Izdaja zavod H uospodar-•KO propagandu uomžale Ljubi lanska 92 - U rej** u red niškl odboi - Od vorni uiednik Mlluri Kleno — Izhaja vsakega 15. v mesecu — 2lro račun 5042-.1-252 - Cen.-. 50 dihurjev — Tiska tiskarna »Tonetu Tomšiča« v LI u bi.lam Leto VI .— it. 5 Domžale, 15. maja 1967 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Letošnje volitve, dokaz zrelosti občanov Po obširnih in dolgotrajnih predvolilnih pripravah so občani občine Domžale dne 23. aprila 1!)67 odšli na volišče, zavedajoč se pomembnosti tega akta. Ko je volilna komisija na zadnji seji ocenjevala volitve, je prišlo do naslednjih zaključkov: Celotne predvolilne priprave so kljub nekaterim pomanjkljivostim in zakasnitvam bile dokaj obsežne in dobro opravlje-| ne. Večina krajevnih odborov Socialistične zveze je v tej fazi predvolilnega postopka odigrala svojo vlogo. Le nekateri odbori se v popolnosti niso zavedali pomena volitev. Priprave zadnjih 15 dni pred volitvami Pa so zainteresirale širši krog ljudi predvsem po zaslugi najaktivnejših članov volilne komisije ter predstavnikov krajevnih organizacij. Ob tem bi bilo potrebno posebej pohvaliti vodstvo in politični aktiv moravske doline, Mengša in okolice, posamezne prizadevne člane Mestnega odbora SZDL Domžale, Kafolč, Zlatega polja, Lukovice, Krašnje ter ostale. S tem volilna komisija ne misli trditi, da si tudi ostali niso prizadevali, saj je po oceni komisije sodelovalo v predvolilnih priprftvah ca. «00 do 1000 občanov. Volišča v posameznih krajih so bila izredno lepo urejena. Seveda so tudi izjeme, ki pa so ali objektivnega ali subjektivnega značaja. V zvezi s tem bi bilo potrebno pohvaliti prizadevne družbene delavce v Zlatem polju, kjer so z izrednim posluhom pripravili volišče. Volilni rezultati kažejo, da so politične priprave ter splošni družbeni napredek t ustvarili vzdušje, ki tako važnemu aktu pripada. Skupni rezultat volilne udeležbe pove, da je od 20.015 vpisanih volivcev volilo 17.304, kar je v procentu izraženo nad 86,5 »/o. Skupno število volivcev, ki niso volili, je 1013 ali 5,5 °/o, kar pomeni, da je realni rezultat volitev 95 "/». Opravičeno odsotnih je bilo 231 volivcev ali 1,15*/«, bolnih je bilo 435 volivcev ali 2,16 %>. V jugoslovanski ljudski armadi je 330 volilnih upravičencev ali 1,64 "/o, v inozemstvu Pa 439 volivcev ali 2,19 "/o. Odseljenih, umrlih in ostalih napak v volilnih imenikih je bilo za 203 volilne upravičence ali približno 1 "/o. Volitve v posamezne predstavniške organe po volilnih rezultatih izgledajo takole. V zvezni zbor Zvezne skupščine Je volilo 86,52"/« volilnih upravičencev, v republiški zbor Republiške skupščine je volilo 85,81 "/u upravičencev, v občinski zbor Občinske skupščine 85,95 "/o upravičencev in v kmetijsko podskupino zbora delovnih skupnosti Občinske skupščine 88.22 odstotka upravičencev. Ce ob teh rezultatih upoštevamo prej omenjeno odsotnost, bolni, JLA, inozemstvo ter napake v imenikih, ugotovimo, da je bila abstinenca pri volitvah samo 5 0/c>. Vse to potrjuje že prej omenjeno in posebej še to, da so volivci, zavedajoč se vloge samoupravnih organov v občini, republiki in zvezi oddali svoj glas za najboljše. Seveda pa volivci v nadaljnji izgradnji družbeno samoupravnih odnosov in izvajanju reforme upravičeno pričakujejo, da bodo izvoljeni z vso resnostjo in odgovornostjo v te' organih tudi delovali. Komisija je v nadaljevanju ugotovila, da je bilo precej neveljavnih glasovnic, posebno tam, kjer je na posameznem mestu kandidiral samo po en kandidat. V bodoče bi bilo v celotnem političnem predvolilnem postopku nujno potrebno zagotoviti še večjo demokratično izbiro kandidatov ter zagotoviti, da za posamezni poslanski ali odborniški mandat kandidirata vsaj dva. Volilna komisija je tudi mnenja, da bi bilo potrebno do naslednjih volitev urediti nekatera statutarna vprašanja v zvezi z številom odbornikov, razporeditvijo volišč, razporeditvijo volilnih enot itd., kar je komisija nakazala že v politični oceni dela skupščine. To predlaga zato, ker so posamezne volilne enote s svojimi naselki bile izvzete iz političnih priprav oziroma so umetno ločene od naravnih centrov. Tehnične priprave na volitve so bile v letošnjem letu boljše od prejšnjih let, kar pomeni, da se volilni mehanizem, čeprav dokaj kompliciran, uveljavlja in postaja domač. Ce na zaključku ponovno ocenimo volitve, potem lahko ugotovimo, da so volivci z vso resnostjo volili, ter da je sedaj naloga izvoljenih, kako in v kakšni meri bodo opravičili svojo izvolitev. Izvoljeni v vsa predstavniška telesa se morajo zavedati, da so za svoje delo odgovorni volivcem ter zato dolžni z njimi voditi razgovore o posameznih perečih problemih, ki se tičejo nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja občine, republike in celotne jugoslovanske skupnosti. Volivci pa morajo kot nadaljevanje volilnega akta pozivati izvoljene na aktivno delo pri razreševanju naših skupnih problemov. Franc Gabrovšek \0V1 SI SI A V ODBORNIKOV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Novo izvoljeni odborniki OBČINSKI ZBOR 1. Si ur kol j Pavle 2. Debeljak Srečko 3. Grčar Feliks 4. Vehovec Ivan 5. Mihelčič Alojz 6. Majdič Nande 7. Osolin Rudolf 8. Grošelj Rok 9. Mušič Ivan 10. Lipovšek Matko 11. Sitar Tone 12. Sinigoj Rudolf 13. Repnik Zlato 14. Vollmajer Edo 15. Povž Slavko 16. Skol Franc 17. Knep Jože 18. Kušar Karel 19. Cerne Jakob 20. Svoljšak Matija ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. Cerar Ivan 2. Ručigaj Anton 3. Orehek ing. Avgust 4. Kralj Ivo 5. Venturini Borut 6. Osolin Jože 7. Kušar Vinko 8. Marn Mirko 9. Korcnčan Jana 10. Jenčič Milan 11. Lenček Janez 12. Gabrič Franc 13. Flajs ing. Dušan 14. Avšič tog. AIoj» 15. Grčar Stane 16. Zibclnik Tončka Rezultati volitev v občinske skupščine so objavljeni v uradni prilogi današnje številke. Današnji številki je priložen tudi „Solski zvonec" glasilo pionirjev naše občine. 17. Zabret Franc Okršlar Vinko Kaliman Marjan 18. Radmelič Rajko Penič Albin Klemenčič Pavel 19. Dime Vida Pogačnik Jože Kolenc Dragica 20.__ Ribič Franc Korošec Ema Stupica Franc Kra\j Janez odborniki, ki imajo še 2-letni mandat Testen Stane Lipovšek Majda Florjančič Jože Urbančič Franc Logar Marija Habe Stane Vavpctič Ivan Mrčun Metod Jesenšek Ciril Vojska Darko Mežnar Ana Križaj Anton Gorjup Anton Nussberger Oskar Leb Tilka Andrejka Alfonz Osolin Ivanka Ložar Franc Bogataj Vida Pajer Ivanka Mav Anton Flajs Breda Papež ing. Igor Mežan ing. Janez Habjan Vera Podlipnik ing. Martin Mežnar Angelca Kalan-Kovač dr. Mirjam Ravnikar Franc Rezultati volitev za zvezno skupščino 23. aprila 1967 SKupuj Vol 16 te Volila v™0 OgggJ Bolnih V JLA Inozem. Oa.elJ. Umrl! Mapake^ 1 2 3 4 J 6 7 8 8 10 11 12 L Trojane, Zadružni dom......... 182 164 1 — 5 4 1 5 — 2 13 2. Trojane, Osnovna šola......... 179 149 6 1 14 3 4 1 — 1 30 3. Blagovica. Krajevni urad........ 425 319 63 1 36 6 — — — — 106 1. Blagovica, Osnovna šola, Cešnjice..... 79 71 6 — — — 5. Krašnja, Osnovna šola......... 302 255 25 14 — 8 — — — — 47 8. Krašnja, Urbanija, Krajno brdo..... 104 104 — — — — — — — — — 7. Lukovica, Zadružni dom........ 588 519 25 3 13 14 10 4 — — 69 8. Prevoje, Osnovna Šola......... 518 475 6 — 4 19 12 — 1 1 -3 Zlato polje. Osnovna šola........ 162 131 15 — 10 4 — 2 — — 31 10. Zlato polje. Martinček, Rafolče...... 195 181 6 1 1 5 1 — — — 11. Peče, Osnovna šola.......... 219 177 22 3 5 6 — 5 1 — 42 12. Peče, Ocepek, Gora.......... 95 90 5 — — — — — — — 5 13. Velika vas. Gasilski dom........ 60 58 — — — 1 — 1 — — 2 14. Velika vas, Vldic, Grmača........ 111 104 — — — 7 — — — — 15. Velika vas, Trdina. Dešcn........ 67 65 1 1 — — — — — — 2 16. Llmbarska gora. Mrčun. Podoreh..... 191 158 22 — 2 8 1 — — — 17. Llmbarska gora, Ravnikar, Gabrje .... 161 135 14 3 — 6 1 — 2 — 18. Kraice, Novoprem........... 289 270 14 — — 3 — 1 1 — 19 1». Krasce. Novak. Selo.......... 67 61 — 1 — 2 1 2 — — 6 20. Vrhpolje, Osnovna šola......... 280 181 58 4 26 4 1 2 2 2 99 21. Vrhpolje. Soklič........... 130 109 14 — 1 3 1 2 — — 21 22. Moravče. Osnovna šola......... 373 329 22 11 2 8 — 1 — — 44 23. Moravče, Gostilna nad Logom...... 226 195 16 5 4 6 — — — — 31 24. Moravče. Slamnik. Mošenik....... 97 81 7 1 — 3 — 5 — — 16 25. Krtina. Osnova šola.......... 420 329 39 15 12 11 10 — 2 2 91 26. Dob, Vldemšek............ 520 448 21 2 22 8 15 2 2 — 72 27. Dob-Gorjuša, Kepec.......... 136 117 — 8 3 3 4 1 — — 19 28. Dob-Cešenik. Martnček......... 268 226 10 9 2 6 9 5 — 1 42 29. Dragomelj-Pšata, Osnovna šola...... 327 277 26 2 7 2 8 1 2 2 50 30. Trzin. Kulturni dom.......... 725 598 38 8 28 13 35 5 — — 127 31. Mengeš-Topole, Gasilski dom....... 99 91 — — 1 3 4 ___ 32. Mengeš, Semesadlka.......... 441 394 8 20 2 7 8 2 — — 47 33. Mengeš, Dom počitka......... 158 153 2 — 3 — — — — — 5 34. Mengeš, Gasilski dom......... 424 385 7 2 9 7 10 1 — 3 39 35. Mengeš, III. osnova šola........ 568 499 28 16 — 8 12 4 — 1 69 36. Mengeš. IV. osnovna šola........ 521 »43 16 4 12 8 27 7 1 3 78 37. Mengeš-Loka, Gasilski dom....... 471 443 8 4 3 3 8 1 — 1 28 28. Mengeš-Dobeno. Jernejčič........ 30 27 — — 2 1 — — — 1 3 ?». Preserje. Kriškar........... 544 450 87 3 4 7 9 4 — — 94 JO. Homec. Posebna šola.......... 562 474 11 6 26 9 27 4 2 3 88 41. Radomlje. Kulturni dom........ 702 658 1 — 5 8 12 13 2 3 44 42. Rova. Osnovna šola.......... 143 124 7 — 3 3 6 — — — 19 43. Rova-Ziče. Rems........... 66 59 1 3 — 1 1 1 — — 7 14. Ihan. Ložar............. 284 255 9 8 4 6 2 — - — 29 45. Ihan-Brdo, Gasilski dom........ 82 76 1 2 1 1 — i__ 0 46. Ihan-Podrečje. Rape.......... 307 269 10 2 7 3 16 — — — 38 47. Ihan. Osnovna šola.......... 529 481 14 1 4 8 16 5 — — 48 48. Vir. Delavski dom........... 852 720 84 11 18 6 8 1 2 2 132 4». Količevo. Menza Papirnice........ 701 609 42 13 19 8 5 1 1 3 92 50. Jarše. Bunkež............. 471 407 16 5 11 8 21 — — 3 64 -1. Jarše. Osnovna šola.......... 502 450 10 3 9 8 13 5 — 4 52 Domžale. Obnova........... 345 299 22 1 9 6 8 — — — 46 53. Domžale-Dcpala vas. Plešcc....... 251 202 16 5 3 4 5 10 2 4 49 54. Domžale, Dom počitka......... 56 49 — 1 4 — — — 2 1 7 15. Domžale. Osnovna šola V. P........ 852 754 37 6 24 10 20 1 — — 98 56. Domžale-Dob. Sejna soba........ 777 646 48 9 24 7 38 2 3 — 131 *)7. Domžale, I. osnovna šola........ 750 654 27 8 16 13 16 3 1 12 96 M. Domžale, Kraievna skupnost....... 467 421 18 3 4 4 13 2 1 1 46 ~<>. Domžale. Cestno podjetje........ 255 228 4 2 3 3 12 1 — 2 27 60. Domžale-Studa, Gasilski dom...... 309 268 17 — 8 5 8 3 — — 41 20.015 17.364 1.013 231 435 330 439 117 30 56 2.651 Ocena volitev v zbor delovnih skupnosti 19. IV. 1967 kompleksen pogled nn sam volilni akt dne 19. aprila zajema nekoliko širše področje dejavnosti priprav na volitve, kandidiranje m volitve ume. Udeležba na 19 voliščih delov, nih organizacij je bilo B5,WV«, oziroma od 4(>;4 volivcev, v |»i -sunili v volilnih imenikih v delovnih organizacijah jih je glasovalo 2.985, Ko ocenjujemo udeležbo, v iclitno. da jih 14 •/« m volilo, d <>/„ odpade na čislo ali-stinenco. nekaj na račun neobveščenosti, ostalo na račun napak v volilnih imenikih, službene odsotnosti, odhoda v jI.A oziroma bolezni. V samih pripravah je bilo Opaziti niz sivn-ri. ki bi jih morali pri prihodnjih volitvah odpravili, da hi bile volitve predvsem v teh ničnem pomenu bolje izvedene. Osnovna hiba je v nesmotrni razdelitvi delovnih organizacij v volilne enote, kar je včasih popolnoma onemogočalo organizirano delo. Najbolj kritični taki volilni enoti sta bili 22. in 24.. kjer so zajeli vsi delavci v trgovini in delavci v zasebni družbeni obrti. Ali pa volilna enota AE Kooperacija Lukovica, ki ima svoje člane porazdeljene po celotnem teritoriju občine Domžale. Število volivcev v posameznih volilnih enotah /elo varna, izven realnih meja pa so nekatere volilne enote z majhnim številom volivcev, kol na primer 39. volilna enota Domžale III., ki ima vsega 26 delovnih ljudi, volilna enota Induplnlj IV. npr. pa ima 502 volivca. Nasploh se ugotavlja, da so volilne enole skupine zdravstva in soc. va rsl va in sk Upi ne družbeno političnih organizacij in društev številčno šibke ter predlaga Volil i II j komisiji, da predlaga skupščini spremembo števila odbornikov, ki bi bilo glede na število volivcev po posameznih voliščih nekoliko realnejše. Ob ugotavljanju izida glaso van ja je bilo med oddanimi gla sovnicami kar 552 neveljavnih, čemur je v pretežni večini vzrok nepravilno tolmačenje načina glasovanja. Le majhen odstotek gre na račun zavestno napačnih glasovanj, kar pa ne opredeljuje splošnega razpoloženja, Sindikalne organizacije so se angažirale v predvolilnih pripravah v vseh njenih fazah, vendar ob zaključku lahko ugotovimo, da v kolektivih ni bita dosežena lisla raven predvolilnega vzdušja kol je lo pokazal teren. To se vidi ludi iz končnega volilnega rezultata Kd.52 o/o volilne udeležbe na terenu in v delovnih organizacijah. 