društva Piercarlo Begotti sta poudarila evropski okvir, v kateri sodi vprašanje ovrednotenja in zaščite manjšinskih jezikov in kultur. Na tiskovni konferenci je spregovorila tudi loie Namor, ki se je med drugim zavzela za to, da bi se odbor tudi organizacijsko okrepil, saj je to dobra in pravzprav tudi prva priložnost za skupno delo, načrtovanje in medsebojno soočanje med pripadniki treh manjšinskih skupnosti v Furlaniji, ki so prevečkrat živele in delovale ločeno. dell’infanzia, 95,35 % alle e-lementari e 82,61 % alle medie. Nel resto del territorio dove sono storicamente insediati gli sloveni le cose sono andate così: 40,49% cioè 149 bambini su complessivi 368 per cento all’asilo; 40,91%, pari a 261 bambini su un totale di 638 alunni alle elementari. Non è poco. Se consideriamo poi i dati della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone, vediamo che l’interesse a mantenere e sviluppare il proprio patrimonio linguistico è molto forte ed in crescita. D prossimo anno scolastico l’asilo bilingue verrà frequentato da 75 bambini (+ 9 rispetto a quest’anno), mentre la scuola elementare da 114 alunni (+12). Se sommiamo tutti questi dati vedremo che il prossimo anno scolastico seguiranno lo sloveno a diversi livelli: 257 bambini (su un totale di 478) all’asilo, 416 (su 795) alle elementari e 112, più 19 per il resiano, alle medie. Sono 804 ragazzi. Non è questa una buona risposta anche a chi continua a parlare di censimento? (jn) Oskrunili spomenik Kosovelu s prve strani Postavitev kipa s strani Illyjeve uprave smo Slovenci v Trstu pozdravili kot pomemben simbolni dokaz priznavanja osnovnega dostojanstva slovenski prisotnost, ki skupaj z ostalimi že stoletja oplaja in bogati življenje na tem prostoru. Zasuk v politiki do manjšine pa je že od vsega začetka jasno kazal le na odločno Zeljo po vračanju v čase getiziranja drugorazrednih občanov in poveličevanje ene in edine italijanske identitete tega mesta. Stališče tržaškega odbornika za kulturo in poslanca AN Menie, ki je z besedami sicer obsodil dejanje, a je istočasno izjavil, da Kosovel vsekakor ne spada med “ustanovitelje domovine” v ljudskem vrtu, je vredno le najbolj odločne obsodbe. Grobo dejanje so takoj obsodile vse slovenske organizacije in politični predstavniki, kot tudi državne oblasti Republike Slovenije ter vidni predstavniki italijanskega kulturnega in političnega življenja, (igb) past sterilnih razprav po časopisih. Po tolikih priza-. vest mora Odbor 482 spre-devanjih smo dosegli za- mljati in podpirati ter de- L.N. ^Vidmu prejšnji teden predstavili Odbor 482, ki bo nadzoroval izvajanje zaščitnega zakona Mlade družine stavijo na identiteto Pozitivno dojemanje lastne identitete med Furlani, Slovenci in nemškogovoreči naj Odbor 482 spremlja in spodbuja Četrtek, 11. aprila 2002 Risultati 1. Categoria Buonacquisto - Valnatisone 0-0 3. Categoria Savognese - Arteniese 0-4 Audace - Gaglianese 1-1 JUNIORES Valnatisone - Com. Lestizza 2-2 Giovanissimi Serenissima - Valnatisone 0-5 Pulcini Audace - S. Gottardo 0-0 Amatori Ost. della salute - Reai Filpa 2-1 Valli Natisone - Tissano 2-0 Ost. al Colovrat - Sant calzature 0-0 Bar Franzolini - Ost. al Colovrat 0-0 Calcetto Merenderos - E.C. Zamparo 7-3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Flumignano 