Š Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid SPREMNA BESEDA UREDNICE Spet je tu. In še preden se ga bomo prav zares zavedeli, ga bo že konec. V mislih imam december, veseli december. Letos nam je ta mesec naklonil vsaj toliko, da nam je že nekoliko pobelil okoliš in smo imeli dejansko občutek, da se začenja dogajati nekaj prazničnega. Seveda ni trajalo dolgo. Komaj smo očistili dvorišča, ceste in avtomobile in se začeli veseliti nad lepoto zimske idile, že je prišla odjuga in nam vzela to belo srečo. No, pa saj se je zima uradno šele komaj začela, upajmo, da nam bo postregla še s kakšno porcijo snega. Do takrat se bomo veselili prihoda še dveh dobrih mož, ki nam bosta mogoče prinesla kaj lepega. Zadnje dni se ob poplavi Dedkov Mrazov in Božičkov za otroke ter kupovanju oziroma iskanju daril zanje, sprašujem, kajnaši otroci sploh potrebujejo. In potem s takimi mislimi stojim pred založenimi policami in razmišljam, s čim lahko svojega otroka razveselim. Je to nov avto, mogoče barvice ali plastelin, se bo razveselil nove plišaste živali ali lego kock ali naj mu kupim kaj uporabnega, na primer novo kapo, šal, nogavice. Z mešanimi občutki hodim po trgovinah in ugotavljam, da prav zares ničesar ne potrebuje, ker vse že ima oziroma se najraje igra z najbolj starimi in najbolj uporabljenimi igračami. Tako ugotovim, da je od vseh možnih dobrin res najbolj pomemben čas, ki ga podarimo otroku. Ni toliko pomembno, da ga zamotim za kratek čas z novo igračo in sebi s tem kupim nekaj prostega časa, ampak je veliko bolj pomembno, da smo vsi skupaj in se ukvarjamo en z drugim. Naš skupni čas nam prikrade nasmeške na obraze, nas razveseljuje in greje v teh mrzlih zimskih dneh. Tako kot otroci pa so našega časa veseli tudi tisti, ki so osamljeni, pa naj bodo to stari ali mladi. Potrudimo se, zlasti sedaj ob praznikih, da vsaj peščici osamljenih s svojo dobro voljo in lepo besedo polepšamo dan. Ob koncu še enega leta vam, v imenu celotnega uredniškega odbora, želim veliko lepega in dobrega v prihodnjem letu. Odgovorna urednica Mateja Brus IZ VSEBINE: Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid.............................................3 Spomenik 25 ustreljenim talcem v Šentvidu..................................4 Mreža dnevnih centrov aktivnosti za starejše v Ljubljani..............6 Jesensko srečanje 2012.................................................................8, 9 33. tek na Šmarno goro...................................................................11 Kotiček za najmlajše......................................................................14 Novice o zanimivih dogodkih v Šentvidu.......................................15 Napovednik dogodkov zima 2012/13...........................................16 Odgovorna urednica: Mateja Brus Uredništvo: Igor Povše Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Marko Vertačnik Številka 4. leto izdajanja III. Naklada: 5500 izvodov Tisk: Mako R, d.o.o. Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Šentvid n0d ljubijo] Na naslovnici: ZIMSKA IDILA M Tg^titkaSOBl^ihfiljočemnovem letu. ^Vsemkrlpniiminkrillnom ' ,,obkonGu:ietaizeir^s^- " b@ZBčm@ pa •«m ¡v pnaMočemi Detu 2013. - ¿mm~ Hkrati vam §©§^1®® tudO .v ■" .....