0.5 "/o upada glede na tež le □elo oziroma formiranje politič- nega vzdušja na terenu očim kaže. da v delov nili or-gani/ai jah nI bilo storjeno vse. kar b se ob normalnih pogojih duh. storili, lemu delno botrujeji,. vsekakor tudi poostreni ukrep gospodarske reforme, zmao katerih se v nekaterih delovnih organizacijah gospoda rsk,i slanje z lastnim prizadevanjem m v dovoljni meri izboljšalo to pa je našlo SVOJ odraz tudi V morali članov kolektiva. V splošni oceni pa lahko rečemo, da (c bila orgu.nizui.aja ob letošnjih volitvah 1 m>I j »pro šecnu. bolj samoiniciativna in v leni smislu v primerja, i na prejšnja leta mnogo bolj sumu upravna, kajii samoupravljate delovni ljudje, so se tO pOT sami odločili lako za kandidate, kol za njihov volilni izbor sedaj pa pričakujejo od novih odbornikov, da bodo krepko posegli v borbo za večjo stabilizacijo gospodarstva, pospeševanje in nadaljnji razvoj samo "P^ljanjo. |vfln Mrak Prva seja občinske konference SZDL Domžale Konferenci je po sprejetju poslovnika, izvolitvi organov konference in sklepov, da ne bi čitali poročila U delu občinskega odbora SZDL, poslušala referat sedanjega predsednika občinskega odbora. Ta je pojasnil izhodišča pri sestavi osnutka pravil občinske organizacije ■SZDL in povedal, da so bile krajevne organizacije SZDL najbolj aktivne pri obravnavanju in reševanju komunalnih vprašanj. Po uveljavitvi krajevnih skupnosti so nekatere krajevne organizacije SZDL izgubljale svojo vsebino dela. Ocena v referatu, da je reorganizacija Socialistične zveze bila potrebna, je izhajala ravno iz teh ugotovitev. Čeprav niso bile uiti v preteklosti izrabljene vse obstoječe možnosti in oblike sodelovali ja. V obravnavanju reforme in njenega delovanja jo liila podčrtana misel, da reforma ležav "i povzročila, temveč je odkrila nekatere nepravilnosti. Te se kažejo tako v gospodarski kot negospodarski dejavnosti. Doseženi razvoj v kmetijstvu zahteva novih in dolgoročnejših ukrepov, stabilizacije, kooperacije itd. Tu področje gospodarske aktivnosti je bilo deležno precejšnjih razprav tudi nn krajevnih konferencah. Prav zaradi tegn bi bilo potrebno v bližnji prihodnosti poiskati In uveljaviti širše možnosti zn razvoj zasebne kmetijske proizvodnje. Gospodarjenje v delovnih organizacijah, nadaljnji razvoj notranjih odnosov in samoupravljanja so najaktualnejSa vprašan in v proizvodnih organizacijah Družbcno-poliličiie organizacije, posebna pa samo. upravni organi, bodo v prihodnje morali posvetiti več pozornosti gospodarskim, tchnološko- teh n ičn i m, sociološkim in samoupravnim gibanjem znotraj svojih aktivov. Vse bolj bodo morali odpirati svojo dejavnost navzven ter se v popolni men zavedali, da živijo v politično-terilorialni skupnosti. katere problematiko so kol pridobitna dejavnost dolžni reševati, oziroma pri razreševanju iste aktivno sodelovali. Negospodarska področja ravno lako občutijo reformna gibanja in zanje veljajo enake ugotovitve kol za gospodarstvo. le da kaže. da so znotraj loh dejavnosti sami nekoliko manj pripravljeni Iskati ustreznejše rešitve. Posledici' administrativnega urejanja znotraj teli dejavnosti se še danes poznajo, ker prevladuje men I a I i leta. češ naj družba ureja njihove probleme. V obširnj razpravi je sodelovalo 23 (liskiilanlov. Načenjali so vrslo vprašanj, med katerimi so zlasti izstopala: — problem zaposlovanja mladine; še od lanskih absolventov osemletk se niso vsi za|>oslili. letos pa se bo problem še zaostril, ker vstopa v življenje nad 500 absolventov, zaskrbljujoče pa je tudi to. da 25 Vo olrok ne konca popolne osnovne šole; — neučinkovitost zborov volivcev postaja vse očitnejša. Po. sebllo zaskrbljujoče je. da Je formalni pomen zborov volivcev zaostril tudi vprašanje dvo-tirnosti pri evidentiranju in kandidiranju. Teh primerov seveda ni bilo veliko, vendar tam. kjer so bili, se |e zmanjšal pomen druge predvolilne faze. ZavZetOSJ in angažiranost se kaže v pripravljenosti za resno sodelovanje pri stvareh, ki so realno formulirane in za katere ni težav pridobiti ljudi; — o delu mladine iu pomoči starejših mladini je bilo izrečeno mnenje, da je premalo pripravljenih vodičev mladine, da pa I ud i odnos z druge si rani tudi ni vedno najboljši. Resno, predvsem pa konkretno delo je obojestransko zaželeno in se postavlja kot osnova za nadaljnji napredek in vključevanje mladih v družbena gibanja: — znotraj odborov socialistične zveze bi lahko z določeno delitvijo dela dosegali boljše rezultate, Povečati bi bilo potrebno ludi odgovornost voljenih do članstva kar bi povećavalo interes in zmanjševalo apatičnost in nedelavnost: — obsežnejša razprava se je razvila ob predlogih za vodstvo občinske konference in ob pismen i li predlogih krajevnega odbora Krašnja. ki je postavil dodatne kriterije in predloge za Izvršni odbor občinske konference: — obširnejša kritika dela občinskega odbora SZDL v preteklosti, nesklepčnosti. nci/v,i Janja sklepov, je bila delno odklonjena na seji. delno pa je osiala nepojasnjena, ker se v razpravi niso pojavili oni. ki so nesklepčnost povzročali. Ocenjeno je bilo. da je krivda za tako stanje v občinskem odboru SZDL širša in je ne gre |>ri-pisovati zgolj vodstvu. Predvsem bi bilo potrebno tesneiše sodelovanje organizacij SZDL lu ZK. predvsem sodelovanje članov v socialistični zvezi. Ne gre zanikati, da je socialistična zveza v občini dala veliko pobud za obravnavo m tudi za reševanje številnih aktualnih zadev. V razpravi je sodeloval sekretar glavnega odbora sociuli-slične /veze Slovenije, tov. Vitja Hode. Govoril je o prvih ocenah volitev v zbore delovnih skupnosti in ocenil pred- hodne politične faze volilneg* postopka. () predstojećih volitvah je omenil, da bodo kot prve po reformi tudi ocena ljudi o pravilnosti poti, ki smo jo i reformo načeli, Govoril je tudj 0 nekaterih vzrokih o poisivisa-ciji ljudi in o preživelih oblikah dela. sesla nka rsl vu itd. kar ne more bit j več merilo uspeha delovanja socialistične zveze. Uspehi v vsakodnevnem življenju in dosežena slopuja razvoja sla ludi elementa ocene delovanja socialistične zveze v občini. Na zaključku razprave je volilna komisja konference objavila rezultate tajnih volitev, na katerih je bil izvoljen za predsednika občinske konference tovariš Ivo Sonc. za podpredsednika pa Anion Corjup. za elant izvršnega odboru pa: . AdfiM Adamič iz Lukovice Francka ( ernivec iz I opol. Milan Merili iz Domžal. Karel .kušar Domžale. I'rune Gahrnvšek Domžale. Jernej Lenič, .Domžale. Igor ing. Papež. Mengeš Maks Zaje. Moravče. Jože Zev-nik. Domžale V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Lranc-l.ojko Avbcli. Vir. Anton le rar. Zalog. Jože Lavrie. Lukovica, za člane republiške konference Milan Deisinger iz Dom žal. Silvo Hrast, dosedaui: zvezni poslance mi lončka Z.ihelriik iz Mengša, Za člane zvezne kon-ference je konferenca izvolila tovarišico Vido Tomšič sedanjega oredsednika glavnega odbora Socialistične zve/e- Slove, nije. i,■„. t , fi - .A- .i' lakoj po konferenci sta se sestala novo izvoljrnr IzvfSni odbor ter nadzorni odbor tel izmed sebe izvolila za sek're-laria izvršne"-,! odbora Franca (.abrovška. iloseda n je*a predsednika občinskega odbora socialistične zveze Domžale, za blagajnika tovariša jertreja Le niča. za predsednika nadzorne-ga odbora pa Franca Avbjja. Nova organizacija svetov skupščine občine Domžale O, na dosedanjega delni skup-("iiic občine (Sob), ki je bila .Kina na eni zadnjih sej pred potekom mandala, ugotavlja ne. ritere pomanjkljivosti v delo-.anju iti nakazuje, v kakšnih smereh bo potrebno iskati izboljšave. Seveda pa kakovosti i-!a skupščine ne moremo Ocenjevati samo po njenih sejah. Skupščina je pri svojem delu predvsem navezana na svoje organe (svete komisije in upravo skupščine! in seveda na delovanje odbornikov ter ostalih samoupravnih organov v občini. Zato je delo skupščine v precejšnji meri odvisno prav od delovanja naštetih organov. z> večkrat je bilo predlagano, naj se sveti pri Sob reorganizirajo. Zadržimo se na kratko pri teh predlogih. Prvo vprašanje je število svetov. Pri tem je treba poudariti, da se vloga Sob spreminja. Posamezna področja gospodarskega in družbenega življenja se vse bolj osamosvajajo v samoupravnem smislu. Vloga Sob (in njenih organov) je zato vse bolj usmerjevalna in vse manj neposredno posega na posamezna samoupravna področja, kot so gospodarstvo, izobraževanje in vzgoja, zdravstvo in ostala. To seveda ne pomeni zmanjšanja vloge Sob. pač pa se bistveno spreminja kakovost njenega delovanja. Spremenjena kakovost se kože posebno v samostojni vlogi Sob v planiranju in prejemanju predpisov, ker republika in zveza sprejemata samo okvirne akte. Drugo vprašanje je kakovost dela svetov. Kako in kolikokrat Sob obravnava posamezna področja, zavisi predvsem od delovanja pristojnega sveta. Delo sveta pa je ravno tako odvisno od kakovosti gradiva, ki ga dobi in od povezavi- s področjem, za katerega je pristojen. Gradivo, ki nrihaja na seje svetov, priprav! injo ustrezne službe v upravi ob sodelovanju zlivanjih strokovnjakov in strokovnih ({•■'ovnih orff«"iz.t>eij Tretje vprašanje 'e. ali imajo vsa pod'-oe'n enake možnosti s'MleSvan.in mi prikazovanja svojih prok'eiMov v svetih in. v si-'lnščini Kljub velikemu številu svetov, kar omogoča de'o-vni'ie na specializiranem področju, na majhna udeležba na Mejah it> štev!'čim omejenost svetov (da ohranijo delovni /jutčai) precej področij ne vkljnčnte v samoupravni mehn-n'-'em Sobi .Na nrej postavljena in ostala .pmfrtt»ja skuša odgovoriti nredlo* statutarne komisije o • tovi organizaciji svetov Sob. "istvo predloga ie. da se sveti oblikujejo za celovita, sorodna »odročja. npr. za gospodarstvo. Nn drugi strani naj se v pomoč svetOIB oblikujejo specializira-trokovni organi (odbori ali .omisije) za posamezna ožja področja, npr. za industrijo, gozdarstvo, kmetijstvo, obrt, trgovino, gostinstvo itd, Predlagatelji se zavedajo, da suma reorganizacija ne bo zbol jšaia kakovosti dela. Reorganizacija naj predvsem poenostavi delovanje samoupravnega mehanizma, poudari novo vlogo Sob, vključi čim več strokovnih sodelavcev in zainteresiranih občanov, zagotovi ustreznejšo delitev pristojnosti ined skupščino, sveti, upravo in ostalimi. Predlog je delno utemeljen že z, določenimi izkušnjami. Že do aedaj so se sveti izogibali vzporednemu obravnavanju istih zadev s skupnimi zasedanji, imenovali so občasne strokovne komisije; tudi skupščina je večkrat imenovala komisije. Nova organizacija in nov način dela svetov zahtevata tudi nov način kadrovanja. Članstva svetov ne bo potrebno sestavljati toliko po kriteriju zastop- Prva skupna seja obeh zborov občinske skupščine v novem sestavu je bila '). maja. W novoizvoljenih odbornikov je prvič poseglo v razpravo stva vseh področij, za katera bo svet pristojen, ampak predvsem po kriteriju razgledanosti in sposobnosti, celovito obravnavati predloženo gradivo. Na drugi strani naj bi komisije oz. odbore sestavljali po kriteriju dobrega poznavanja ožjega pod; ročja. Ni namen lega članka, da utemelji predlog nove organi, zacije svetov Sob. ampak da spodbudi ostale, da posreduje« jo svoja mišljenja in predloge. Spomladanski sejem v znamenju nižjih cen V soboto 6. maja so slovesno odprli vrata razstaviščnega paviljona v Domžalah. Pripombe, da ima že vsaka vas svoj sejem i n vsako mesto svoj velesejem seveda ostane. V Domžalah pa je treba tvar le ocenili tudi z drugega vidika. Na sejmu so namreč prodajne cene nižje od tistih v vsakdanji prodaji in pa, da je treba reprezentativni objekt komunalnega centra čim večkrat izkoristili tudi v tak namen. Direktor Zavoda za gospodarsko propagando v Domžalah Andrej Cvetko je v uvod- nih besedah rekel med drugim tudi, da je sejem namenjen pregledu napredka industrijske in obrtne dejavnosti ter izbiri dobrin, ki jih kupci želijo zato, da si izboljšajo svoj stanovanjski ali tehnični standard. Letos spomladi razstavlja v Domžalah 6 domačih domžalskih in 10 tujih podjetij ali obrtnikov; od lega je en razstavljavec iz Zrenjanina in eden iz Trsta (tehnični aparati za gospodinjstvo). Svetla razstavna dvorana je tokrat drugače urejena kot doslej. Obiskovalec je primoran Letošnji domžalski majski sejem je že k otvoritvi privabil veliko število predstavnikov družbenih organizacij in gospodarstva, po interesu občanov, po obisku in po prometu pa je daleč presegel vse dosedanje tovrstne prireditve. pasirati vse hodnike, sicer ne pride ven. To je prisiljenu dobrohotnost organizatorja sejma in — posrečilo se je kar dobro. Srečamo se res z vsem, s šivalnimi stroji, z mopedi, bicikli ali avtomobili ali pa s tekstilnimi in drugimi izdelki, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. Uvodoma sem že omenil, da je večina razstavljavcev to. krat krepko znižala cene svojim izdelkom, zato si poglejmo, kdo predvsem in za koliko: TOKO za 30 do stavbah v skupni vrednosti 1.641.038.284 S din. V zadnjem času so se mu priključile tudi nekatere doslej samostojne stanovanjske enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami pri posameznih podjetjih iz naše občine (loko. Zkl. Žito, lok), tako da ima od glavnih organizacij s sedežem v občini svojo samostojno stanovanjsko enoto le še ' IN 1)1!Pl,A I I iz Jurš. V lanskem letu so porabili za investicijsko vzdrževanje teh stanovanj od razpoložljivih 23,446.000S din le 8,146,000 S din. ker je stanovanjsko podjetje sredi leta t')!)') šele začelo redim poslovati in gospodarili. Zalo pa je predvidenih za letošnje leto v la namen 47.410.000 S din (skupaj z ostankom sredstev i/ leta (966 — 13,634.407 S din), ko so nn skupščini razpravljali o investicijskih delih v letošnjem in naslednjih treh letih so soglašali s predlogom Stanovanjskega podjetja, da je najprej potrebno v celoti popraviti 2"> hiš. ki so v zelo slabem slanju in na katerih so nujna večja dela. s katerimi bi preprečili njihovo nadaljnje propadanje. Obenem pa je potrebno letos dosledno izvesti lanskoletni sklep delavskega svetu Stanovanjskega podjetju, da jo treba najprej zaščititi vse Stavbe, tako da bo preprečena nadaljnja škoda (strehe, fasado itd.). Na koncu razprave so predstavniki "Stanovalcev dali soglasje k celotnemu predložene' mu progrumu investici jsko-vzdrževulnih tlel. ki ga bo sprejel razširjeni delavski svet stanovanjskega podjetja. Na skupščini so razprav!j., ■ tudi o tekočem vzdrževanju hi-zu katerega skrbijo nišni sve:, ki imajo za to na pod.agi za k on u ooločcna sredstva iz slu nunn s tem. da evidenco o sredstvih vodi stanovanjsko pod jetje, kolikor bodo sprejelo spremembe zgoraj omci.ieneg zakona o pravicah m dolžnostih stanovalcev lin te spre membe se priprav) jajoi. pa )>■ ludi to v celoti prepuščeno hišnim svetom kot pravnim osi liani. Zarudi tega morajo bišn sveti na začetku leta sprejel finančni in delovni program • tekočih vzdrževalnih delih ter gu — zu letos še — predložili stanovanjskemu podjetju, Nasploh pu /e bilo iz poročil in razpravo opaziti, da so vs zavedajo, da stanovanjsko podjetje ne more v onem letu poslovanja odpraviti vsega tiste;:.i kur je bilo zamujenega v pre teklosti. Prav tako pa bo potrebn" čimprej uredili položaj bivšu-zadružnih domov in gradov v naši občini, laj nekateri tei> objektov sploh nininio gospe darjev in vsak dan bol| propadajo. Odločiti se ho treba al naj jih — in ka'ore — p rev za me v Upravijaaje m gospodarjenje stanovanjsko podjetje al pa jih nuj prevzumejo krav . ne skupnosti. Franci Gecbcj postopek kljub temu, da se lin diino, da bi bil činkvrajsi ... čim bolj enostaven, še vedno precej dolg, vendar upamo, da se bodo poslej te stvari hitreje urejevale, snj spet pripravljajo spremembo zakonodaje s tega področja iu bodo občine odslej veliko bolj samostojne pri odločanju o teli zadevah kot doslej. Mislim pa. da bi bilo potreb, no ponovno prepustiti odločanje o izdaji potrebnih dovoljenj upravnim organom občni ske skupščine, ne pa. da mori le stvari reševati svet za urbanizem. Ta nuj bi le SMuicrja Urbanistični razvoj v občini, ta način bi se zadeve reševale veliko hitreje in verjetno tu«, bolj strokovno.