3. Categoria Moimacco - Savognese Bearzi - Audace JUNIORES Rivolto - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Reanese Pulcini Pagnacco/B - Audace Amatori Reai Filpa - Fagagna Caffè Miani - Valli Natisone Ottica l’occhiale - Ost. al Colovrat Calcetto Muppets - Merenderos Classifiche 1. Categoria Reanese, Ancona 49; Lumignacco 46; Trivignano 42; Colloredo, Tarcentina 39; Flumignano 35; Valnatisone 34; Union Nogaredo 32; Riviera 31 ; Buonacquisto 30; Tricesimo 28; Majanese 27; Venzone 26; Villanova, Tre stelle 25. 3. Categoria Arteniese 57; Moimacco 52; Chiavris 46; Bearzi 44; Cìseriis 41; Serenissima 39; Savognese, Gaglianese 31 ; Stella Azzurra 30; Savorgnanese 27; Fortissimi 26; S. Gottardo 13; Audace 9; Donatello 4. JUNIORES Valnatisone 52; Lavarian/Mortean* 42; Buonacquisto' 38; S. Gottardo* 35; Cus-signacco' 31 ; Serenissima' 29; Rivolto* 28; Azzurra* 24; Corno*, Sette spighe* 14; Trivignano 11 ; Com. Lestizza* 9. Giovanissimi Valnatisone 42; Union 91 39; Moimacco 38; Manzanese* 27; Serenissima* 20; Comunale Pozzuolo* 19; Buonacquisto* 16; Gaglianese* 10; Torreanese* 9; Savorgnanese 8. Amatori (Eccellenza) Warriors 32; Reai Filpa 30; Baby color 29; Bar Roma 28; Osteria della salute, Anni 80, Mereto di Capitolo 25; Ediltomat 23; Termokey 21; Valli del Natisone 20; Fagagna 18; Caffè Miani 17; S. Daniele 15; Tissano 11. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Per i pulferesi speranze di vittoria ridotte al lumicino, il Drenchia non passa il turno dei play-off Il Reai cade, Al Colovrat lascia Buon pareggio esterno della Valnatisone - Sconfitta pesante per la Savognese, l’Audace ottiene un punto Gli Juniores danno spazio ai giovani e pareggiano con il Lestizza - La Valli del Natisone regola il Tissano Giovanissimi, il titolo è vostro SERENISSIMA 0 VALNATISONE 5 La Valnatisone ha pareggiato la gara con il Buonacquisto, sfiorando per due volte il successo con i legni centrati da Alessandro Ber-gnach e Luca Mottes. Tra le note positive da segnalare l’ottima prova tra i pali del diciannovenne sanpietrino Luca Talotti. Capitombolo casalingo della Savognese nella gara con la capolista Arteniese. I gialloblu di Fedele Cantoni, oltre al poker subito, hanno chiuso la gara in otto a seguito di tre espulsioni. Buon pareggio dell’Audace di S. Leonardo nel derby con la Gaglianese. 1 locali, dopo avere chiuso a reti inviolate la prima frazione di gioco, al 5’ della ripresa hanno subito la rete degli amaranto siglata da Dorligh. Il centrocampista avversario, lasciato solo in area, non ha avuto difficoltà a trafiggere con un perfetto diagonale l’incolpevole Mauro Specogna. Gli ospiti hanno cercato la seconda segnatura che non si è concretizzata per gli interventi del portiere locale. A cinque minuti dal termine è arrivato il pareggio firmato da u-na prodezza di Michele Martinig. Nella penultima gara del campionato Juniores, la Valnatisone ha pareggiato l’incontro casalingo con la Comunale Lestizza. Il tecnico Claudio Baulini ha dato spazio ai ragazzi che aveva- no giocato di meno e ha dovuto schierare tra i pali l’improvvisato portiere Michele Predan. Due volte in vantaggio con le reti di El-mir Tiro (che ha trasformato un calcio di rigore) e Gabriele Miano, i nostri ragazzi sono stati raggiunti dagli avversari. I Giovanissimi della Valnatisone, grazie al rigore trasformato da Lorenzo Cli-naz ed al gol di Francesco Cendou, hanno superato la Tre Stelle qualificandosi per la semifinale del Torneo giovanile notturno di But-trio prevista per martedì 16 aprile. Pesante sconfitta rimediata dagli Esordienti della Valnatisone sul campo dell’Ancona. Ridotta all’osso nell’organico a causa di malanni stagionali ed alcune defezioni, la formazione allenata da Nereo Vida è crollata nel terzo tempo pur giocando una buona gara. I Pulcini dell’Audace hanno inchiodato sul pari gli udinesi del S. Gottardo. I ragazzini allenati da Primo-sig e Podrecca sono stati anche sfortunati centrando per tre volte i pali della porta u-dinese con Miano, Simon-cig e Spagnut. Con la sconfitta di venerdì sera a Ziracco, ospite dell’Osteria alla salute, il Reai Filpa di Pulfero vede ridursi al lumicino le speranze di vittoria del campionato di Eccellenza amato- Valnatisone; Sessa, Lorenzo Clinaz, Vecchiumi, Berdussin, Busolini, Dorbolò, Beuzer, Mattia Iuretig, Cendou (50’ Manzini), Lombardi (58’ Nicholas Iuretig), Almedin Tiro (45’ Fran- riale. Sotto un diluvio la squadra di Claudio Batti-stig, dopo essere passata in vantaggio con un gol di Fa-tovic, è stata prima raggiunta e poi superata (su rigore contestatissimo) dai padroni di casa. Con i gol realizzati da Michele Osgnach e David Specogna la Valli del Nati- cesco Chiabai). Lovaria di Pradamano, 7 aprile - Si è chiuso con la gara odierna il cammino trionfale dei Giovanissimi della Valnatisone che hanno meritatamente conquistato la vittoria nel campionato. Gran merito di questo successo va attribuito al sone ha regolato il fanalino Tissano mantenendo le distanze dal Fagagna, quartultima in classifica. La squadra di Mauro Clavo-ra non dovrà commettere più passi falsi per evitare la retrocessione. Addio a testa alta ai play-off per l’Osteria al Colovrat di Drenchia che sabato tecnico Renzo Chiarandini che, dopo il secondo posto della passata stagione, con un gran lavoro svolto assieme ai dirigenti Enzo Busolini e Tiziano Manzini ed ai genitori ha portato un altro successo di prestigio nelle Valli del Natisone. Della gara odierna, che non ha avuto storia, segna- 6 aprile, a Merso di Sotto, non è riuscita a perforare la difesa della Sant calzature che ha passato il turno grazie ad alcuni ottimi interventi del proprio portiere. La squadra di Roberto To-masetig ha iniziato la Coppa Friuli pareggiando a reti inviolate ad Udine con il Bar Franzolini, centrando un pa- liamo le tre reti realizzate al 9’, al 17’ ed al 50’ da Mattia Iuretig e quelle siglate al 13’ e al 44’ da Francesco Cendou. Per la cronaca al 47’ A-lessandro Sessa si è fatto parare dal suo avversario collega un calcio di rigore. Al termine grande entusiasmo con doccia per il mister ed il responsabile. Con questa impresa la Valnatisone vede per la prima volta nella sua ultracinquantenaria storia due sue squadre vincere il campionato nella stessa stagione. I Giovanissimi della Valnatisone lo con Gianni Qualla. Importantissimo successo per i Merenderos che hanno battuto la E.C. Zampare grazie alla quaterna realizzata da Michele O' sgnach e alle reti di Cristian Osgnach, Gianluca Gnomi e