« Kakšne bodo torej letos mož nosti za gradnjo* Zakaj še n;-sle razpisali natečaja za oddajo zemljišč!1 »Vzrokov za zakasnitev rnz-|>isn za oddajo zemljišč je ve« , med njimi so najvažnejši spre ininjniije zvezne in republiške zakonodaje, spremembe v fi-naueironju in nejasnosti glede prednostne pravice bivših lastnikov do one parcele. V glav nem so stvari sodu j pripravi |e ne. sprejel je bil tudi že občinski odlok, ki ureja med drugim tudi pravico bivših lastnikov do prednostnega nakupa in drage stvori s tepa področja (gle i Uradni vestnik 4/67). Letos bomo razpisali nnleeni zn oddajo zemljišč v Mengšu (Zn vrli), v Radomljah (severovzhodni «l«d). v Domžalah na (Nadaljevanje na 6. strani) Kako bomo lahko gradili letos Vso (o jo zahtevalo 832 terenskih ogledov. Ze iz leh številk lahko vidite, da je bilo opravljenega veliko dela, da bi ljudem omogočili gradnjo stanovanj. Drži pa, da je lani nastal zastoj v blokovni gradnji stanovanj zaradi spreminjanja zakonodaje o investiranju v blokovno gradnjo. Nasploh je bilo hitro spreminjanje predpisov s področja urbanizma in gradbeništvu doslej eden glavnih vzrokov za dolgotrajnost postopka, oziroma za to, da niso pripravljeni vsi potrebni nočrti in vsa dokumentacija. Poleg tega je občinska skupščina šele v zadnjih letih namenila več sredstev za izdelavo urbanističnih načrtov in zazidalnih načrtov, s katerimi so bila določena glavna zazidalna območja v naši občini zn naslednja lela. Toda že danes je potrebno te načrte spremenili in določiti nova območja, kjer bo dovoljena zazidava in kjer je doslej veljal sistem izjemnih dovoljenj (samo zn krajevno potrebne obrtnike, učitelje, poštarje itd.).« Kakšen in kako dolg je sedaj postopek za pridobitev potrebnih dovoljenj? »Zn gradnjo v krajih, kjer velja sistem izjemnih dovoljenj, je potrebno najprej naredili vlogo, polom je potreben1 ogled, seja sveta zn urbanizem, ki dovoli ali ne dovoli gradnjo. potem pn, še izdaja lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Za gradnjo v krajih, kjer je predviden ve«"ji obseg z.az.idave, je potrebno najprej [zdelati zazidalne načrte in jih po zakonu dali na 3-mesečno obvezno razgrnitev. Občinska skupščina uitira poleni sprejeli odlok «i potrditvi zazidalnega načrta. Polom je treba izločiti parcelo na katerih imajo pravico privatni lastniki (po 40. členu za. komi <> nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč), zn vse ostale parcele pa stanovanjsko podjetje razpise natečaj o oddaji; prijavni rok zanj je najmanj 13 dni. V 30 dneh obvesti stanovanjsko podjetje z. odločbo vse udeležence natečaja o njegovem izidu, najkasneje v IS dneh po pravnomočnosti odločbe (ki postane pravnomočna 13 dni po vročitvi odločbe, kolikor se noben upravičenec ne priloži) pa mora stanovanjsko podjetje skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom zn posamezno parcelo. Ce seštejemo vse skupaj, potem traja postopek pet mesecev in pol skupaj z. izdelavo zazidalnega načrta; če pa je In že Izdelan, pn dva meseca in poL Seveda pa j«? v obeh primerih potrebno dobili še lokacijsko in gradbeno dovoljenje, potrditi načrte, za kar vse poskrbi stanovanjsko podjetje in ne traja več kot teden dni. Drži. da je Oljarna na Viru delovna enota kombinata .Servo 1 M« .... |& 1. januarjem 1907 se je kolektiv nekdanje SONt MCE na Viru odločil, da pristopi kot doloma enota i skupnost kombinata SERVO MIH AL J. ti ima svoj sedež v Zrenjaninu (Al' Vojvodinal. Imrl som priliko, da o priključitvi /vem kaj več. 7.itn sem navezal »prva pogovor ? tovarišem (iabjanom. direktorjem le delovne enote. Direk-'or Habjan me je seznam"! s pomočnikom generalnega direktorja kombinata, dipl. ekon. Gožo KISINOM in direktorjem oljarn tovarišem Veljkont MARKOV U KM. Qba predstavnika kombinata se*m prosil za razgovor in kot prvo vprašal za motiv, ki .jo navedel kombinat k integraciji 2 Oljarno na Viru. So besednik a sta odgovorila, da je bila oljarna na Viru odvisna od dobave surovin predvsem iz Vojvodino, to je s posestev kombinata. S priključitvijo virske oljarno h kombinatu je to vprašanje rešeno, ker bodo tu v prihodnje predelovali »lastno surovino*. Za kombinat je nadalje zanimivo tržno področje, lo je slovenski in hrvatski trg oziroma potrošnik. Pri odločitvi jo bilo pomembno tudi dejstvo, da je dejavnost nekdanje Sončnico sorodna z. dejavnostjo kombinata Servo Mi h al j. Direktor kisin jo naglasi! nadalje, da je kombinat sestavljen iz živinsko-pol jedolskoga dala in industrijskega deda. V sklopu prvega je 20.000 ha obdelovalne zemljo (več kot površina celotne domžalske občine). To področje oziroma to zemljo je prej upravljalo 2' kolektivov (zadrug ipd.). K.0 SO to področje združili v kombinat, upravlja lo dejavnost 10 lprav. kj skrbijo za setev in ze*ev industrijskih rastlin (lan. oljna rrpioa. sladkorna pesa. koruza in drugo) ter za govedorejo, svinjerojo in perulni-nsrstvo. Omeniti volja, da go-' i j o in vzredijo letno v lastni farmi "m***) bekonov Podobne rezultate dosegajo tudi drugod. Poljedelstvo in živinoreja pred- stavljala surovinsko bazo zu živilsko industrijo kombinatu. Integracija z oljarno na Viru, je nadaljeval Veljko Markovic, pa na j poi rdi de jsi vo, da jo sodelovanje mogoče tudi izven meja republiko, ali teritorialne meje niso ovira za sodelovanje. Končno je rekel Markovic. pa smo zadevo proučili tudi z. vidika ekonomike in ugotovili. da jo ekonomska računica ugodna za vse prizadelo. Torej, motivi in razlogi so tu. Kaze, da so ugodni, zato smo so tudi odločili za integracijo dela. Kot drugo me je zanimalo, kaj bodo v prihodnjo izdelovali v delovni enoti na Viru. v kaj bodo investirali sredstva za boljše delo v oljarni na Viru in za koliko se bo povečal obseg proizvodnje v tem obratu. Tovariš Kisin jo dejal, da bodo na Viru tudi v prihodnje izdelovali predvsem jedilna olja. Tožijo pa za tem. da bi celotno proizvodnjo jedilnih olj pakirali v steklenice, zalo so že naročili v sosednji Avstriji sodobni pralni stroj zn steklenico, v bližnji prihodnosli pa bodo kupili še nadaljnjo strojno opremo, s katero bo mogočo polnit steklenice. To bo olajšalo delo, povečalo proizvodnost in izpolnilo začrtane naloge, ki predvidevajo povečanje proizvodnjo jedilnih olj v letu dni (do sredine leta 1966) za 50%. Vzporedno s proizvodnjo jedilnih olj pa bodo na Viru pridobivali iz. lanu in oljno repice tudi tehnična olja. "Strojno kapacitete in naprave to omogočajo. Vodstvo kombinata se zaenkrat se nI odločilo, če bodo na Viru opremili lovarno tudi z napravami za izdelovanje jedilne margarine. Pomisleke imajo, ker že sedaj izdelujejo margarino v Jugoslaviji v dveh velikih tovarnah ter v oni manjši, ki pa dola lo z. delno zmogljivostjo. Znano je nadalje, da bo še četrta taku tovarna v kratkem pričela s proizvodnjo margarine. Spričo tolikšnega števila izdelovalcev margarine jc 'Nadaljevanje s ">. strani) Rodici in v Sp, Jaršah, kjer bo center bodočo stanovanjske izgradnje. Razpisi bodo objavljeni v prvi pnlov*a. odvisno od tega. kako 'vitro homo lahko uredili odkup, ki sicer že teče. in izloči->v parcel. Vsi omenjeni predeli so v glavnem namenjeni za ndividunlno gradnjo, medtem Wo naj bi po sklonu sveta za •rhanizem zapolnili z bloki -iter Domža'. po potrebi pa vj začeli gradili blok tudi v Mengšu. Letos bomo razpisali oddajo zemljišč za gradnjo štirih stolpnic in enega večjega stanovanjskega bloka. Seveda pa so možnosti za gradnjo odvisne predvsem od sredstev, ki jih bodo imeli graditelji na razpolago, za blokov, uo gradnjo pa od združevanja sredstev delovnih organizacij samih, kakor tudi od nriprav-l.jenosti gradbenih podjeli}, da gradijo stanovanja v blokih za trg.« I- ranci Ocrbee Del moderniziranega obrala »Oljarno" na Viru. komaj verjetno, će bi bila proizvodnja tega živila na Viru rentabilna. Zanimalo me je nadalje nekaj podatkov o kombinatu Servo Mihalj. Odgovor je bil naslednji: v kombinatu je zaposlenih 7000 ljudi. Poleg že omenjenih dejavnosti poljedelskega in živinorejskega karakterja so v sklopu kombinatu še predelovalne tovarne in to: tovarna špirita in likerjev, pivovarna, sladkorna tovarna, kisarnn, lovama jedilnih olj, tovarna škrobov. glukozo in derivatov. V novejšem času so zgradili še tovarno močnih živinskih krmil ter novo lovarno alkoholnih in posebno tovarno nealkohol n i h pijač. V načrtu pa ima kombinat tudi izgradil jo fa rmnee v I skih izdelkov in nekaterih kemičnih proizvodov, za katere imajo že davno potrebno surovinsko bazo. Za potrebe tako obsežno dejavnosti so zgradili tudi posebno toplarno in vrsto delavnic, ki nudijo uslugo industriji v svojem sklopu. Spričo tako gigantskega obsipa dela sem zvedel, rla je znala! bruto produkt v lanskem letu preko 100 milijard starih dinarjev ali okroglo t." milijona S din na zaposlenega. 'Takšen uspeh uvršča kombinat Servo Mihalj na prvo mesto v državi. Se nekaj podatkov o osebnih dohodkih, lansko leto so izplačali v kombinatu poprečno neto 74.000 S din osebnih dohodkov. V oljarni je bilo to poprečje še večjo in je znašalo "8.000 .S din. V Sončnici na Viru je znašal poprečni osebni dohodek leta 196* lo 68.000 S din, Pomočnik generalnega direktorja kombinata je dejal, da bodo odslej osebni dohodki v delov- ni enoti na Viru odvisni od delovnih uspehov in bodo lahko dosctlj poprečje v drugih oljar. nah kombinata. Delavcem na Viru so obetajo torej boljši časi. Modernizacija strojne opremo jim bo olajšala tudi delo iu hkrati omogočila večjo proizvodnost. Pred zaključkom bi omenil še uveljavljeno politiko delitve osebnih dohodkov v kombinatu, kjer velja načelo, da so li odvisni od prizadevnosti članov delovne enote, od povečanja proizvodnji: ter od kvalitete dola. Takšna, po moji sodbi pravilna politika omogoča razlike v osebnih dohodkih med ono iu drugo delovno enoto tudi do 20.000 S din. (,re torej za to, du dobi več tisti, ki bolje in več dela. Diplomiranega ekonomista tovariša K i si n a som na koncu prosil, da bi izkoristil priliko in naslovil na naše občane sporočilo. Ob tej priliki je rekel: članom delovno enoto na Viru: Delujte, kur se du najbolje in kvalitetno, da bo zadovoljstvo vsestransko: potrošnikom: vse dobro v pričakovanju, da se bodo v bližnji prihodnosti dodobra seznanili z. odličnimi izdelki INDUSTR11-SKO-Z1VILSKEGA KOMBINATA »Servo Mihulj«: občinski skupščini Domžale: pričakujemo zaupanje in želimo lo zaupanje opravičiti. Večji dohodki bodo koristili vsem: zaposlenim, kolektivu in občini za njen razvoj. Zahvalil som so direktorjema Kisinu in Markoviou ter ju (trosil, da se te oglasita v našem časopisu. O. Lipovšek Cc želite strokovno opravljeno prevode dokumentov in dopisov za inozemstvo oziroma za domačo uporabo iz in v nemščino, angleščino, francoščino in italijanščino, se obrnite na naslov: Vera Mttller, Domžale, Ulica A. Skoka 3 Prvomajska akademija v znamenju domače umetnine Umetniški del letošnje prvomajske akademije, je potekel v znamenju novitet, ki zaslužijo zaradi originalnosti svojih zamisli, pomembne kvalitetne ravni izvedbe in novega prostornega okolja, posebno pozornost. Najprej imam v mislili dejstvo, da smo izvedbo tega impozantnoga, dobre pol ure trajajočega dela, poslušali v hali novega, v notranjosti še nedokončanega kulturnega doma. Čeprav je bila prostorna hala zn to priliko le priložnostno pripravljena, sem lahko ugotovil, do ima vse pogoje dobrega koncertnega prostora, saj bi ob smiselni ureditvi tako viz.uelno kot akustično ustrezala majhnim komornim, kot tudi velikim vokalnim in instrumentalnim ansamblom. Hibe neljubega odboja, ki je delno motil nadvse interesantno izvedbo nove llnbetove kantote. je moč popraviti z ustrezno streho in zavesami ter primerneje posfnvljenim odrom, da ne govorim o instalaciji ozvočenja, ki se je tokrat precej grobo poigravala z zvočnimi napori reritntorjev in vezalrev teksta, ■n, lahko bi rekli poizkusita, n tudi krstna prelistava v novi hali sedanjega provizoričnega skladišča, je med številnimi poslušalci, ki so napolnili še ne urejeni hram boginje Tali je, Popolnoma upravičeno sprožilo ne novi, a odrinjeni problem dokončne ureditve doma kulture. Drugi element, ki zasluži vso pozornosti in pohvalo, vidim v "snešnem sodelovanju, lahko bi rekel »glasbeni kooperaciji« godbenikov in pevcev iz Škofje Loke in Domžal. Prednosti taksnega sodelovanja, ki glasbenikom ni niti novo niti tuje, so vs" poslušnici takoj občutili in "e potrebujejo posebnih komentarjev. Poprečen, glasbeno nerazgledan poslušalec, mi je ob konru kantate takole izrazil svoje mnenje: »Zame je poslušanje knntnt vedno težavno in naporno. Nič takega ne morem reči Pn to, ki sem jo pravkar poslušal. Dobro izbran libreto in glasbena obleka, ki mi je lignji?'"' me nista pustila hladnega. Mlademu . komponistu izvajalcem in librefislu. čestitam iz vsega srca.« Enostavne in tople besede lafa poprečnega poslušalca, ter •pontani iu dolgotrajni aplavzi navzoče publike me prepričujejo, da bi besede ki jih tu omenjam lahko pripisal slehernemu °d poslušalcev, ki so tega večera napolnili prostorno halo mi. vega kulturnega doma. 2e impozantno število pevcev Vseb starostnih dob, ki so z y*enJ inbideiiiškim žarom sotlc-■ovuli v izvedbi tega veličastnemu dela, številni, iz starejših gojencev in poklicnih glasbenih Pedagogov obeh občin sestav- ljeni simfonični orkester, obn vokalna solista iu uspešni reci-tatorji pričajo, da je delo 0 katerem je podrobneje pisal glasbenik Matija Tome dogodek. 