Massimiliano Pozza. Il risultato che otterrà nella prossima gara in tra* sferta con i Muppets sara decisivo per la salvezza del team sanpietrino. (Paolo Caffi ) Triajur, record di Possono essere soddisfatti l’ideatore Marino Gosgnach e gli organizzatori (Pro loco VartaCa, Alpini, Vigili volontari e cacciatori del comune di Savogna) per l’esito della sesta edizione del “Triajur” (triathlon del Matajur) che si è corso domenica 7 aprile: record di partecipanti con 29 squadre e 87 concorrenti; nuovo record dei ciclisti con Dino Mansut-ti che ha migliorato di 20” il suo tempo precedente; record di corsa in salita di Stojan Meline; migliorano il proprio tempri anche Michele Oballa, Sabbadini Mauro e Michele Becia. Record di pubblico che sempre più numeroso segue questa manifestazione, soprattutto a Montemaggiore ed a Masseris (ma erano in tanti anche in cima al Matajur). Le sorprese? Tante. C’è un Pio Toma-setig che con le sue 55 primavere conquista in sella alla sua mountainbike il 4° po- sto, c’è l’ottimo tempo di Mario Bucovaz (61 anni), c’è il ritorno dopo la nascita del suo bimbo di Marija Trobec (per tutti qui nelle Valli Marička) che per la corsa in salita conquista il 6° posto. E c’è Maria Paola Turcutto, campionessa italiana di ciclocross che conquista, correndo in mountain-bike da Savogna a Montemaggiore, l’8° posto assoluto. La classifica della gara in tre frazioni (Savogna-Monte-maggiore in mountainbike, Montemaggiore-Matajur di corsa; Matajur-Masseris ancora di corsa) ha visto al comando il Gsa Udine (Dino Mansutti, Mamo Sabbadini e Danilo Tonello) col tempo totale di lh32’16”, al secondo posto il TK Kobarid (Matevž Meline, Stojan Meline e Marko Vojska) con lh35’01” ed al terzo posto il gruppo Tigre Moz and Cox (Michele Becia, Amedeo Sturam e Ivano De Faccio) con lh35’12”. Per quanto riguarda il percorso in moun-tain-bike ai primi tre posti si sono piazzati Dino Mansutti (39’18”), Michele Becia (39’42”) e Michele Ermaco-ra (40’01”). Da Montemaggiore in vetta al Matajur sono giunti al primo posto Stojan Meline (27’33’’). aI secondo Mauro Sabbadim (28’46”) ed al terzo Michele Oballa (30’47”). Dalla vetta del Matajur a Masseris i p11' mi tre sono stati Ezio Poiana (20’55”), Fabrizio Piussi (21 ’31 ”) e Gianpaolo Gerin (21 ’39”). A fine gara pastasciutta per tutti offerta dalla Pro loco Vartaca e le premiazioni ed sindaco di Savogna Cernoia> alle quali hanno contribuito-con una colletta per dei pad1' colari trofei, anche gli abitanti di Masseris. Malo nam je korlo za bit veseli četrtek, 11. aprila 2002 “Kar smo bli mi mladi za iti mimo naših liepih dolin an Čedada smo čakal na kako gito, ki jo je kajšan organizu. Po navadi je biu gaspuod nu-nac, ki je kiek organizu. An Cone pa dol po Linjane an Grade kake “stagioni” dielat. An kar smo imiel parložnost iti nomalo buj deleč, ku Čedad, smo bli zaries veseli. Oh, kuo nam je malo korlo za se veselit!” Takuo nam je jala Anna Zufferli - Anica Fun-kjova iz Varha, ki nam je par-nesla tolo fotografijo, ki za tiste, ki so gor na nji, bo paije-|o, de je bla nareta učera, pa jo šlo napri že 27 liet! Ta zad je napisano “28.3.1975”. “Tekrat smo se bli pejal v Sirmione, na “lago di Garda” ‘tn kuo smo se veselo pejal s tisto barkico!” Al zapoznata kajšnega? Za