1 i zasluži posebno pozornost i nesporno priznanje. Svojska vsebinska in glasbena resnost, bogata in raznovrstna muzikalna obleka, ki jo krasi zadovoljivo široka in pestra paleta barvnih odtenkov, moderni muzikalni siuvek, ki kaže na sa-moniklost in glasbeno zorenje mladega komponista, so po moji meni primarne odlike lega dela. Skladbo je z veščo iu sigurno roko dobrega poznavalca reproduktivne umetnosti vodil sam komponist. Njegovo dirigiranje zahteva partiture v kateri je nemalo število dinamičnih gradacij, enostavnih in neeiio- ttavnlh vstopov posameznih Instrumentov in vokalnih solistov, jo bilo smiselno in kljub njegovi mladosti dovolj umirjeno, glede ravnotežja med zborom, orkestrom iu solisti ter recilutor-ji pn toliko tehtno premišljeno in sinkronizirano, da smo v večini primerom lahko občudovali plastičnost dobrih dvajset let odmaknjenega dogajanja okoli mlade revolucionarne junakinje, ki predstavlja centralno osebnost te kantale. Orkcslcr je bil vseskozi dovolj zvočen in homogen, kljub heterogenosti izvajalcev zadovoljivo uglašen, siguren v kolektivnih in posamičnih vstopih in discipliniran v zvočnih gradacijah. Kot neobičajno posebnost to sestave naj omenim kitaro, ki jc ob smiselno pisanem partii, uspela svojevrstno, bnržunnsto-ko vinsko obarvati posamezne dele te kantate. Nadvse resnično, čislo in tehnično dovršeno so bili odigrani zahtevni solistični vložki prve violine, ki jo je z vso bra-vurnostjo in v velikem zamahu vodila izkušena roka tovariša Jakoba (''ernetn. Zbor kot drugi masovni intei-pretoriji melodij, ki samostojno ali pn skupno z drugimi akterji tega deln, suvereno posega v dognjanjn na odru, je kljub prizadevnosti in nedvoumno trdni volji, nekoliko zaostajal za orkestrom. Tu mislim na intonančno čistost, ki je sem pn tja nekoliko znmajiila celoten koncept, da bi se že v naslednjem trenutku sicer hrusko-vilo. a vendarle ponovno vključil kot enakovredni partner. Vzroki te dislonirnnosfi in nečistosti posameznih akordov le-že nedvomno v premajhnem številu vaj, ki jih tako zahtevno napisani vokalni stavek potrebuje nekoliko več. Tudi oba solista sla v izvedbo zahtevnih in tudi napornih solističnih vokalnih vložkov, vlo. žila vse svoje znanje in nemalo sposobnosti. To velja v prvi meri za tovarišico Simčič Amalijo, ki je s svojim koncertnim so- pranom nevsiljivo, n kljub lemu bleščeče, intonančno čisto vedno razumljivo in dinamično zavzelo, z vso njej lastno toplino odpela dokaj zoblevni solistični parle naše junakinjo Nemajhen delež iu precejšnja teža celovite izvedbe je bila zaupana skupini treh sposobnih reriialoriev, ki so dokaj dobro na hipe eolo mre I """' 'ionirnno. . solidno izdelanim konceptom in jasno dikcijo, ki so jo pačili napačno postavljeni mikrofoni in zvočniki, izvršili zah'evao in no lahko vlogo tekstnih vezalrev in reriltttnrjev.-ler tako prispevali k res enkra'nemu umetniškemu dogodku, ki so nam ga ob delavskem prazniku l.maj« pripravili noši požrtvovaln kulturni delavci. Cene Maline Združene pevske zbore (er Veliki orkester domžalske Glasbene šole je vodil mladi komponist in dirigent — Tomaž Habe. PRVA REVIJA DRAMSKIH SKUPIN OBČINE DOMŽALE Zveza kulturno prosvetnih organizacij je pretekli mesec organizirala I. občinsko revijo dramskih skupin, ki ni imela tekmovalnega obeležja: bila |o zgolj pregled dramske dejavnosti v prOtekll sezoni. Z K PO Domžale ni uspel,, organizirati revije v enem ali dveh krajih, zato so bile prireditve v sklopu revije po vsej občini. Zlasti so bile dobro obiskano prireditve v Moravčah, kar kaže. da se jo v Moravčah izoblikoval določen pozitiven odnos do gledališča, kar za ostalo kraje ne moremo v celoti trdili. Na reviji so sodelovalo vse dramske skupine našo občino, k VI) Škoojnn se je predstavil z RIIDAKOVIM KLOIK ICKM SVOBODA Dob s Kinžgarje-vo - VERIGO KPD Trzin z. Rostandovo — VESTJO KPD Krašnja z Goldonijevi-iiii RIBIŠKIMI ZDRAHAMI KPD Lukovica s Finigarjevo RAZVALINO ŽIVLJENJA SVOBODA - Dom ž« le z montažo ciganske poezije CIGANSKA LJUBEZEN, nastopili pa sta tudi. kar je zlasti pohvalno. dve mladinski dramski skupini osnovnih šol iz Ihana in Mengša. Dramska skupina osnovne šolo iz Ihana s pravljično igro PASTIR PETER in KRALJ M Al IHAN. ter dramski skupina osnovr • šole Mengeš z Bevkovim BI I) \KOM PAVI EKOM. Prav gotovo je. da je revij« svoj namen dosegla, strnjen* je pokazala kar je bilo na dramskem področju v naši občini v letošnji sezoni storjenega. Dala naj bi tudi nastopate, čim stimulacijo za delo t pri hodu je. \a žnlost je mogla ZKPO Domžale dati zgolj samo moralno priznanje. Nilu e ne more trditi, ds jr neki«" tako živa dramska dejavnost zamrla, Res se zaradi nadvse skromnih materialnih prilik ne more razvijati v širi. no, so pa zato njene potencia1-ne možnosti v kvalitetnejših igralskih in tehnično hnljiih predstavitvah, Ta kvalitetn: skok glede na sezono, dve nazaj, pa je bil nedvomno že storjen. M. Brojan PRODAM: Primo 150 cem, dobro ohranjeno — ogled od 14. ure dalje vsakdan. Rosulnik Slavko, Prešernova 28. Domžale (I. blok) 06 ju&ileju domžalske Svooode Pisanje kritik kulturnih dogodkov je nehvaležno, hkrati pa tudi družbeno odgovorno in plemenito delo. Nehvaležno zaradi tega, ker je taka zvrst pisanja nujno pogojena z ocenjevanjem ali pa vsaj opisovanjem dela posameznikov ali pa nekega ansambla. Kritika nI kritika, če nujno ne rodi ustrezne, bolj ali pa munj pritrjujoče ali pa odbijajoče reakcije bralcev in poslušalcev. Prav takšen odmev po je za vsakega spodbuden in ohrabrujoč, saj mu da vedeti, da njegove ocene in pripombe o izvedbi nekega dela niso rodile zgolj splošno zadovoljive in formalne pasivizacije bralcev, pač pa aktivno prizadetost, ki se kaže v vedno bolj izostrenem okusu in kritičnosti tako nastopajočih igralcev, kot tudi poslušalcev in gledalcev. In prav v tem se kažeta tudi družbena odgovornost, ki mora žareti iz vsake napisane vrstice in plemenitost, ko skuša približati ocenjevano delo ne po zunanjih slušnih in vidnih efektih, pač Co njegovi notranji vrednosti, i bogati in plemeniti slehernega poslušalca. Lahko torej trdim, da mora biti tako napisana kritika nujen spremeljevaler vseh izvedenih del, koncertov in nastopov, ki zasledujejo kaj več, kot zadovoljevanje gole formalnosti. Sklop koncertov, ki fimo jih poslušali v preteklem mesecu, je bil namenjen poča- stitvi petnajste obletnice domžalske Svobode. Kljub Finančnim težavam, ki so stalni spremljevalec aktivnosti te organizacije, je prizadevnim članom uspelo izdati brošuro, ki v sliki in besedi dokaj pestro in kronološko urejeno opisuje in obravnava najpomembnejše aktivnosti kot tudi osebnosti, okoli katerih se je odvijalo dosedanje, decenij in pol trajajoče delo naše slav-Ijenke. Vsem ljubiteljem besedne in glasbene umetnosti bo ta brošura lep spomin na preteklo aktivnost, kronistom in kulturnim delavcem pa soliden pripomoček pri ocenjevanju kulturnega življenja v Domžalah. Nastopi, ki so dajali mesec dni trajajočemu jubilejnemu slavju domače Svobode jasen in svetel pečat, so bili vsebinsko, smiselno in kvalitetno tako pripravljeni, da zahtevajo posebno Kritične zapise, ki nedvomno ne spadajo v okvir tega v pri-godnem smislu napisanega članka. Začetni — uvodni koncert, sto pred dobrim mesecem dni pripravila pevski zbor upokojencev in domžalska pihalna godba. In če sem v svoji kritiki, ki sem jo napisal pod naslovom »koncert prijateljstva«, poleg mladostnega navdušenja, ki odlikuje ta zbor upokojencev, poudaril tudi zvočne nedognanosti in pomanjkljivosti v intonaciji, dikciji in nekaterih drugih kvu- Koncert vokalnih skupin pionirskega doma iz Ljubljane V soboto 6. maja ob 17. uri je priredil oddelek za glasbeno vzgojo Pionirskega doma iz Ljubljane za obe domžalski osnovni šoli koncert. Učenci obeh šol so v celotj napolnili domžalsko kino dvorano. Na koncertu so nastopili otroški in mladinski pevski zbor ter mladinski nonet pod vodstvom dirigenta Mira Kokola. Ob poslušanju teh skupin smo lahko spoznali, da so to študijsko pro-učevalne glasbeno vokalne skupine, s katerimi rešuje Pionirski dom široke glasbeno vzgojne naloge, mnogo širše, kakor pa je samo skrb za čim kvalitetnejšo rast pevskega zbora, ki naj bi dosegel čim vidnejše zunanje uspehe. Njihova najvažnejša naloga je proučevanje in iskanje sodobnih oblik otroških in večglasnih mladinskih zborovskih pesmi s poudarkom na ljudski pesmi. Na koncertu je bil poudarek na mladinskem pevskem zboru, ki je pel skupaj z nonotom zelo skrbno pripravljen program. Najbolj je mladini ugajala komorna skupina — triglasni nonet. Pevke so zn res odlično podale vse štiri pesmi. Najbolj jih je navdušila primorska pesem Nocoj pa oh nocoj, katero so poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem in so jo morali izvajalci ponoviti. Tudi otroški zbor je pel zelo prisrčno. Pesmi pa je popestrila klavirska spre-mljava Boruto Lesjaka. Vse tri različne zasedbe so prispevale k popestritvi programa. Ker v domžalski občini tudi gojimo mladinsko petje na osnovnih šolah, je mladina, ki je napolnila dvorano, s tem dokazala, da zna cenili trud mladih pevcev in disciplinirano prisluhniti lepi pesmi. Stane Habe, litelah, ki jih zahtevamo od slehernega naprednejšega zbora, moram z zadovoljstvom dodati, da je zboru in obenem ui-rigentoma uspelo mnrsikate.o teli kritičnih meja prestopiti ali pa vsaj načeti. Za pihalno godbo, ki jo sestavlja nad trideset siaiejsin, mlajših in tudi najmlajših en-luzinstov so omejene razsežnosti kino dvorane dokaj neprimeren prostor, ki že ob zmernem »ml«, zaradi naraščajoče prenasičenosti onemogoča dojemanje zlitosti in homogenosti, ki sta ena najlepših odlik tega ansambla. V nekoliko preobsežnem in delno predimenzioniranem programu, sem zaradi omenjene pomanjkljivosti dvorane lahko sledil in podživljal le tiste dele posameznih skladb, ki s svojo dinamiko niso presegale srednje močne jnkostiu stopnje. Zvočno homogenost, enostavno nepretencioz.nost, jasno intonacijo, solidno izvedbo in do zavidljive mere izdelano barvno pnlelo dinamičnih odtenkov je dosegel ta ansambel v Schiifferjevi pesmi. Tej, v romantičnem slogu pisani kompoziciji je vtisnil svojski pečut prvi trobenlist Tone Juvan, ki je tehnično dovršeno, zvočno in dinamično dognano, z njemu lastno kontrolirano brnvurnost-jo odigral dokaj zahtevni solistični del. Temu koncertu so v časovni razdalji dvajsetih dni sledili koncertni nastop Zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah, ki je, tako kot vsako leto predstavil izbor najboljših in mnogo obetajočih mladih gojencev te šole, revija pevskih zborov domžalske občine in jubilejni koncert pevskega zbora Svobode, ki je po dveh letih trdega dela prispel do liste kvalitetne stopnje, ki jo imenujemo muziciranje v pravem pomenu besede. Kritiko teh koncertov bom objavil v naslednji številki našega lista. Kot vrhunski manifestativni zaključek »mesec Svobode«, so nam godbeniki in pevci škofje Nn koncerlu. ki ga je ob ti. obletnici domžalske SVOBODE priredila Glasbena šolo, je nastopila tudi izredno nadarjena komaj štiriletna violinistka Urši Miheleie iz, Mengša. Loke in Domžal v pravi glasbeni »kooperaciji« pripravili nadvse uspelo in veličastno izvedbo '.iinlnfo »Sreča je umreti za svoj narod«. O sami izvedbi tega dela, katerega kritika je že izšla izpod peresa komponi-^ stn Matije Tomi«, poročam nn drugi strani našega lista. Kot vedno, tudi danes ne morem mimo publike, ki je zvesto in prizadelo sledila vsem omenjenim predstavam. Pri tem mislim, dn se besede nekdanjega režiserja Francija Lazarja, ki pravi, dn je sleherna odrska predstava namenjena vzgoji tistih, ki sodelujejo in tistih, ki poslušajo, zadovoljivo lepo uresničujejo. O tem me prepriču- t'ejo solidno zasedene, dvorane, i kljub časovni zbitosti vseh predstav niso zevale v hladni praznini iu topli sprejemi, ki so jih bili deležni vsi nastopajoči. In če prihajajo poslušalci v večernih oblekah, še ne smemo smatrati, da je dvorana Ic »primeren umbient zn snobovsko razkazovanje toalet«, kot beremo v enem od prispevkov omenjene brošure. Osebno smatram, da je takšna poteza naše publike izraz rastočega standarda, predvsem pa zunanji videz pri-^ znanja in pomembnosti, ki jo naš poslušalec čuli do vrednosti kulturnih dogodkov. c Mat|gjj Pozabljena tradicija Več let nazaj smo v Domžalah z velikim pričakovanjem sprejemali »Titovo štafeto« z občutkom, da ne samo mladina, ampak tudi občani izražamo svoje pozdrave predsedniku republike, za rojstni dan in mu želimo, da bi še dolgo živel in vodil noše. narode. Vsa leta do sedaj je občinski komite ZMS organiziral dostojni sprejem štafete v Domžalah, vendar letos niti šolska mladina niti občinska zveza zn telesno kulturo, niti družbene organizacije, predvsem pa občani niso vedeli, kdaj bo šla skozi Domžale zvezna štafeta s pozdravi tovarišu Titu. Šolska mladina in občani so to izvedeli iz radijskih oddaj, kljub temu da so občinski komiteji ZMS pravočasno prejeli obvestilo, naj štafeti pripravijo dostojen sprejem. Toda kljub temu v naših srcih ostajajo pozdravi in želje za srečno življenje tovariša predsednika, pn čeprav tega nismo mogli izrazili s ploskanjem rok, ko je šla mimo nas štafet-na palica s pozdravi vseli državljanov socialistične republike Jugoslavije tovarišu Titu za njegov 75. rojstni dnn. Občan bilo (roba zato že doslej večkrat sklicevati skupne seje dveh ali še vet svetov, če Je bilo to potrebno zaradi temeljitega obravnavanja določenega problema, (dede nu to je komisija za statut predlagala združitev svetov na podlagi skupnih interesnih področij. Predlog za združitev svetov sta utemeljevala Karel KUSAR v imenu komisije za statut in podpredsednik Sob Janez KRALJ. V razpravi so mimo predsedujočega sodelovali še odborniki inž. Lojze AVŠ1C. Rudolf OSOLIN. inž. Avgust OREHEK, Anton GORJUP, Edo VOLMAIKM in Vida BOGATAJ. Skupščina se je nato odločila za spremembo občinskega statuta v tem smislu, da bo imela skupščina v bodočo sedem svetov, in sicer: svet za družbeni plan in finance, svet za gospodarstvo, svet za izobraževanje, vzgojo, kulturo, svet za komunalne zadeve, svet za narodno obrambo, svet za socialno varstvo in zdravstvo in svet za splošne in notranje zadeve. Vsak svet bo imel še, bodisi stalne ali občasne ko-miisije in odbore, zato bo delo združenih svetov lahko kljub združitvi uspešno. j)osebno. ker je skupščina sprejela tudi sklep, naj se spremeni tudi ustrezno določilo občinskega statuta v tem smislu, da skupščina lahko podaljša mandat posebno delavnim članom svetov za nadaljnji dve leti. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo in razprava o gospodarjenju v preteklem letu in programska predvidevanja za tekoče leto. Zaključni gos|>odarski pregled po količinskih pokazateljih za preteklo leto je pripravila občinska anal itsko-statistična služba, medtem ko je SDK pripravila analizo finančnih podatkov za isto obdobje. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, Slavko MATIOIG. je najprej nakazal značilnosti, ki jih je ugotovila služba družbenega knjigovodstva pri preučevanju finančnih pokazateljev, in nato podčrtal in opozoril skupščino na bistvene podatke v zaključnem gospodarskem )>regledu. S pomočjo grafičnih prikazov in razumljivim podajanjem mu je uspelo približati odbornikom sliko gospodarjenja v preteklem lotu. predvsem na področju industrije-, trgovine in turizma. Ugotovil je. da je vrednostni obseg proizvodnje v preteklem letu poraste) za 11 Ve. medtem ko je fizični obseg pade! za "V»; precej se je znižalo število zaposlenih v občini, kar je vplivalo tudi na porast produktivnosti, ki so je v industriji v preteklem letu dvignila za 1 '/». Pri obravnavanju izvoza je med drugim ugotovil, da je največ izvozila Papirnica Koli-čevo. njej jo sle'dila Združena kemična industrija Domžale, na tretjem mestu pa je III' Radomlje. Največ so podjetja izvažala v zahodno-ev ropsko države, nekoliko pa je padel izvoz v vzhodno Lvropo. pa tudi iz- voz v Severno Ameriko in Afriko, medtem ko se je izvoz v azijske države povečal. Zanimivi so bili tudi podatki o porastu osebnih dohodkov, ki so v celotni občini v preteklem letu porasli za 29%>, v industriji pa za ?! "/o, modelni ko znaša povečanje OD v slovenski industriji 34 "/o. Poprečni osebni dohodki so v preteklem letu znašali v občini 8U2 N dinarjev, kar pomeni, du so se poprečni OD na zaposlenega v primerjavi z. letom I')!)