vam parskočit na pomuoč vam porčemo, de je mladina lz srienjskega kamuna. Ben, so ostal malomanj vsi kom-Panjani. S čeparne roke je Franco Juracu iz Sriednjega, potlè je Marino Kaučiču iz Dolenjega Tarbja , ta zad je Gabriella Siučjova iz Podsri-ednjega, ta pred njo je Renza Durjavova iz Dolenjega • •• Tarbjà, ta par nji je Daniela Lenkcjova iz Čemeč, potlè je še Adriana Kaučičova iz Dolenjega Tarbja, an na koncu je pa Marina Smonova iz Čemeč. Ta spri-ed se je bla lepuo nastavla pm Anica Funkjova s cigaretam tu roke za de se bo vie-dlo, de ona je te narbuj “velika” od skupine. Anica, te zahvalemo za telo fotografijo, ki nas spomi- nja na tiste cajte, kar smo vsi živiel po srienjskih vaseh an nas je bluo puno. Kajšan (an med telimi, si ti) je ostu v rojstni vasi, drugi so paršli nomalo buj nizko, du dolino takuo, de niesmo pm zapustil naše zemje an tele ja ’na liepa parložnost za pozdravit vse naše parjatelje, doma an po sviete... Planinska družina Benečije Nedeljo - Domenica 28. aprila Gremo v Istro IAndiamo in Istria (z avtobusom) - ob 7.00 odhod iz Spietra / partenza da San Pietro - Sečovlje, sprehod po solinah / visita alle saline - Goreli, ogled istrske hiše / visita di una tipica casa istriana - Krkavče, značilna istrska vas in kosilo v turistični kmetiji / tipico villaggio istriano e pranzo in agriturismo - ogled naravnih lepot v dolini Dragonje / visita alle bellezze naturali della Dragonja - ob 19. povratek v Spetru / ritorno a San Pietro Vpisovanje / Iscrizioni: do torka 16. aprila / entro martedì 16 aprile Igor: 0432/727631, Daniela: 0432/731190 - 714303 V Sriednjem jih je manj ku petstuo Tudi v srienjskem ka-munu demografsko gibanje (movimento demografico) gre lietos od 1. Zenarja do 20. otuberja an tuole zavo-jo ljudskega štetja (censimento). An tele so številke, ki so nam jih dal na anagrafe telega kamuna. Pogledi takuo, ki dost ljudi živi po srienjskih vaseh, ki so: Zamier, Raune, Oblica, Salguje, Duge, Gorenj Tarbi, Polica, Gnidu-ca, Klinac, Melina, Varh, Dolenj Tarbi, Preserje, Čemečje, Sriednje, Podsri-ednje, Podguora an Kobilca. Parvi dan lieta 2001 je kamun Sriednje šteu 466 ljudi, 220 moZkih an 246 žensk. Rodila sta se samuo dva otroka, adan puobič an adna čičica. Umarla sta dva moža. Tle je paršlo živet šestnajst ljudi: pet možkih an danajst žensk. Proč jih je šlo pa dvajst: pet možkih an petnajst žensk. Na 20. otuberja je bluo v srienjskem kamunu 462 ljudi: 219 moZkih an 243 žensk. V desetih miescih se je šlo na manj za štier ljudi. Sriednje ^ SOVODNJE Mašera Zbuogam Giovanni Je glih finiu pust, kadar Se je po naših vaseh zvie-delo, da Giovanin Faletu je biu bolan an da se je muoru rikoverat. Sest tiednu je biu Giovanin v videmskem Spitale. Tisti dnevi so mu bli takuo dugi, da on je želeu samuo pridit damu, kjer so ga čakale njega žena Edda an njega mama Gustinca. Drug dan po Veliki Noči Je Giovanin nazaj paršu da-tau tle h Mašero. Samuo adno nuoč je pospau doma, zadnjo nuoč blizu Edde... drugo jo nie vič učaku. Imeu je samuo 53 liet. Puno naših ljudi se je žbralo oku Faletove hiše v betartak 4. obrila za dat zadnji pozdrav Giovaninu an za bit blizu Eddi, Gustinci, sestri Mariji an navuodan, ki žive v Barnase. Adna duga precesi ja ljudi je peljala rancega Giovanina do naše