! zvišali za 55u/o. Medtem ko je bil v letih 1965—1965 zabeležen izredno hiter vzpon prodaji: blaga v občini, se v preteklem letu ta hitrost ni mogla obdržati, na kar je vplival,i zmanjšana kii|j. nu moč z ozironi na manjše število zaposlenih, pa tudi sprememba strukture potrošnje, ki je posledica reformnih vjdivov. Po razlagi še ostalih pokazateljev, tako glede porabljenih delovnih ur. gibanja številu zaposlenih jio izmenah in trajanju tedenskegu delovnegu časa. po vprušunju strokovne usposobljenosti zaposlenih v industriji, po vprašanju investicij, ki gredo v pozitivno smer, saj je bilo y~ »/„ vseh investicij vloženih v opremo, se je pričela razpravu. V njej je nujjircj predsednik Sob opozoril na problem zuposlovanju, ki se bo še povečal z zaključkom šolskega leta, ko bo najmanj polovica mladih, ki bodo tfončali osemletno šolanje, trkala na vratu delovnih organizacij. Ker bo okrog 130 učencev, ki bodo osemletno šolanje zaključili že v sedmem razredu, bi bilo prav, da bi storili prav, da tudi ti učenei dokončajo osemletko, saj je ta danes pogoj zu vsuko delovno mesto. Zu reševanje Jiro-blema zaposlovanja se je v imenu skupščine ponovno obrnil na delovne organizacije, naj z organiziranjem nove proizvodnje in ustreznimi ukrepi odpirajo nova delovna mesta. Možnosti za to je nakazal tudi v terciarni dejavnosti, posebno na jjodročju turizma. Na vprašanje odbornika Albina PLNlCA. ali kažejo gospodarske organizacije kaj pri-pravljenosti za to, da se nekvalificirani delavci strokovno izpopolnjujejo in pridobivajo kvalifikacije, je Karel KUSAR. direktor Delavske univerze v Domžalah orisal težnje posameznih gospodarskih organizacij za strokovno izpopolnjevanje svojih ljudi. Večina gosp. organizacij se je zaenkrat postavila na stališče, da se najprej zagotovi strokovna izpopolnitev mojstrov, medtem ko bodo kasneje v večji meri vključili v izobraževanje tudi nekvalificirane delavce. V ta namen so nekatere delovne orgunizucije tudi že pripravile ustrezne programe, pa tudi sicer kažejo dosjiodarske organizacije dovolj razumevanja Za izobraževanje Zaposlenih, (udi odbornik Stane TESTEN je dal v zvezi s podatki o odvečni nekvalificirani delovni sili upo- števanju vredne napotke. Inž. Igor PAPLZ pu je ugotovil, du često sami zaposleni ne kažejo zanimanja za strokovno izpopolnjevanje, ker j i ti puč dosedanji način napredovanja tutii ni silil v to, saj je delovna doba imela pri tem največjo vlogo. Ugotovil je, du v gospodarskih organizacijah še vedno obstaja potreba j>o srednjem strokovnem kadru, zato nuj bi svet za gospodarstvo Sob najkasneje do jeseni s posebno akcijo ugotovil, kakšni srednji strokovni kadri so se potreiini v gospodarstvu, kur po pomagalo tudi pri odločitvi mladine glecic nadaljnjega šolanju. Odbornici V ida lii M;A I AJ je prepričana du se podatki o nekvalificirani delovni sili verjetno v preeejs-nji meri nunašujo tudi na z.i n sko delovno silo, suj Sestavlja pretežno večino v sen zaposlenih. Pogoji za dopolnilno izobraževanje žene iu muicre pu so bistveno drugačni, kot zu moško delovno silo. Njenim ugotovitvam se je pridružila tudi odbornicu Munja LOGAR, jia tudi predsedujoči je poudaril, du Po morala bita prvenstvena naloga sedanje Skupščine usmerjeiiu v organiziranje ustanov v pomoč ženi iu družini. Kot zadnji se je v razpravi k tej točki dnevnega redu oglasil odbornik iz. podjetju Se-mesudike. ki je ojiozonl na delež tegu jiodjetju v izvozu, ki predstavlja 1,75 ostnje v Mengšu, zato je predsedujoči spomnil n* ustrezen zakonski predpis, ki nujno narekuje reorganizacije zdravstvene službe, no samo V okviru občine ali v oči h občin- Na vsak način bo predlog reorganizacije zdravstvene službe prišel še na dnevni rod skupščine, do njene odločitve pn gre zgolj za predvidevanj« in neutemeljene govorice. Da bi zagotovili 6im boljšo udeležbo odbornikov ua sejah skupščine so se odborniki strinjali indi s predlogom predsedujočega, da se bodo na podlagi posebne ankete na prihod- nji seji odločili o tem. kdaj bi bil najprimernejši čas za seje občinske skupščine; odborniki dosedanjega sklica so se namreč odločili za dopoldanski čas. — Po izčrpnncm dnevnem redu je bila skupna seja obeh zborov skupščine občine Domžale znk-i j n cena ob ti. tiri. Na robu - kultura Razprave, ki so potekale v zadnjih mesecih okrog porazdelitve sredstev občinskega proračuna, so močno zainteresirale ludi kulturne instiJurije, saj je od te porazdelitve v nemajhni meri odvisno njihovo življnjc in celotna dejavnost. Kljub temu, du SO bili programi in izračuni pravočasno pripravljeni in da so bili glede zahtev doknj realni, danes lahko ugotovimo, da je Sklad za pospeševanje kultu rno-prosvelne dejavnosti od zahtevanih 27 milijonov S din dobil komaj 14 milijonov. Kako ta sredstva sedaj porazdeliti med Občinsko matično knjižnico, Delavsko univerzo, Občinsko zvezo kulturno prosvetnih organizacij, Muzej Kamnik, /avoil za spomeniško varstvo Kranj in Komisijo zn spo-Dejsto je, da ta sredstva lahko naenike padlih borcev NOV. pomenijo samo osnovo za ži-votarjenje vseh teh inslitucij, ki smo jih celo desetletje in več skušali razviti iz skromnih zanetkov v take ustanove, da bi zadostovale kulturnim potrebam vseh občanov. Danes na žalost še ne moremo trditi, dn smo kulturno že toliko osveščeni, dn nam amaterska kultura in izobraŽevanje nista več potrebni, ampak prav obratno, lahko ugotavljamo, da je Izobraževanje in prostvetljevnnje ljudi danes še pomembnejše kot je bilo kdaj preje. Zavedamo se, da gospodarska in družbena reforma vedno bolj Prihajala do izraza, da ni več toliko sredstev, kot jih je bilo v Prejšnjih letih. Toda na drugi strani pa se tudi vprašujemo ali moramo ravno res pri skladih *a kulturo iskali lista sredstva, *i jih drugod primanjkuje? Verjetno bomo morali slej ko Prej resnično priti do prepričanja, da reforma ni samo materialnega značaja, ampak, da JO osnovni nosilci reforme ljudje, njihovo znanje, družbena in ekonomska razgledanost. Ce se bomo zavedali tega, potem ne bomo tako mačehovsko dajali sredstva kulturnim institucijam ampak bomo neknj več sredstev »investirali« v izobrazbo in razgledanost ljudi, kajti od tega bo v veliki meri odvisna tudi kvaliteta in vsebina samoupravljanju na vseh nivojih. Nadaljnja rast kulturnih institucij ne sme '»■ti odvisen samo od ozkih gle-uanj na kuht.ro, saj smo zaradi potreb, ustanavljali kultur-institucije, Ce vemo zn nji-niivo vlogo in se zavedamo, da so integralni del naprednih družbenih prizadevanj, potem jim bomo morali dati tako materialno osnovo, da hi na njeni podlagi lahko še bolj razširile svojo dejavnost in zadovoljevale potrebe in želje občanov po duhovni kulturi. K. K. (>i;isl>cn;t v/.uoja sc širi Na lirdu jiri Lukovioj se je začel tečaj za ljudske instrumente. Kako veliku je bila želja po njem, kaže število učencev, ki jih je preko 30. Od tega je samo harmonikarjev 28, kitaristov 6 ter 20 tauibu rašev. Kljub temu, du se je tečaj začel šele 13. marca, pu so nam tečajniki obljubili, da bodo sodelovali že pri proslavi zn 1. maj. Ob koncu šolskega letu nam bodo pn pripravili celo samostojen glasbeni nastop. Želimo, da bi uresničiU svoje obljube, v jeseni pa naj bi se tečaj pričel že tukoj v septembru in ne tako DOZnO kol letos. Tečaj vodi priznan strokovnjak na teh instrumentih, kar nam daje upanje v uspeh ter da jih bomo imeli priliko večkrat slišati. Hvaležni smo tudi vodstvu šole na Brdu, ki je podprlo naše želje in dalo na razpolago glasbeno sobo v šoli. J. P- SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE razpisuje na podlagi 17/1, 43. in 75. člena temeljnoga zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFKJ, St. 7-82'65) ter 13. člena zakona o odiščih splošne pristojnosti (Uradni list SR8. št. 20-220/65) ponovne volitve: — za mesto predsednika sodišča in mesto sodnika ter — prosto mesto sodnika pri občinskem sodišču v Domžalah. Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo v 30 dneh od dneva objave razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupštine občine Domžale. Komisija za volitve in imenovanja Revija pevsMA zftorov V okviru prireditev ob 13. obletnici Dela vsko-p ros vet nega društvo Svobode Domžale je bila v torek 18. aprilo v kino dvorani v Domžalah revija jievskih zborov. Na reviji so nastoj>ili: Oktet bratov Pirnat iz. Jarš. dekliški nonet Pionirskega doma iz Ljubljane, moški kvartet »Savski val« iz Ljubljane vokalni ansambel TOSAMA-llN IV KUSALE, moški zbor KUD Janko ki rsnik iz. Lukovice. moški zbor upokojencev iz Domžal i n mešani jjevski zbor »Svoboda« Domžale. Oktet bratov Pirnat je dobro znan doma in v tujini in to predvsem j)o nastopih v radiu. Največkrat nastopa v četrtkovih večerih. Za RTV je posnel že preko 60 pesmi. Večina članov okteta sodeluje tudi pri pevskem zboru domžalske »Svobode«. Vodja okteta je Jernej Pirnat. Dekliški nonet Pionirskega doma iz Ljubljane je pod vodstvom Mira Kokola res kvalitetno zapel tri pesmi, med n j i - ZAHVALA Ob bridki izgubi naše mame iz Doba se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, znancem, sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali toliko vencev in cvetja in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivu Pevcu za vso požrtvovalno pomoč in lajšanje v času njene težke bolezni. Iskrena zahvala delovnima kolektivoma Universale in Tosama, Godbi Domžale, Pevskemu zboru Društva upokojencev. Občinskemu odboru ZBNOV in ZVVI, Krajevni organizaciji ZBNOV Dob, Krajevni organizaciji SZDL Vir, RK, Gasilskemu društvu Dob in drugim za poklonjene vence, poslovilne besede ob njenem grobu ter polnoštevllno udeležbo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči družini: Debevc — Cizerle mi dve v priredbi Mira Kokobi. ki sta bili tokrat prvič izvajani. Od tujih vokalnih skupin je nastopil moški kvartet »Savski val« iz Ljubljane, ki je zapel tri pesmi pod vodstvom Marjana i5rez.nika. Razveseljivo je dejstvo, da so vokalno glasbo pričeli gojjti tudi y>o kolektivih. Pod vodstvom Toneta Juvana je vokalni ansambel tovarne TOSAMA-UNIVLRSALK zapel pesem Vasilija Mirka: Dekle to mri povej in Pi •tra Jereba: Moj deklic. Čeprav je bil to njegov prvi javni nastop, je septet obe pesmi odlično zapel. Tudi v Lukovici gojijo našo lepo slovensko pesem in z njo so nastopili tudi na letošnji reviji. Dirigent je Peregrin Ca-puder. ki je predavatelj na glasbeni šoli v Škof ji Loki, vseeno pa najd3 toliko časa, da prihaja na vaje v Lukovico. Pohvaliti je j>a treba tudi pevce, ki so. preden jim je finančno priskočila na pomoč Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Domžale, sami plačevali pevovod jo. Naslednji je nastopil zbor upokojencev, ki je v okviru prireditev ob 15. obletnici »Svobode« tokrat nastopil že drugič. Zbor, ki šteje 35 pevcev, ima vaje vsako nedeljo dopoldne in ga vodita Stane in Tomaž Habe. Zbor je zelo napredoval. jx>seb-no odkar je v vrste zbora vstopilo tudi nekaj mlajših pevcev. Zadnji se je predstavil jubilant, mešani pevski zbor »Svoboda« Domžale, ki je pod vodstvom Tomaža Juvana zapel pesem Kuharja-Gobea: Jutri gremo v napad. Matije Tomra: Med cvetlicami po logu in Vasilija Mirka: kolo. Pri izvajanih pesmih se pozna, da se je zbor za nastop solidno pripravil, pozna se pa tudi skrbna dirigentova roka. Clanj zbora so študentje, delavci -i uslužbenci. Koliko truda je treba, da ostane v današnjih časih zbor tako homogen kot je. si težko predstavljamo. Zal o jim želimo v prihodnje še veliko Uspehov. Vse skupine, ki so nastopile, so za ta nastop vložile mnogo (Nadaljevanje na 18. sitrani) OBRAČUN DELA DELAVSKE UNIVERZE Dejavnost Delavske univerze se je v letošnji sezoni močno razmahnila, na posameznih področjih dejavnosti — družbenoekonomskem, strokovnem in splošnem — poteka delo po sprejetem programu. Vsi senvi-narji, tečaji, šole in predavanja so dobro obiskani in slušatelji, oz. poslušalci kažejo veliko zanimanje. Tako so bili v tej sezoni že izvedeni seminarji za člane samoupravnih organov v delovnih organizacijah, za člane ZK 0 reorganizaciji zveze komunistov in o vlogi subjektivnih sil v našem sistemu, posamezna aktualna predavanja o notranji politiki, o gospodarskem razvoju in o reformnih premikih. Tudi na strokovnem področju lahko v tej sezoni ugotovimo povečano dejavnost. Redno delo poteka na tečajih za dokončanje osemletke, polaganje izpitov na Srednji ekonomski šoli in Srednji galanterijski šoli. V delovnih organizacijah TOSA-MA. INDUPI.ATI. PAPIRNICA, TRAK. FILC, MELODIJA, TO-KO. UNIVERSAl.E dajejo v za-njem času strokovnemu izobraževanju predvsem mojstrskega kadra vse večji poudarek. Programi za posamezne seminarje in tečaje za to izobraževanje so prilagojeni tako, da bi slušatelji dobili čim več tistih teoretičnih znanj, ki jih rabijo pri svojem praktičnem delu. Mimo teh tečajev, ki so daljšega značaja, je bil organiziran seminar za skladiščnike, katerega se je udeležilo 28 slušateljev predvsem iz manjših delovnih organizacij. Slušatelji so po končanih izpitih dobili potrdila o opravljenem izpitu. S področja varstva in varnosti pri delu so bili v posameznih delovnih organizacijah organizirani seminarji za mojstre in preddelavee. Teh seminarjev se je udeležilo preko 150 slušateljev, ki so prav tako po izpitih dobili potrdila. Za vodilni in tehnični kader delovnih organizacij pa je bil organiziran 25-urni seminar, katerega se je redno udeleževalo 54 slušateljev. Ti bodo pisali seminarske naloge iz tematike varstva pn delu in na podlagi ocene dobili tudi ustrezna potrdila, da so bili izprašani o tej tematiki, kot to predvideva temeljni in republiški zakon o delu. Veliko zanimanje je bilo za tečaje iz gospodinjstva in šiviljstva. V dveh tečajih iz gospodinjstva je bilo v Domžalah (Nadaljevanje s 17. strani) truda, pri marsikateri pa je bil viden tudi neverjeten napredek. Lahko smo samo veseli, da imamo v Domžalah in bližnji okolici ljudi, ki jim je slovenska pesem še vedno pri srcu. ki to pesem z ljubeznijo gojijo in jo na nastopih posredujejo tudi drugim. Tone Ravnikar vpisanih 30 slušatcljic, ki so apsolvirale osnovni program in to iz priprave jestvin in kuhanja. V šiviljsko-krojnih tečajih pa je bilo v Domžalah 30 in v Moravčah 36 slušatcljic. Te slu-Sateljice so na 90-urncm tečaju dobile osnovna znanja krojenja in šivanja. Poleg tega je bil organiziran 100-u rni tečaj nemškega jezika, katerega se je udeležilo 15 slušateljev. Interes občanov kaže na to, da bo potrebno področje strokovnega izobraževanja še bolj razširiti in najti še ostale oblike, ki neposredno zadevajo tako proizvajalca kakor tudi občana. Na področju splošnega izobraževanja je Delavska univerza nadaljevala tradicijo iz preteklih let in organizirala v tej sezoni do sedaj že preko 00 predavanj s področja vzgoje, zdravstva, kmetijstva, zgodovine in potopisov. Teh predavanj se je udeležilo preko 9.800 občanov in to v vseh večjih krajih v občini. Zanimanja občanov nikakor ne smemo podcenjevati, saj je bilo na nekaterih vzgojnih predavanjih tudi preko 200 poslušalcev, na potopis nih pa še celo več. Iz vsega tega je razvidno, da je dejavnost zelo široka in da je pestrost oblik vedno vefija Poleg tega pa lahko ob tej dejavnosti istočasno ugotovimo tudi materialno rast samega za- Delo Planinskega društva Domžale Živimo v turističnem letu. S tem je mišljen predvsem večji obisk turistov iz tujine, povečal pa naj bi se tudi obisk naših državljanov iz drugih republik, okrepil Izletniški turizem, obisk kulturnih znamenitosti in predvsem lepot našega gorskega sveta. In prav planinske postojanke so med najbolj zaželenimi točkami za tiste, ki si žele predvsem oddiha in razvedrila. Kdor pa gre v planine, da se odpočije, si želi predvsem miru. Nemalokrat pu so med miru Željnimi obiskovalci planin in planinskih domov tudi taki. ki se pridejo v planine napijati, da potem delajo nemir in nadlegujejo druge, mirne obiskovalce, ki jim je to nadlegovanje vse prej, kakor v užitek. Planinska zveza Slovenije je imela 8. redno skupščino 16. aprila. Med sklepi so tudi taki, ki bodo poskrbeli za boljši red v planinskih postojankah. Te bodo razdeljene na tri skupine, od visokogorskih do najnižjih. V vseh postojankah planinskih društev se zahteva mir. Kolikor višje se nahaja, toliko strožje so zahteve. Alkoholne pijače se sinejo točiti samo za okrepčilo. Dajati jih že vinjenim osebam pa je strogo prepovedano. Domžalsko planinsko društvo je dobilo že več pritožb zaradi nemirov v domu na Veliki planini. Izvajali so že več ukrepov za izboljšanje stanja, toda z zelo majhnim uspehom, čemur pa se ni čuditi pri tolikšnem obisku, kakršen je bil lani. Dom nn Veliki planini je obiskalo v preteklem letu okrog 15.000 oseb. Od teh jih je prenočevalo 1702 članov raznih planinskih društev, 644 nečlanov, skupaj torej 2346 oseb ali 15°/» vseh obiskovalcev. Alkoholnih pijač je bilo prodanih za 10,420.193 S din, kar predstavlja skoraj polovico celotnega prometa v domu. ki je znašal 21,689.539 S din. Zaradi nemirov iu skrajne nepazljivosti (kajenje idr.) bo društvo ukinilo skupno ležišče, ki je sicer v planinah skoraj povsod obvezno in kjer lahko prenočujejo večje skupine po nižjih cenah. S tem ukrepom bo zagotovljen večji mir in varnost v domu. Da društvo ni že prej strožje postopalo, je vzrok tudi v tem, ker se tudi naše planinsko društvo bori za obstanek in stremi za čim večjim prometom. P. D. Domžale še vedno vzdr- voda. ki se je v času svojega obstoja od leta 1959 dalje ludi materialno razvijal. Zaključni račun za leto 1966 izkazuje že preko 21 milijonov starih dinarjev realizacije, toda kljub temu moramo poudariti, da so sredstva, ki jih dobiva Delavska univerza iz družbenih virov za področje splošnega izobraževanja in za svoje funkcioniranje mnogo premajhna, da bi lahko zadostila vsem željam in potrebam občanov. Ko bomo na koncu sezone dokončno Ugotavljali uspehe našega dela in pripravljali programi- za naslednjo sezono, bomo morali poiskali tudi širšj interes za materialno osnovo jiošolskega izobraževanja pri vseh tistih, ki danes še ne vedo, da kultura tudi nekaj stane. zuje dom na Veliki planini in postopno gradi -depandanso* brez občinskih dotacij. Zalo zaslužita tako stari kot novi upravni odbor vse priznanje, čast in pohvalo, saj je to res veliko delo v korist vse nase skupnost i. Z dograditvijo »depandanse*. z obnovo doma na Veliki planini in z, uveljavljanjem pravega reda v njem želj zagotoviti društvo svojim članom in vsem obiskovalcem res nemoteno uživanje gorskega miru in lepote. Na domžalskem majskem sejmu 67, ki je bil odprt do 15. maja, je bilo letos kupcem na voljo mnogo kmetijskih strojev in ostalih kmetijskih pripomočkov. Poleg Agrokombinata je razstavljala svoje izdelke tudi tržaška tvrdka AURORA. ko je v nedeljo 14. in v ponedeljek 15. maja priredila tudi demonstracijo teh strojev v pogonu. Ta prikaz je posebno med zasebnimi kmetijskimi proizvajalci zbudil zelo velik interes. Nn sliki: Del razstavljene kmetijske mehanizacije je na prostem pred razstavno dvorano. I VICI II S sejje svela krajevne skupnosti Mengeš Na zadnji seji sveta krajevne skup nos t i. ki je bila zelo dobro obiskana, je bilo sprejetih več zn krajevno skupnost pomembnih sklepov. Precejšen del razprave so člani sveta posvetili predlogu proračuna, predvsem pa virom dohodkov. *i so trenutno zelo nestabilni. Po predvidevanjih bo krajevna •knpnosl imela na razpolago hO milijonov Srlin sredstev za izvajanje programa dela. V okviru teh sredstev pa je udeležen sklad za mestna zemljišča * 21 milijoni, ki pa so še problematični zararli težke finančne situacije v podjetjih, ki v ta •klad neredno in z. zaostankom ^Plačujejo obvezne prispevke. S sprejetjem novega odloka o Prispevkih za mestna zemljišča. Ki jih bodo po novem plačevali 'Udi posamezniki - lastniki z o m 1 j i''. e in stanovanj, je še negotova višina tako zbranih sredstev, ker ni izračunu, koliko ho teh sredstev zbranih rlo konča leta. Proračun je bil potrjen I oklepom, da velja kot začasen ,n da se dokončno obravnava I" sprejme takrat, ko bodo zna- na sredstva iz prispevka za mestna zemljišča in zagotovljen njihov normalni dotok. Poleg tega je svet obravnaval probleme zdravstvene postaje in sprejel stališče, da se z.operst.avi poskusom, preseliti zdravstveno postajo iz. Mengša. 7n trzinsko šolo bo svet krajevne skupnosti prispeval kot notacijo 500.000 S din za ureditev vodovodnih instalacij in sanitarij. Sprejet je bil tudi sklep, da se nn naslednji soji obravnava poročilo cestnega podjetja, istočasno pa se cesttiemu podjetju predlaga, da iz svojih sredstev da za Krajevno skupnost Mengeš potrebno število cestarjev, svet krajevne skupnosti pa bo iz. svojih sredstev prišteval material — gramoz za redno vzdrževanje in posip cest v Mengšu in okolici. Kolikor bo v gramoznici na razpolago droben pesek, bomo nasuli in uredili najbolj obremenjene pločnike v Mengšu. Pod točko razno pa je svet krajevne, skupnosti sprejel več odgovorov nn prošnie občanov in organizacij, A. D. Turistična dejavnost v Mengšu V Mengšu je bil pred leti "stanovi jen Iniciativni odbor *a ustanovitev Tu risi ičnegu jjfjlštva Mengeš, ki je tedaj pri-"•1 s pospevešnn jem razvoja turizma in pripravami za sklic občnega zbora in ustanovitev 1 "risfičnega društva. To z.anii-s£l smo uresničili na občnem ib(|ni. ki je bil 26. aprila letos. J red tem so se nam ponesrečili '[■je poiskusi, ker širši krog občanov ni pokazal potrebnega razumevanja za sodelovanje na takem zboru. Na ta občni zbor smo povabili lastnike turističnih sob. ker smo smatrali, da so predvsem ti zainteresirani za čim boljše delo Turističnega društvu. V živalmi razpravi je bilo ugotovljeno, da je iniciativni odbor opravičil obstoj in posla vil solidno osnovo, na kateri bo novo izvoljeni odbor lahko naprej razvijal turistično dejavnost v Mengšu. Po razpra- vo avtobusna postaja, v kateri DO tudi bife, je lik pred do- Nov K(,nčunjcni. Tako rešitev perečega problema so Mengšani toplo Pozdravili, pa tudi turistično bo s tem krnj samo pridobil. vi smo zaključili, dn so naloge Turističnega drsstva v letošnjem letu naslednje: •— prizadevanja in izpraznitev Mengeškega gradu; ureditev zelenic in skrb za njihovo vzdrževanje: - ureditev recepcije in skrb za nemoten sprejem gostov: — popularizacija znamenito, sti Mengša po vsej Sloveniji in Jugoslaviji; Na koncu je bil izvoljen II-članski odbor in 3-članski nad- lurističnegu dru-i seji odbora je izvoljen IV-iniir, Mi|an za podpred-,'rič. upol.o-Ivan Ošep da zorni mini šiva Na bil za prei ter GubaOC ve lencič. uslltžbeni sednika Mirko jene za tajniki pa za blagajnika. Sprejet je bil skb pripravi predlog programa dela turističnega društva, katerega je treba dostavili članom odbora hkrati z vabili za naslednjo sejo. O delu društva in o sprejetem programu bomo bralce obveščali o naslednjih številkah Občinskega poročevalca. A. D. Samoprispevek -da aH ne V tem sestavku ne nameravam razmišljati •'načelno o samoprispevkih, ampak bi rad širši krog občanov seznanil s primerom, ko so občani na zboru VOliVCeV sprejeli sklep, na referendumu pa so se izjasnili proti uvedbi,samoprispevka. V Lok*i pri Mengšu so se lansko leto na zboru volivcev odločili, da ne bodo plačevali samoprispevka za ureditev komunalnih problemov tako kol v Mengšu in Trzinu. Od takrat Mengeš in Trzin plačujeta samoprispevek, katerega saldo znaša ob. koncu i^iriln za Mengeš preko S.ortO.O!) ) S din. za Trzin pa približno 2,000.009 S din. Nn letošnjem kandidacijskem zboru volivcev so občini zahtevali, da se popravi in uredi cesta skozi Loko. odstrani Tomin-čev pod. napelje vodovod itd. Predstavnik mestnega odbora SZDL jim je obrazložil, po kakšni poti se ti problemi urejajo in financirajo, zato so Ločani po krajši razpravi sprejeli sklep o uvedbi samoprispevka za dobo 3 let in sicer v višini I "/n od dohodka prebivalstva. Mestni odbor SZDL in Svet krajevne skupnosli Mengeš sta se dogovorila, da > bo referen- dum o samoprispevku izveden istočasno z volitvami. Izdan je bil poziv Mestnega odbora in Krajevne skupnosti, v katerem sla se oba organa obrnila na prebivalstvo Loke s predlogom, da glasujejo zu samoprispevek. Na volišču je za samoprispevek delal poseben volilni odbor z glu-sovalnieanii in skrinjico. Po končanem glasovanju smo ugotovili, da je o samoprispevku glasovalo "10 volivcev. Samoprispevek bi bil sprejet, če bi se zanj odločilo več kot polovica volivcev. tO se pravi polovica od 581 Vpisanih volivcev. Zamisel o samoprispevku in s tem o komunalni ureditvi Mengeške Loke pa je propadla zarndj tistih 219 volivcev, ki so glasovali proti samoprispevku. Neveljavnih glasovnic je bilo 21, za samoprispevek pa je glasovalo 70 občanov, ki so vedeli, da odločitev za samoprispevek pomeni tudi odločitev o ureditvi cest. vodovoda, kanalizacije itd. Zaradi lake odločitve Mengeš, ka Loka še dolgo ne bo tako urejeno naselje, kot si želi večina prebivalcev in kot je že nekdaj bila. Andrej Drmal v Trzinu: rezultat donovora O vodovodu v Trzinu smo že pisali. Kljub temu pa je prav. dn še enkrat obvestimo javnost o načinu zbiranja sredstev zn uresničitev dolgoletne Želje Trzincev in pohvalimo prizadevnost občanov, ki so si z lastnimi sredstvi zagotovili zdravo pitno vodo. Ves čas gradnje ji- bilo glavno vprašanje, odkod zagotoviti sredstva še poleg samoprispevka pbcanOV, ki so v svoj vodovod tudi sicer vložili precej lastnega dela in denarja. Poleg samoprispevka, ki ga plačujejo od osebnih dohodkov, so plačali stalni prispevek vsi interesenti zn vodo. kar je precej obremenilo njihove družinske proračune, Zn razliko od neka-ierih drugih naselij v mengeški krajevni skupnosti, so prebival- ci Trzina pokazali za gradnjo vodovoda veliko požrtvovalnosti. Upravni odbor Sklada za negospodarske investicije je nn zadnji seji znto sprejel sklep, dn zn gradnjo vodovoda v Trzinu prispeva I milijonov S din iz sredstev, ki jih iinn sklad nn razpolago. Poleg tega se ho do konca letošnjega leta zbralo približno 2 in pol milijona S din samoprispevka od prebivalcev Trzina, znatna sredstva pn bo prispeva'« tudi Vodna skupnost iz lastnih sredslev in od prispevkov občanov zn vodovod. Z zgraditvijo lega vodovoda bo odpravljena slalnn nevarnost okužbe in epidemije lifusn nn tem območju krajevne skupnosli Mengeš. A. D. 7C3 Nadaljevanje gradnje kanalizacije v Mengšu V Mengšu je precejšen del primarne kanalizacije že zgrajen, vendar ta še ne more v celoti obratovati zaradi dela še ne zgrajene kanalizacije ob Blej-cevi cesti. Krajevna skupnost Mengeš si že trt mesece prizadeva zbrati sredstva za to gradnjo, vendar se je ob vsakem poizkusu zataknilo pri pomanjkanju sredstev za vplačilo 10%, prekoračitve pogodbenih del; zaradi nerednega dotoka sredstev v sklad za mestna zemljišča ali pa kje drugje. l'o zadnjem poskusu pa smo prišli do zaključka, rla lahko tu del kanalizacije zgradimo iz. sredstev samoprispevka prebivalcev Mengša s tem. da nam za 10% polog manjkajoča sredstva pri. Speva sklad za urejanje mestnih zemljišč, j>ri katerem se je do konca aprila zbralo približno 2 milijona S din. O nadaljevanju gradnje bomo občane obvestili v naslednjih številkah Poročevalca. A. D. Ureditev zelenic Zadnji teden v'aprilu je Krajevna skupnost Mengeš organi- Drago prometno ogledalo na križišču v Mengšu je razbito. Ker pa je to najbolj nepregledno križišče, bi ga bilo nujno takoj obnoviti. A. D. Delo krajevne skupnosti Zlato polje Lansko leto v mesecu maju je bila ustanovljena Krajevna skupnost Zlato polje. Od takrat pa do marca 1967 je bilo 23 sej, kjer so se reševale v glavnem le komunalne zadeve. Osrednja točka razprav je bil most v Zlatem polju. Zaradi njega je bilo 19 sej. Začelo se je skoraj iz nič, danes pa je most v glavnem dograjen. Po predračunu naj bi stal okrog milijon starih dinarjev. Vendar kje dobiti ta denar. Krajevna skupnost je zirala posaditev zelenic in parkov v Mengšu z okrasnim grmičevjem in drevjem. Tako je urejena Zelenica ob Kolodvorski cesti. Glavni trg z okolico, okolica spomenika talcem, Trdinov trg in spomenik borcem iz I. svetovne vojne. Poleg tega bo cestno pod jed je do pričetkn turistične sezone uredilo križišče pred Pavovcem o čemer smo bralce obvestili že: v J>rejš-nji številki. Gostilničar Totte I' riškovec pa bo ob Kolodvorski cesti takoj po zaključku del v zvezi s križiščem uredil gostilniški vrt s šankom ob Kolodvorski cesti. S tem skušamo po svojih močeh prispevati k večji urejenosti naselja in povečanja varnosti prometa na najbolj prometnem križišču v Mengeški krajevni skupnosti. Tudi otroško igrišče v Mengšu je sedaj lepo urejeno otrokom mnogo koristnega razvedrila. •i nudi imela le 71.000 S dinarjev