cierkve an potlè do našega britofa. Deleč od naših dolin, tan v Kanadi, so ostali v veliki žalosti brat Danilo an njega Zena Alba, ki je sestra od Edde. Edda an Alba Cendou lEojnacove hiše) sta ble šle z družino tle od Mašere v Kanado, ko sta ble šele taajhane, pa vsakoantarkaj So se vračale na njih rojstni duom. Potlè, ki so se kupe oženile, Edda je ostala tle na Faletovi hiši z Giova-ninam an Danilo je pa šu od duoma če v Kanado z Albo. Lietos so bli praznoval 25 liet njih poroke an za kar se tiče Giovanina, on se je tudi posebno troštu dobit tist penzjon, za kateri je biu že napravu vse dokumente. Na žalost ni učaku nič tega. Seda v mieru počiva v britofe blizu njega vasi an hiše. Mašera - Belgija V spomin na Marja Smo bli že napisal novico, de v Belgiji je umaru Mario Massera - Jožove družine iz Mašere. Seda njega parjatelji iz Belgije so nam pošjal ‘no pismo an fotografijo Maria, kar je biu mlad puob. “Mario je biu lieta 1950 granatier du Rime, kar je bluo sveto lieto. Kar je paršu damu so ga pošjal dielat v belgijanske miniere. V Belgiji se je ustvaru tudi njega družino. Huda bolie-zan ga je ukradla družini an vsiem tistim, ki so ga imiel radi. Na njega pogrebu, ki je biu na 11. marca smo se ušafal vsi njega parjatelji an ga zadnji krat pozdravili z veliko žalostjo v sarcu” nam še pišejo njega parjatelji. bli napisal novico, de nas je zapustu Giovanni Bordon -Zaneto Stamadu iz Obrank. Družina nam je telekrat pamesla fotografijo an dvie varstice v njega spomin. “Ci ha lasciati per sempre Mario Massera. Nato a Mas-seris 73 anni fa, Mario è morto esattamente un mese dopo il fratello Gino. Ha prestato il servizio militare nei Granatieri a Roma nell’anno 1950, l’anno santo. Finito il servizio militare è arrivato in Belgio per lavorare come minatore. Qui si è formato anche la sua famiglia. Era proprio un bel ragazzo, come tutti quelli della Benecia ed aveva una voce da grande artista. L’11 marzo gli abbiamo dato con tanta tristezza nel cuore l’ultimo saluto anche noi, suoi amici. Nel più grande dolore lascia la moglie Lena, i figli Claudio e Gianluca, le nuore, i due nipotini e la sua famiglia a Mas-seris” DREKA Obranke - Botenig Za te, dragi nono Dva tiedna od tegà smo “Nimar z nasmiehom na obrazu, nimar parpravljen pomagat njega družini an se poguorit, za pravt, ki dost jih je preživeu v njega dugem življenju...” takuo začne pismo v spomin moža, tata an nona, an gre napri... “...89 anni di vita, 58 dei quali vissuti con la sua Lidia. Vogliamo ricordare così Giovanni Bordon, Zaneto Stamad di Obranche, che il 24 marzo ci ha lasciato per raggiungere gli altri due figli. Remo e Dino, che il destino gli aveva tolto anzitempo. E assieme a noi lo ricordano anche chi lo aveva conosciuto e voluto bene. C’era davvero tanta gente il 26 marzo nella chiesa di Bottenicco a salutarlo per l’ultima volta. Cogliamo l’occasione per ringraziare di cuore tutti coloro che ci sono stati vicini. Ringraziamo anche il parroco don Luciano Slobbe che ha commosso tutti quanti quando nell’omelia lo ha ricordato così com’era: semplice, grande, generoso ed altruista. Grazie per il ricordo che hai lasciato dentro di noi. Te lo diciamo davvero con affetto e gratitudine. Zbuogam nonno Giovanni! La moglie Lidia, i figli Bruno e