in to za vse ceste, ki jih skupnosl vzdržuje. Bilo je mnogo prepirov, potem pn je veliko dobri volje pokazala Gozdna uprava v Domžalah, ki je preskrbela |>roko 2.000 kg cementa in na gradbišče dostavila tudi gramoz in to po posredovanju tov. Zupančiča in Grošlja. Domačini iz okoliških vasi so prispevali po svojih možnostih les za plačilo delavcev in za nakup betonskega železa, nazadnje je pa še skupščina oboi ne Domžale: odobrila 3.000 N dinarjev, tako da je bilo vse pokrito. Nadalje je KS Zlato polje za dan mrtvih posula pokopališče s peskom, da je bilo tako lepo urejeno kot še nikoli. Vsaka hiša je prispevala |>o 1.000 'S din, le ena biša pa ni marala pri- spevati, čeprav imajo pri h t si avlo. Pred ktajevno skupnostjo Zlato polje J>a je še en težak problem, in tO cesta na Malo >-a*'J njo. 900 m je že zgrajene, 1l0w metrov pa je je še treba čimprej zgraditi. To je največji problem Zla lega polja. Voščani Trnave so kar sami zgradili vodovod brez krajevne skupnost' in pomoči občine, pa tudi udarniško so šli delat zu cesto k šob-Mnogo so k temu prispevali nekateri odborniki, čeprav ne dobijo od nobene strani zato nobenega priznanja. V sosedni1 občini Kamnik je to čisto drugače! Zlatopoljci želimo, da bi tovariši iz skupščine spoznali naše še nerešene probleme B* Učil mesta, da bi jih potem tudi lažje pomagali reševati. Vinko Grošelj Rešen problem Velike Lasne in Preserij Ze kar obupani vaščani iz vanj občine in Gozdne uprave Preserij, Velike Lašnje in oko- Sedaj pa je stvar rešena. Povc- liških vasi so dokončali, kar so zali smo se s sosednjo krajevno želeli že več desetletij, da bi skupnostjo Vranjo pečjo in J dobili dobro cesto. Bilo je veli- njenim predsednikom Oraž/ ko pritožb, prošenj in obreko. mom Peregrinom, kakor tudi U> BASEN (s posledicami, ki še pridejo) Na velikem vaškem dvorišču v Kurji vasi je bil zbor kurje vaške skupnosti. Udeležilo se ga je tudi nekaj petelinov; bahati in ošabni so postopali okrog, pona-šajoč se s svojimi rdečimi rožami. Bil pa je med njim tudi petelin, v borbah z njim in s sovražniki kurjega rodu prekaljeni junak, ki mu je bilo manj za zunanji videz in. petelinjo tpubticitu*. več pa zato, da je uspešno vodil kokošje sestanke in zborovanja ter organiziral razne volitve v razne vaške kokošje organe. Kakor je navada tudi pri ljudeh, je njegovo uspešno delo vzbudilo obilico grenke zavisti in zelene hinavščine pri petelinih, ki no se morali, pač zaradi takega stanja, trajno sončiti le o njegovi senci. Zgodilo se je, da je v deželi nekoč zavel no veter; pihnilo je tudi d Kurjo vas, na vaško dvorišče, med kurje prebivalstvo. Prinašal je s seboj novice, da je na pomolu nova generacija, ki bo odločilno pripomogla k standardu kokoši na vasi, ki bo prinesla nov in mlad zagon v delo in. probleme, ki so kot povsod drugod obstajali ludi v Kurji vasi. Naš petelin je bil med prvimi, ki je po zdravil tako pobudo, pobudo o prihajajoči novi kurji generaciji in ko je bilo torej dvorišče zbrano, da pozdravi prvega člana tega novega naraščaja je slavnostno zakikirikal: »Ki ste naše upanje, na piščancih svet stoji. Da, vedno sem se zavzemal za to, da se moramo pomladiti, vi ste tisti, ki boste, ko bomo mi končali v loncih in ponvah, prevzeli nase težko breme dela in kurje odgovornosti. Seveda pa tu — ko kikirikam o mladih, ni zametavati starih, petelinov in kokoši, ki že vseskozi pridno nosijo jajca ali opravljajo druge dolžnosli. Tisti hip pa je nekaj kuvsnilo in iz raspolovljene lupine je čivknilo komaj rojeno pišče: »Tovariši petelini, looarišcc kokoši: izkušnje nam. kažejo, da je nujno tudi tOf področju nošenja jajc izvesti temeljito spremembo. Kajti dosedanji — stari način nošenja jajc se je pokazal kot star, preživel in neekonomičen, ki je razvojno gledano nekako nedorasel našim svetlim ambicijam in potencialnim zmožnostim. Zato predlagam, da iz estetskih, razlogov na našem dvorišču, proizvajamo samo jajca z rdečo lupino in dvojne velikosti. Za tiste, ki novega načina ne bi. sprejeli ali pa zagovarjali starega, pa zabranimo pristop k naši skupni skledi« Od takrat dalje kokoši / nestrpnostjo čakajo, kdaj bo ptiče zneslo prvo novo jajce, do takrat pa so sklenile, dn ustavijo proizvodnjo po starem, načinu. In dn pišče hitreje zraslo, so mu določili doda t nt obrok dnevne hrane. M.B. kamniško gozdno upravo. I a ; 'itiin je đula veliki buldožer, ki je hitro napravil zve/o med Kamini < .a in /, i; u 1111 poljem ici Vsemi višinskimi zaselki. Buldožer je prelil zemljo iz Pnlovč 'preko Vranjo peci. Vel. Ln.šnjc ln Je Irelia še resen j do Obrš. Sedaj jo posuli s peskom in ini V. -ena. lakoj bo ino-/ avlomobilom iz I... 1'reserij v Kani-I ubili jsko dolino ali turist jo bo I ♦useljeni prepolovil ali prevo zil. sai u, občinski skupščini in i pokužetn nekaj i;/.umovanja in dasta še nekaj denarnih wds!ov. /a dosedanje oprav-Meno delo gre največ pohvale domžalski so-.dni upravi, posebno še šefu obrata ing. Ce aren. ker brez njegove pomoči bi še dolgo ostalo vse pri Stanem. Enako je treba duti pri- stvar 0 preiti toviec pr ali v /nanje šefu gozdnega obrala v Kamniku ing. Sni it u in tovarišu Jožetu Jorasu. Veliko prizadev. aoo so pokazali tudi domači idboruiki Lovrane l'uvlič. prod« sednik krajevne skupnost, Vinko Grošelj ter se nekateri. Nekateri pa zaslužijo tudi grajo, ker so to delo ovirali in mu nasprotovali to so predvsem tisti, ki že imajo sami eesto pred hišo in jim ni mar težav drugih, li niso hoteli napraviti niti enega dneva udarniškega dela. s tem se je tudi v tem kraju jaččlo premikati iz. zastarelosti k hitrejši in boljši povezavi med vasmi. Zu mnoge pomeni ta cestu konec težav ko so se morali brez potrebe voziti po 20 km daleč, sedaj |ia je več kot za polovico skrajšana pot iz. Črnega grabna v Tuhinjsko doli no. Nov način dodeljevanja sredstev športnim organizacijam v občini Ker je pred posamezniki pa ,l|di v nekaterih športnih organizacijah še vedno precej besed " novem načinu dodeljevanja •reditev, smo se odločili, da v krotkem prevzamemo glavne značilnosti »PRAVILNIKA 0 dodeljevanju sredstev tclesno-VzKojnim organizacijam v občini*, ki ga je koncem 1%d- leta •prejel Upravni odbor sklada Z:> pospeševanje telesne knltu-f(- Domžale. Ta pravilnik določa kriterije zu razdeljevanje sredstev posameznim organizacijam v občini "u osnovi: L osnovnega prispevka, ki je zugotovljen vsem organizacijam ln se deli na začetku leta kot akontacija in 2. sredstev, ki se delijo med letom na osnovi doseženih uspe-™ ">y in dr javnosti. i ruvilnik posebej določa sred. s'ya, ki so namenjena zu inve-»tiranje dejavnosti in vz.drže-v"nje športnih objektov; sred- stvn, dobljena imI »Sportske prognoze« so prav tako lnst sklada, rendar se delijo tisti krajevni !*Upnosfi kjer so ustvarjena. Medtem ko' je višina osnov-"°k'a prispevka (pod točko 1) v"č nI i manj stalna, se višina sr«'dstev (pod točko 2) regulira "dvisno od tekmovanj, nnsto-l")v. Uspehov, aktivnosti člnn-f*T*l. amaterskega strokovnega f'dra itd. Vse te osnove se točkujejo, vrednost točke pa se ""loči glede na višino zneskn fina učili sredstev, ki so na razpolago. Tu pravilnik zaobsega športe, ki so za naše področje specifič-nejši in imajo razumljivo za dvig kvalitete večji stimulans (smučanje, nogomet, košarka). Množičnost se ocenjuje posebej; nu osnovi števila aktivnega članstva, organizacije tečajev, seminarjev in množičnih jirire-dilev. Predvideva [>a |»ravilnik tudi zelo ostre kazni. Negativne točke se določajo za: ncsodelova-njc na obveznih prireditvah občinske zveze, na rednih |>rvon-s t vrni i li tekmovanjih, za izključitve in opomine, za kaznovanje kluba, suspenzijo igrišča itd. Ta pravilnik so imele v raz-jiravi vse športne organizacije; nekaj Umestnih pripomb je bilo sprejeto, vendar bo v ii|>o-rabi verjetno pretrpel še nekaj sprememb. Nedvomno je z njim stnlišče I JO skladu okrog dodeljevanja sredstev precej olajšano, ker bodo sredstva razdeljena na podlagi dokumentiranih meril, slej na podlagi subjektivnih zahtev več ali manj spretnih ne pa ncdeljevana kot do- lunkcionarjev. Objektivno razdeljevanje sredstev je namen pravilnika, dn bo vsakdo dobil toliko, kolikor je |io doseženih uspehih zaslužil. M. Brojan BERITE »OBČINSKI POROČEVALEC*! DOPISUJTE V »OBČINSKI POROČEVALEC«! šlnfela mladosti s pozdravi lovarišu TITU za njegov 75. rojstni dan je šla tudi letos skozi Domžale in mobilizirala mladino obeh osnovnih šol. ki je letos samoiniciativno poskrbela, da so pionirji tako kot vsako leto doslej lahko sodelovali v tej manifestaciji ljubezni in spoštovanja do njihovega velikega vzornika. V bodoče bo treba to prireditev vsekakor organizirati tako, kot smo bili vajeni prejšnja leta. Občani SO letos z vso odgovornostjo stopali na voliščn in oddali svoje glasove za kandidate, katerim »o najbolj zaupali. Važnosti dogodka primerno so bila urejena tudi volišča. Posebno pohvalili pa moramo skrbno urejeno volišče na Zlatem polju ali pa volišče v Mliiioslroju, ki ga vidile tudi na sliki. Več kot polstoletna tradicija se je za prvi maj ponovila tudi letos. Na vse zgodaj je domžalska godba zaigrala budnico pred gostilno KEBLR pa je godbenike pričnknl gostilničar in jim postregel z golažem in pijnčo. Turističnih sob Ker je letos mednarodno leto turizmu In pričakujemo več domačih in tujih turistov, bo gotovo tudi večje povpraševanje po turističnih sobah. V naši občini imamo poleg sob, ki jih nudita gostinski podjetji »Pošta« Domžale in Konšek Trojane še 214 zasebnih turističnih sob. Zaradi tega bomo lahko sprejemali goste in ne bo v tem oziru nikakih zadržkov. Ker je skupnost nudila mnogo sredstev za ureditev teh sob, pričakujemo, da se bodo ta sredstva tudi vračala in to kot turistična taksa, ali pa s tem, da bodo tujci pustili denar prr nas ob obisku naših gostiln in trgovin. Turisti prihajajo tudi na obiske k znancem ali sorodnikom in če ostajajo dalj časa, se tudi lahko poslužujejo teh sob. Sobe se oddajajo s posredovanjem recepcijske službe, ki jo opravljajo turistična društva in to Turistično društvo v Domžalah s sedežem v bifeju »Turist« pri bencinski črpalki. To društvo zajema območje Domžal, Rodice. Ihana in Jarš. V Mengšu je recepci.jska služba urejena v gostišču »Lovec«, v Radomljah pa v gostilni »Pri Špornu ;<. Za območje Kolrčevega in Vira ter Doba je recepcija v gostilni »Brinovec« na Viru, za Lukovico v gostilni »Pri Bevcu« in v Moravčah v bifeju »Pri Tomanu«. Vsi lastniki zasebnih turističnih sob, so prejeli odločbe o oddajanju sob, v katerih so navedene tudi cene nočitev, kajti po kakovosti in opremljenosti so sobe razdeljene na štiri kategorije. Vse gostilničarje in ostale pozivamo, da pomagajo pri dvigu turizma v naši občini s tem, da skrbijo, da bodo turistične sobe čimbolj izkoriščene. Za boljšo informiranost objavljamo se-ioam imetnikov turističnih sob. Seznam zasebnikov, ki imajo turistične sobe: L Bajec Zvonka Domžale, Taborska 21 2. Berus Franc Domžale, Kamniški bi. A 3. Brojan Franc Domžale, Tabor št. 14 4. Brumen Kruno Domžale, Ljubljanska 83 5. Burja Tatjana Domžale, Lobodova 7 6. Cencelj Ivan Domžale, Usnjarska 2 7. Deeeko Leopold Domžale, Sp. Jarše 5 8. Fekonja Martin Domžale, Podrečje 50 9. Grašič Tatjana Domžale, Ketejeva 5 10. Goltez Ciril Domžale, Kamniška 11. Grum Konrad Domžale, Železniška 3 12. Habe Marija Domžale, Zupančičeva 3 13. Habjan Franc Domžale, Vodovodna 5 14. Humer Ivanka Domžale, Obrtniška 6 15. Jeglič Franc Domžale, Zclezničarska 3 16. Juvan Hema Domžale, Ljubljanska 23 17. Juhant Magda Domžale. Ljubljanska 100 18. Kralj Ivo Domžale, Podrečje n. h. 19. Koritnik Štefan Domžale, Taborska n.h. 20. Krulc Valentin Domžale, Rodica 74 21. Logar Marija Domžale. Kidričeva 5 22. Majhenič Marica Domžale, Vodovodna 13 23. Nemec Anton Domžale. Železniška 3 24. Planine Martin Domžale, Slandrova 4 25. Pavlic Pavel Domžale, Obrtniška 12 26. Pevec Malči Domžale, Roje 4 27. Pecelj Danica Domžale. Tomšičeva 5 28. Rotar Frančiška Domžale, Kolodvorska 3 ?9. Rtegnar Ana Domžale. Prešernova 42 30. Šircelj Josinina Domžale Roška 4 ■i. Subelj Rezka Domžale. Področje 35 32. Štrukelj Zdravko Domžale, Ljubljanska novi blok imamo dovolj oJ. Varšek Miro Domžale, Savska cesta o4. Brunček Dragica Domžale, Zupančičeva 4 35. Dragan Franc Domžale, Kamniška 13 36. Deli Bello Metka Domžale, Stobov-ska 15 37. Dimnik Cirila Domžale, Ljubljanska 118 38. Dime Fani Domžale, Prešernova 27 39. Dubokovič Malči Domžale, Zaboršt 7 40. Frankovič Julij Domžale, Prešernova 30 41. Gnidovec Albin Domžale, Železniški blok III 42. Grudnik Simon Domžale, Vegova 8 43. Jančar Marija Domžale, Podrečje 33 44. Janežič Jelka Domžale, Prešernova 5 45. Jamnik Janez Domžale, Kamniška novi blok D 46. Urbanija Judita Domžale, Urha Stenovca 47. Januš Franc Domžale, Prešernova 36 48. Gabrovšek Frane Domžale, Taborska 49. Matičič Marija Domžale, Kamniška novi blok 50. Karlovšek Julija Domžale, Ul, Antona Skoka 7 51. Kroča Marica Domžale, Slandrova 8 52. Kveder Janko Domžale, Tomšičeva 8 53. Kovic Rozka Domžale, Ljubljanska 85 54. Kunstelj Francka Domžale, Prešernova 10 55. Laznik Elizabeta Domžale, Kamniška novi blok 56. Praprotnik Vladka Domžale, Kajuho-va 6 57. Peternel Pavle Domžale, Železniški blok 3 58. Rener Angelca Domžale, Kernikova 9 59. Skok Aleksander Domžale, Trdinova 4 60. Skrinjar Marko Domžale, Toneta Tomšiča 2 61. Tajč Ana Domžale, Urha Stenovca 4 62. Testen Stane Domžale, Rodica 37 63. Tominšek Peter Domžale, Stolpniška 2 64. Verbič Vido Domžale, Savska 4 65. Volčini Anton Domžale, Ulica 29. no-vombra 3 66. Zule Vid Domžale, Prešerhova 36 67. Pevec Drago Domžale, Roje 4 68. Pliberšek Nada Domžale, Murnova 3 69. Omahna Marija Domžale, Taborska 70. Flerin Drago Ihan 71. Kaliman Anica Domžale, Toneta Tomšiča ' ' 72. Jašovlč Vlado Domžale, Ljubljanska 92 73. Lepenik Branko Domžale, Ljubljanska 74. Goršek Janez Domžale, Krakovska 75. Rokavec Anton Domžale, Področje 1 76. Blejc Matej Mengeš, Liparjeva 17 77. Bore Anita Mengeš, Trdinov trg 8 78. Conžek Cveto Mengeš, Zadružna 43 79. Dornik Franc Mengeš, Ropretova pot 9 80. Flerin Franc Mengeš, Trdinov trg 3 81. Ficker Neli Mengeš, Liparjeva 21 82 Gregorc Miha Mengeš, Liparjeva 4 83. Golob Marta- Mengeš, Zavrti n. h. 84. Gorjup Cita Mengeš, Zadružna 40 85. Huskič Rasim Mengeš, Zadružna l/V 86. Jerič Ivan Mengeš, Ulica OF 13 87. Korenčan Jana Mengeš. Zadružna 21 88. Kosec F.ll Mengeš, Tomšičeva 30 89. Leb Tilka Mengeš, Kidričeva 40 90. Lipar Ivo Mengeš, Liparjeva 5 91. Lužar Franc Mengeš, Veselovo nabrežje 2 92. Lužar Stane Mengeš, Liparjeva 31 93. Lužar Marjan Mengeš, Kersnikova 