Anita, le nuore, il genero e tutti i nipoti CEDAD Spietar - Čedad Zapustu nas je Antonio Giordano V videmskem Spitale je umaru Antonio Giordano. Imeu je 81 liet. Antonio je biu poznan an po Nediških dolinah kot “Toni policjot” (biu je pru v policiji), posebno v Spietre, kjer je živeu puno liet an kjer je imeu še puno pa-rjatelju. Seda je živeu v Čedade, kjer je biu tudi njega pogreb v pandiejak 8. obrila zjutra. Na telim svietu je zapustu ženo, hčere, zete, navu-ode an vso drugo žlahto. jih prav Senator Bossi je imeu an komicjo ob deseti uri. - Mi se zdi, de sma nomalo pozna - je jau njega šoferju Giovaninu - bi bluo buojš, de bi skrajšala pot, de rivam za deseto na prestor. Vzami tisto uozko ciesto, ki presi-eče telo kimetijo, takuo paršparamo Sigurno pu ure. Pa, sevieda, so srečal tudi vsake sorte žvine, ki so pasle na adnim an drugim kraju tiste cieste, an kadar sta prepasala ’no križišče an velik pra-sac mu je skoču pod auto an četudi Giovanin je na žlah zažlaj-fu, ga je ubu. Senator Bossi, za na imiet zmote je jau njega šoferju: - Giovanin, naredi mi ’no dobruoto, bieš tja h gaspodarju, povej mu, ka se j’ zgodilo an dajmu tele su-de za prasca, ki sma ubila. Pasalo je okuole an kuart ure, kadar Giovanin se j’ nazaj par-kazu. Tu gajuf je imeu šele vse sude, ki mu j’ biu dau senator Bossi. Pod paško je tišču ’no koluo siera an za vratam je imeu obiešene štier salame! - Giovanin, ka’ ti se j’ zgodilo? Zakaj nisi dau sudu kimetu? - Oh ja, gaspuod senator, ist sem mu jih silu, pa kadar sem mu poviedu, de sem šofer od senatorja Bossi an de sem ist ubu tistega prasca, me j’ ničku ponudu vse tele dobruote an veselo zaueku: “Čast bod Bogu, de na bomo vič čul gorit gor mez še-češjon an Padanjo!!!” Tu saboto Tonca je šu na targ v Čedad an je kupu adnega pras-čiča. - Kam ga ložeš? -gaj’ poprašu parjateu Bepo - če niemaš hli-eva gor doma?! - Ga ložem v kam-bro pod pastiejo! - je hitro odruogiu Tonca. - Oh vse sajete! Paš kajšno smraja bo v toji kambri! - mu je odvargu Bepo. - Morebit s parvič bo prase kiek tarpielo, pa s cajtam se parva-de!!! Četrtek, 11. aprila 2002 ^ f! Igor Borghese iz Barnasa je dohtor agronomije Se adna laurea v družini od Franca an Giorgette Borghese v Bamase. Ce lan so se veselil za njih čeCo, za Larisso, lietos se veseljo za njih Igorja. Je bluo v sriedo 20. marca, kar vsa družina se je zbrala v Padovi, kjer na univerzi tistega miesta, na agronomski fakulteti (facoltà di agraria - dipartimento di agronomia ambientale e produzioni vegetali) se je lepuo veSuolu Igor. Naslov njega tezi je biu: “Risultati di un biennio di ricerche sul castagno da frutto - Castana sativa Mill. - nelle Valli del Natisone”. Relator je biu profesor Giorgio Ponchia. Na koncu svojega truda na padovanski univerzi je Igor zaslužu an dobar 102/110. Z mladim dohtorjam se veseljo mama an tata, sestra Larissa an brat Ivan, vsi v družini an Zlahti an, sevieda, tudi parjatelji. An seda? Seda Igor puo-de h sudatam an za napri se bo pa videlo. V družini se troštajo, de ostane tle blizu an tuole se troStamo novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.rj. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel, 067 - 73373 Ziro račun SOK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT tudi mi: Nediške doline imajo potriebo mladih sil an ti, drati Igor, Ceglih pari, de toje sarce ga je ukradla adna liepa Čeča iz Padove... bi bluo zaries bu-ojš, de bi jo ti parpeju tle an ne, de te ona ukrade an popeje dol! Novopečenemu dohto-rju Čestitamo. POMUOC ARGENTINI Zveza slovenskih izseljencev - Slovenci po svetu in občina Bardo so odprli poštni tekoči račun 11485331 - Občina Bardo. Napisajta “Pomuoč emigrantu v Argentini” Za veseje Stefanie an Benjamina je paršla Giulia Koluo življenja gre napri... “Stefania posmejajse! Če bomo znale se posmejat življenju vse nam bo lahnejs!” Kje je tista čičica, ki ankrat san daržala ta naruoč? Stefania, življenje te se je posmejalo: Giulia se je rodila mama si ti an tuoj Ben sada je vaš varuh. Oh pa kje je tist dan, ki ti si se rodila? Zmisnin se na tisto Crno 500, ki je voziu tuoj tata peljala mene an mojo mamo gledat te. Pomisli... kuo donas življenje nam je vse spremenilo moja najstarš sestra je nona moja mama bižnona. “Posmejajse Giulia... tuoje življenje bo lepuo!” Naročnine Italija Evropa Amerike Avstralija onamenti 30 evro (58.000 lir) 36 evro (70.000 lir) 60 evro (116.000 lir) 63 evro (122.000 lir) m Včlanjen v USPI Assodato aB'USPI CLODIG Corso di yoga col dottor Claudio Masarotto a partire da maggio ogni mercoledì dalle 20.15 alle 22 Chi fosse interessato è pregato di mettersi in contatto al più presto con Marina telefonando allo 0432/725159 Planinska družina Benečije v nediejo 14. aprila Svet Louranac (Marsin) - ob 9.00 zbirališče na Stupci - ob 12.30 sveta maša po maši pastašuta za vse udeležence za informacije: Silvio (04321726182ob večernih urah) SERVIS SRL di Cividale CERCA impiegato/a a tempo determinato Fino al 30 settembre 2002. Presentarsi urgentemente (0432/730153) Ad AZZIDA vende-si appartamento bicamere, cucina in muratura compresa, garage. Telefonare alle 0432/727445 AFFITTASI a San Pietro al Natisone appartamento di mq 80. Telefonare ore ufficio 0481/535713 AFFITTASI a San Pietro al Natisone locali uso ufficio. Telefonare ore ufficio 0481/535713 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. MARCA Podboniesac tel. 726150 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 A2b> Stefania Puller an Beniamino lussa živjo v vasi Bjača an petak 6. obrila se jim je rodila liepa an sreCna čičica, ki so ji vzdieli ime Giulia. Blizu njih živijo nonuni od Giulie, ki so Claudio Puller an Adelina Batti-stig - Kajancova iz Dolenjega Marsina. V Cedade živijo pa te drugi nonuni, ki so že dugo liet vajeni bit takuo klicani, ker Mario, brat od Benia-mina, ima dva snuova. Tala dva vesela nonuna sta pa Livio lussa an Natalina Crucil. Narguorš veseje ga ima bižnona Perina, ki živi sama v Marsine an ki od sada naprej bo muorla še buj pogosto iti od duoma za se o-motit z Giulio an za uživat kar liepega je učakala v nje 70 liet življenja. Lansko lieto, Ce v jesen, smo vsi kupe praznoval nje rojstni dan an tisto lepo novico, ki Stefania an Beniamino sta nam bla poviedala takuo, de fešta je bla zaries puna veseja an upanja. Za našo te malo čicico Giulio an za nje mamo an tata želmo puno zdravlja, veliko ljubezan, sreCo an veselje v njih življenju. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart 723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553