1 94. Maver Rmrl Mengeš, Zadružna 19 9rc Malež Mariin Mengeš. Kersnikova 11 9tX Odar Amalija Mengeš, Ulica vstaje 5 97. Pogačar Angelca Mengeš, Ropretova pot 6 96. buetiar Karel Mengeš, Prešernova 31 M. -jUaiar Mi lan Mengeš, ZaUiuzna J lud. iD^iii jeiKa ivienges, IVlujsuova 11 lul. VeiUer Uana Mengeš, lomsiceva 3 1U2. Vidah Jolanda Mengeš, Zaviti n. h. 103. Zupan Janko Mengeš, Trdinov trg 6 101. Zupan ivan Mengeš, Kidričeva li 105. Zupan Marija Mengeš, Veselovo nabrežje 1 106. Lavne Marta Mengeš, Zavrti n.h. 1U7. kkurju Ferdinand Mengeš, Kolodvorsku 22 108. Osreclkar Rudi Mengeš, Kersnikova 6 1U9. Brojan Anton Mengeš, Zavrti 15 11U. Dermastja Frane Mengeš, Tomšičeva 12 111. uzurič Fatima Mengeš, Zadružna 47 112. Gostenčnik Anton Mengeš, Zadružna 37 113. Guna Marjeta Mengeš, Kolodvorska 12 114. Jenčič Milan Mengeš, Glavni trg 5 115. Kavčič Angela Mengeš, Partizanska 24 116. Kopitar Marija Mengeš, Zadružna 117. Majdič Frane Mengeš, Kersnikova 10 118. Ošep Ana Mengeš, Zadružna 39 119. Prelovšek Ludvik Mengeš, Zadružna 120. Vidmar Vasilij Mengeš, Zadružna 27 121. Zargi Jože Mengeš, Kidričeva 16 122. Zabret Slana Mengeš, Proletarska 8 123. Hočevar Slane Mengeš, Ulieat aleev 2 124. Benko Janez Rova pri Radomljah 125. Klemene Albin Radomlje 54 126. Juhant Milan Vir, Co.jz.ova 8 127. Gregorčič Mirko Dob 140 | 128. Margon Mo.jeu Vir, Saranovičeva 30 129. Ankovič Anton Vir, Bukovčeva 23 130. Roje Alojz Radomlje 64 131. Vrenjuk Viktor Vir, Saranovičeva 30 132. Pogačar Jože Radomlje 11 133. Petrušič Cilka Preserje 85 134. Orehek Janez Turnše n. h. 135. Sušnik Metka Vir, Cojzova 6 136. Zabavnik Jernej Homec 8 137. Zver Štefan Količevo, Nušičeva 1 138. Vollmajer Edo Kolovec 139. Velkavrh Milica Vir, Kuharjeva 2 140. Cerar Gregor Količevo 141. Smolnikar Štefka Vir, Cojzova 22 142. Ljušič Marija Preserje 91 143. Kušar Ivanka Vir, Kuharjeva 144. Grošelj Tončka Preserje 145. Kavčič Milan Dob 51 146. Novak Franc Moravče 147. Rotar Franc Ples 148. Marn Franc Brezje 149. Matečko Verica Moravče 150. Kokalj Antonija Vrhpolje 151. Kokalj Ivanka Kokošnje 4 152. Žemljic Almira Moravče 153. Adižez Vera Domžale, Prešernova 12 154. Vili Džuro Domžale, Toneta Tomšiča* 155. Korošec Jurij Domžale, Ljubljanska 6% 156. Cotman Ivan Domžale, Toneta Tomšiča 7 157. Zabret, Vera Mengeš, Tomšičeva 9 158. Vajt Vinko Domžale. Stobovska 20 159. Tratnik Alojzija Lukovica, Trajava5 160. Vilar Zinka Dob 3 161. Ložar Franc Domžale, Prešernova 6 162. Majhenič Franc Domžale, Vodovodna 5 163. Pavlic Anton Domžale. Maslejeva 8 164. Rode Julijana Domžale, Ljubljanska 85/11 165. P.irk Janez Domžale, Ljubljanska 85/ /III 166. Brojan Anica Domžale. Kolodvorska* 167. Bogataj Janez Domžale Taborska n.h- 168. Deletlč Dimitrij Domžale, Ljubljanska 83 169. Cnšperin Zdravkn Domžale, Prešernova 21 170. .Tezeršek Marica Domžale. Kajuhova 8 171. Kircher Stanislav Domžale, Ljubljanska 117 172. Košir Irma Domžale. Urha Stenovca" 173. Pavoševlč Zdenka Domžale, Partizan' ska fl 174. Pnčer Marjan Domžale, Prešernova 3* 175. Rožič Zdenka Domžale, Prešernova n. ; blok 176. Sršen Valentin Domžale, Trzinska 5 177. Skok Pavla Domžale, Urha Stenovca 178. Stupica Fani Domžale, Slandrova 1 179. Savom Ivan Domžale, Železniška 2 180. Smolnikar Jože Domžale. Rodica 40 181. Mohar Angela Domžale, Rodica n.h. 182. Drča Franc Mengeš, Blejčeva 9/III 18.'?. Miklič Fani Mengeš. Kolodvorska IG 184. Mrčun Anica Mengeš, Zadružna 9 185. Selak Zora Mengeš, Bleičeva 9III 186. Skarja Majda Mengeš, Kolodvorska 33 187. Zupan Zdravko Mengeš, Majstrova nova hiša 188. Trobec Francka Mengeš, Veselovo nabrežje 1 189. Držanič Vili Mengeš, TAMIZ 190. Kušar Ivanka Mengeš, Zadružna n.h. 191. Rženičnrk Jože Mengeš. Kidričeva 10 192. Sršen Mihael Mengeš, Kolodvorska 10 193. Llpovšek Matko Mengeš, Gorenjska 2 194. Llpovšek Franc Radomlje 195. Nastran Ciril Radomlje 111 196. Urbanija Anton Homec 51 197. Urbanija Stanka Preserje 84 198. Juriševič Danilo Dob 18 199. Matičič Tončka Dob 9 2n0. Zalokar Alojz Količevo 56 201. Kočar Ivana Preserje 81 202. Kotar Ivan Sp. Jarše 42 203. Kocjan Franc Imovica 1 204. Cerar Franc Lukovica 205. Pavlie-Rus Majda St. Vid pri Lukovici 206. Medved Frane Dragomelj 207. Hribar Zorka Ihan 2 208. Hribar Janez Ihan 22 209. Lunar Ivanka Bišče 18 210. Strekelj Rezka Podrečje 33 211. Rak Franc Ihan 3 212. Lenič Jože Ihan n.h. 213. Slabič Peter Sp. Jarše 29 214. Pirnat Ivanka Sp. Jarše 5 Naše turistične zanimivosti Sv. Mohor nad Nedaleč od Moravč, nekako l'ol ure boda PO gozdnati pod dospele do Mentorjevega griču ki vam nudi prekrasen razgled PO vsej domžalski ravnini t ju do Kranja, Nn vrhu griča je starodavna cerkvica z obzidjem — taborom. Ta (očka je znana i/. NOV. kajti fu je bila prva bor-',;» na moinvškcm in to že sep. ♦•'nibra 1941. kjer je pcstico Partizanov (Radomeljsko Četo) '"•padlo več lisoč Nei '.cev. Pad jeni gričem, med gostim smrekovim in borovim gozdom sto-•1'jo razvaline nekdanjega gradu Rožek i/. Ml. stoletja. Ura-icakl tega gradu so v letih umi *> uto sezidali nove dol'ns'i gradove Tnslanj in Zalog pri Moravčah, kamor so se preselili in grad Rožek zapustili, nakar je propadel. Pod tem gradom leče potok Ortijščica po slikoviti soteski, kjer je polno starih žag in mlinov. Od tu se lahko vrnete v Domžale preko Negastrna v Krašnjo, ali pa nazaj v Moravče, kjer se boste odpočili v kaki Moravski gostilni, kjer boste poceni in solidno postreženi. Ta enodnevni izlet lahko napravile z avtobusom, ki vozi ob nedeljah zjutraj iz Domžal ob 7,45, vrnete pa se ob 18. uri iz Moravč. Obi-ščiie to lepo izletno točko! T. D. Moravče Obiščite Železno jamo Železna jama na Uorjuši je v poletnem času odprta vsako "edeljo popoldne, ogled z. vodstvom pa je ob 14., 15., 16. in 17. '"'i. Ob delavnikih si jamo lahko ogledajo samo organizirane skupine, ki pa morajo obisk prijaviti v naprej na naslov: Ivanka Jenič (jorjuša I"', p. Dob. ki je tudi vodič. Za šolsko mladino z vodstvom je cena ogledu 50 S din za Osebo, za mladino posamezno 100 S din, zu odrasle pa 150 S din. Obiskovalce tudi vabimo, da Si po ogledu jame okrepčajo v t>rb Urejenem Jamarskem domu, ki je v neposredni bližini dol JUIIK Tako je z grenkobo vzdihnila že marsikatera mati ali oče, ko sta spoznala, da njun otrok ni tak kots o drugi, zdravi otroci. Tak otrok že v svoji detinski dobi pokaže, da z njim ui nekaj v redu. Telesno zdrav, a duševno zaostal. Ti in laki otroci niso od danes, so se in se bodo še rodili in to celo v družinah, kjer so vsestransko urejene življenjske razmere. Nekdaj so bili taki otroci v breme družini, v breme kasneje šoli in končno družbi. Vsepovsod so bili zapostavljeni, zaničevani in drugim v posmeh. Zato ni čudno, da so prav ti otroci kasneje postali brezdelneži, ki so hote ali nehote zašli na stran pota. Saj so morali že v svoji detinski dob! in kasneje vse življenje poslušati očitke in srnniotenja. Nihče se ni zavzel zanje, nihče jim ni hotel nudili dela. Tavanje iz kraja v kraj, beračenje je bilo njihovo življenje. Šele po osvoboditvi se je zanje obrnilo na bolje. Danes se širom naše domovine odpirajo posebne osnovne šole in internati za duševno zaostale otroke. Tu se počutijo bolj doma, enaki med enakimi. Šola posta- ne njih drugi dom. saj tu jih nihče ne sramoti in ne zapostavlja. Učna snov je prikrojena njihovim duševnim zmožnostim, zahteve so manjše in otroku je dano, da si pridobi vsaj najnujnejše znanje, ki ga bo potreboval za bodoče življenje Mnogi se tudi delovao usposabljajo za razne lažje poklice. Da bi pomagali vsem tem otrokom, je bil ustanovljen iniciativni odbor za čimprejšnjo ustanovitev društva za pomoč vsem duševno zaostalim osebam kamniške in domžalske občine. Namen tega društva je zbirati denarna in materialna sredstva in s tem podpreti prizadevanje teh ustanvov, da bi mogle zajeti čimveč teh prizadetih otrok. Do danes je mogla Posebna osnovna šola na Homcu zajeti le 65 otrok iz obeh občin. Na vpis pa jih čaka še več kot 150. Zato vabimo vse ustanove, podjetja, delovne kolektive in vsakega našega občana, da pristopi v to dobrodelno društvo in tako podpre materialno in moralno to humano prizadevanje. Nace Vodnik itt I ......M—.—ISi \—I^-~~i?^f ■■ ■ JLr^-'ita i ..., — i ■%........... , ... ... „ _ 1 i Jamarski klub Počasi prihajamo v sezono dopustov in lelovnnj. Ena najlepših točk za letovanje ob morju je prav gotovo Umag, kjer ima podjetje Induplati iz Jarš svoj počitniški dom, ki je odlično urejen, z lepo okolico in prikupno plažo. ŠPORTNI DROBIŽ V soboto 22. aprila je bila v prostorih kegljišča v Domžalah ustanovna skupščina Kegljaške-ga kluba Domžale. V resnici je že čas. da bi se na tem športnem objektu razvila taka tekmovalna dejavnost, ki bi vsaj deloma opravičevala velika materialna sredstva vložena vanj. Ustanovni skupščini je prisostvoval tudi predsednik občinske zveze za telesno vzgojo tov. Stane L A/NT K. Malo Domžalčaiiov ve. da je eden izmed najboljših domžalskih košarkarjev TONE GnJLJ tudi odličen tekmovalec v go-eartu. Grilj. ki je prvak Jugoslavije za leto I9t>6. je že nu prvem letošnjem domačem tekmovanju dokazal da tudi letos verjetno ne bo imel prave konkurence. Grilj. ki nastopa za AMD Moste, je v Kopru med 35 tekmovalci osvojil v kategoriji do 125 ecm prvo mesto. Tudi drugi Domžalčan Subelj. ki prav tako nastopa za AMD Moste, je dosegel lep uspeh. V isti konkurenci je osvojil odlično 3. mesto. Pretekli mesec se je nadaljevalo prvensto v LNP. Klubi iz domžalske občine imajo v tem tekmovanju spremenljivo srečo. Ena izmed najbolj zanimivih tekem v preteklem mesecu je bila v Ihanu, kjer sta se sestali moštvo domačinov in IN-DUPLATl iz Jarš. Na tem občinskem derbiju, za katerega je bilo zanimanje zelo veliko, je bila borba zeli) ogorčena. Kakor je običaj pri veliki večini derbijev. se je tudi ta končal neodločeno I : 1 (t : 0). /lasti je v spomladanskem delu prvenstva razočaralo moštvo INDUPLATI. presenetili pa sta moštvi IHANA in DOMŽAL. Doinžalčani. ki spomladi še niso izgubili nobene točke, so v nedeljo 7. maja premagali še enega pretendenta za prTO mesto vrhniškega USNJARJA z 1 : 0. Gol za domače je doseged Jože ZUPAN. Po vsej domžalski občini je mladina zavzeto pripravljena na praznovanje dneva mladosti 25. maja. V počastitev tega praznika bodo organizirana še v tem mesecu številna tekmovanja: (medšolska tekmovanja, tekmovanja mladinskih tovarniških aktivov. DI'M ipd.). Želimo si le. da bi bilo mladim športnikom vreme v maju čimbolj naklonjeno, da bomo lahko priča lepim množičnim manifestacijam pa tudi dobrim tekniovalnim dosežkom. Pred vrati je plavalna sezona. Prav bi bilo, da bi že sedaj začeli misliti, kaj bo v letošnji sezoni z domžalskim plavanjem. Kakor smo izvedeli, bi bila pripravljena prevzeti v Domžalah treniranje plavalcev bivša državna rekorderka in repre-zentantka /lata TliTNIK. Ponuja se nam torej prilika, da domžalski plavalci po dolgih letih dobe kvalitetnega trenerja. Malenkostna sredstva za ta namen pa bi po našem ne smela predstuvljati prevelikih težav. M. B. Usnjarijada - tokrat v Domžalah Šolsko š|)ortno društvo nu STUGŠ v Domžalah je bilo letos organizator Usnjarjade — tekmovanja usnjarskih delavcev Slovenije. Prijavljenih je bilo 7 moštev. Tekmovanje, ki je bilo pod pokroviteljstvom direktorja zavoda STUGS Borisa LENGKA. je društvo organiziralo s svojimi sredstvi, prispevek pa so dalj dijaki šole. Rezultati: ROKOMET Šmartno pri Litiji : STUGS 26 : 12 (13 : 7), Peko : Šmartno pri Litiji 15 : 13 (7 : 3). Peko : Šmartno pri Liliji 15 : 13 (7 : 3). 1. Peko. 2. Šmartno liri Litiji, 3. STUGŠ Domžale. MALI NOG O M KI Utok Kamnik : STUGS lil (t :0), Nogometaši NK Domžale so letos, kol izgleda, resno poprijeti za delo in to je že rodilo prve uspehe. Na vseh prvenstvenih srečanjih spomladanskega dela tekmovanju zmagujejo, pa tudi discipliniranost igralcev se je vidno popravila. Upajmo, da je kriza domžalskega nogometa končno mimo in dn bodo Domžale v bodoče v nogometu spet pričele predstavljati listo, kar so že nekoč. Za letošnje uspehe pa je treba dati igralcem in vodstvu kluba vso pohvalo in priznanje. Košarka STUGS II : Utok Kamnik 1 : 3 (0 : 1), STUGŠ I : STUGŠ II 2 :0 d : 0), STUGS II : Vrhnika 3 10 (3:0), STUGS 1 : Vrhnika 5 : 2 (3 : 1), Vrhnika : Utok Kamnik 3:0 (3 : 0). 1. STUGS I, 2. Utok Kamnik, 3. STUGS II, 4. Vrhnika. ŠAH Prvo mesto je osvojila ekipa STUGS I v postavi: Miličevič. Pavli, Spasov, Skok, Spasevski. Drugo: Šmartno pri Litiji, 3. Vrhnika, 4. STUGS II. STRELJANJE 1. STUGS I. 2. Peko Tržič, 3. Šmartno pri Litiji. 4. Kamnik. 5. Vrhnika. 6. STUGS II. M. B. Moštva v slovenski košarkaški ligi, kjer nastopajo tudi DomžalČani so odigrali že 4 kola. DomžalČani so v novi konkurenci začeli zelo uspešno. Ce bi ne doživeli doma nesrečnega poraza s Slovanom iz. Ljubljane, bi bili celo ou su-mem vrhu prvenstvene razpredelnice. V svojem zadnjem nastopu so igralci Domžal v Šoštanju premagali moštvo ELEKTRE s 66 i 40 (30 : 24). V dosedanjih tekmah se je s požrtvovalno in učinkovito igro odlikoval zlasti center ZKVNIK. ki se je uvrstil med najboljše stre+ce repuMrške lige. Tablica: 1. Slovan 440 2. Iliriju 440 3. Domžale 431 4. Maribor 422 5. Mariljor 66 422 6. Sotu 7. Rudar 8. Jesenice 9. Lesonit 10. E+ok-l*a 422 415 413 413 404 344 : 285 8 262 : 221 8 277:214 6 273 : 271 251 :25t 200 : 203 272 : 282 304 : 396 176 : 215 227 : 293 M. B. IHAN: Ostra igra posledica slabega sojenja Nedeijsko srečanje moštev IHANA in INDUPLAT1 v Ihanu za prvenstvo v ljubljanski nogometni podzvezi je potekalo zelo razburljivo in vmes celo surovo. Sodnik Vrhovec svoji nalogi ni bil dorasel. S slabim sojenjem je že v peti minuti prvega polčasa prikrajšal igralce Induplati ter svoje napake ponavljal do konca srečanja. V deseti minuti igre je potem, ko je vratar Induplati že držal žogo v roki, dosodil enajstmetrovko za prekršek, ki so je zgodil kasneje. V drugem delu igre je sodnik Vrhovec: iz Ljubljane napravil še vrsto nedopustljivih napak ter se zanje opravičeval in pogajal z igralci. Na igrišču je bilo vse: mož za prvo pomoči reditelj, sodnik in še kaj. Gl«* dalci so Upravičeno dvomili. č<* bo sodniku BSpelo pripeljat' tekmo do regularnega zaključka. To pa se je le zgodilo. Neodločen izid srečanja (1 : D je realen; tako je zadevo ocenil tudi tovariš Gjud. ki je |'° tekmj napravil urndtii zapisnik: Kapetana obeh moštev )>a sla !il edina, da je bila tekma ostr" in surova zaradi slabega soje nja sodnika Vrbovca. Predstavnik nogometašev I h*' na je po tekmi komentiral srečanje z besedami: Slabe loku"' ustvarijo slabi sodniki. O. Lipovšek