^mmur** ; '^rï : Svet Četrtne skupnosti ŠeintvMI 'J DELO SVETA CS ŠENTVID Leto se počasi izteka in pripravljamo se na slovo od starega leta, ko z velikimi pričakovanji pričakujemo novo leto. V teh prazničnih dneh nas marsikatera misel popelje k spominom na stvari, ki smo jih uspeli narediti, pa tudi tiste, ki so se nam iz takšnega ali drugačnega razloga izmuznile. Foto: Robert Golavšek V Svetu Četrtne skupnosti Šentvid smo s preteklim letom zadovoljni, saj smo dosegli kar nekaj stvari, ki so se prejšnja leta zdele nedosegljive. O vseh smo že nekaj napisali, a prav je, da se spomnimo vsaj tistih najpomembnejših. Prebivalci Stanežič in Dvora se bodo gotovo strinjali, da je eden največjih dosežkov, da smo uspeli vzpostaviti redno avtobusno progo Ljubljanskega potniškega prometa številka 15, ki povezuje Stanežiče in Pirniče, od pred kratkim pa vozi vse do Medvod. Vsakodnevno število potnikov in ne nazadnje podaljšanje proge do Medvod trdno priča o potrebnosti te povezave. Foto: Robert Golavšek In ko je enkrat začel voziti v Stanežiče avtobus, se je zdela uresničitev dolgoletne želje prebivalcev Stanežič, da se uredi ploščad pred gasilskim domom, kjer obrača nova avtobusna proga, skoraj obvezna. Kar nekaj prepričevanja je bilo potrebno, a na koncu je bila ploščad vendarle asfaltirana, istočasno pa smo uspeli prepričati Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet MOL, da v sklopu tega obnovi tudi otroško igrišče pred gasilnim domom. Žal sta nas kljub dobri volji prehitela zima in mraz, tako da bo ploščad verjetno dokončno urejena pomladi prihodnjega leta, ko bodo zarisani obračališče in parkirni prostori. Ureditev Prušnikove ulice je tudi eden od večjih dosežkov. O tem si lahko sicer preberete več v članku v nadaljevanju tega časopisa, a potrebno je reči: Po dvanajstih letih nam je vendarle uspelo. In če so bili zgoraj opisani dosežki v veliki meri odvisni od dobrega in intenzivnega sodelovanja z mestnimi organi in službami, vseeno ne gre prezreti uspehov, ki so bili povsem v rokah četrtne skupnosti, pa zato niso nič manjši. Med večjimi akcijami gotovo izstopata pomladna čistilna akcija in Jesensko srečanje v oktobru. Za obe je značilno, da sta bili izvedeni s krajani za krajane Četrtne skupnosti Šentvid. Moramo reči, da je bil odziv zelo dober in da vas je veliko takšnih, ki ste pripravljeni kaj storiti, da bi bilo vsem bolje. Tudi projekt oživitve Ljudskega doma teče uspešno in je bil letos jeseni oplemeniten z abonmajem, namenjenim najmlajšim - Šodrček, ki prinaša mesečno vsaj eno predstavo, namenjeno otrokom. Seveda program, namenjen odraslim, zato ni nič manjši. V celoti je bil uresničen tudi program Sveta ČS Šentvid, s katerim s tesnim sodelovanjem z društvi Svet ČS Šentvid vzpodbuja organizacijo številnih športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Gotovo se je skoraj vsakdo udeležil vsaj ene izmed njih. Skozi program malih del je Svet Četrtne skupnosti Šentvid oplemenitil dvorano v Guncljah, saj smo kupili in montirali kar nekaj športne opreme in tako še povečali njeno večnamenskost. S Službo za lokalno samoupravo smo se uspeli dogovoriti tudi za zaščito radiatorjev, tako da bo razgibavanje kar se da varno. Veliko je še majhnih zmag, a je prostor za ta članek omejen. Prav tako je kar nekaj prizadevanj ostalo brez želenih rezultatov, a to so naloge za prihodnje leto. Kot vsakič naj vas povabim, da dogajanje spremljate na naši spletni strani www.cs-sentvid.si in zaključim s čestitko ob prihajajočih praznikih in novem letu. Damijan Volavšek, predsednik sveta ČS Šentvid G MESTNA OBČINA LJUBLJANA VABI UPOKOJENCE NA BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJI (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDEŽU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID - tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUŽBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. PRISRČNO VABLJENI! SPOMENIK ŠENTVIDU 25 USTRELJENIM TALCEM V Spomenik 25 ustreljenim talcem stoji ob stari Celovški cesti, na kraju, kjer so Nemci 31. januarja 1944 ustrelili 25 slovenskih domoljubov, ki so izdatno podpirali OF. V nadaljevanju želim opisati, kaj vse se je zgodilo pred tem in kaj je pripeljalo do streljanja zavednih ljudi. Vse več je podatkov, ki govorijo, da je odporniško gibanje, ki ga je vodila KP, odločilno podpiralo tudi meščanstvo: gospodarstveniki, intelektualci, uradniki ... To dokazuje, kako velika je bila nacionalistična mobilizacija in radikalizacija Slovencev že pred 2. svetovno vojno in takoj po njej. Videli so grožnjo v italijanskem in nemškem nacionalističnem ekspanzionizmu, ki se mu je treba za vsako ceno upreti. Partijsko zgodovinopisje je tradicijo meščanskega upora proti fašizmu seveda zanikalo, vendar pa novejše raziskave kažejo na bogato razvejeno slovensko odporniško gibanje proti Italiji in Nemčiji, kar je v nadaljevanju tudi opisano. Med obiskom Kidriča v Poljanski dolini se je poverjenik IO OF Jože Sluga v Šentvidu in Medvodah dogovarjal o organizaciji OF s svojimi nekdanjimi sodelavci in lastniki podjetij. Tako je bilo v juniju leta 1941 v severnem delu Ljubljane več sestankov sodelavcev partizanskega gibanja. Tudi v Šentvidu, Vižmarjah in Mednem so bile postavljene t. i. »trojke OF«. V tem obdobju je bilo organiziranih več »trojk«. V »mizarski zadrugi« v Vižmarjah, v obratu Šport opreme v Šentvidu, Mizarski delavnici Erman&Arhar v Šentvidu in drugje. Med zelo aktivnimi podporniki OF sta bila prav Albin Kolb - Edvard, rojen 21. februarja 1903, ki je bil lastnik obrata Športne opreme v Šentvidu, in Ivan Miklavc - Žan solastnik tekstilne tovarne v Medvodah. Miklavc, Kolb in drugi gospodarstveniki so v svojih obratih dopuščali in podpirali delovanje OF in pošiljali partizanom izdatno pomoč v blagu in denarju. Vršili so nabiralne akcije za NOB. Tako so v prvi polovici leta 1943 zbrali 100.000 rajhsmark, prispevali 10.000 pol papirja in drug material za tehniko. Albin Kolb je bil znan kot dober organizator obveščevalne in propagandne službe odborov OF. Miklavc je v tisoč izvodih izdal Baklo kot glasilo Glavnega odbora OF za Gorenjsko. Albin Kolb je bil zaradi svojega sodelovanja z OF prvič aretiran že 8. februarja 1943 in bil tri mesece v zaporu v Begunjah. Izpuščen je bil 18. maja 1943. Takoj je aktivno nadaljeval delo za OF. Albin Kolb je bil član odbora OF Šentvid-Medvode in je bil kot član gorenjske delegacije tudi na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer je bil izvoljen v slovensko delegacijo za 2. zasedanje Avnoja. Vendar ga na 2. zasedanje Avnoja ni bilo. Njegovo življenje je takrat že viselo na nitki, ker je izvedel, da je po ljudski govorici postal narodni izdajalec in da naj bi ga spremljali trije likvidatorji. Zato je v pismu PK KPS zahteval, da se proti njemu uvede preiskava in se mu omogoči obramba ter da do razjasnitve v celoti prekinja z delom. Istočasno je pisal izredno kritično pismo o problematičnih pojavah v partizanski vojski. Vnaprej je zavrnil morebitne očitke, da njegov kritičen pogled izhaja iz njegove pripadnosti imovitejšemu sloju. Kolb je pred aretacijo dobil partizanski mobilizacijski poziv in je nameraval naslednji dan oditi v partizane. Aretiran je bil 5. novembra 1943. Poslan je bil v koncentracijsko taborišče v Mauthausen. Kolba so pozneje še z osmimi taboriščniki pripeljali nazaj v Begunje. Ustreljen je bil kot talec 31. januarja 1944 v Šentvidu. Tu je bil ustreljen šentviški župan Maurer. Krščansko in meščansko pojmovanje cene življenja in poštenosti v usodni igri med partijo in gestapom ni kaj dosti štelo. Partijski in gestapovski šahisti so igrali z glavami nesojenega Pokrajinskega odbora OF. Ko so v jeseni 1943 ugotovili, da so njihove nakane razkrite, so svoje figure uničili. Nekaj ljudi okrog meščanskega Pokrajinskega odbora OF je pobila partijska politična policija, nekaj pa nacionalsocialistična. Talci, ustreljeni v Šentvidu 31. januarja 1944 Življenje Albina Kolba, Ivana Miklavca in drugih je ugasnilo prav v Šentvidu. Tam je partijska politična policija 25. januarja 1944 umorila inž. Lovrenca Maurerja, nemškega župana v Šentvidu. V zapisanem življenjepisu Jožeta Jame - Sineta, domačina iz Poljan, so zapisali, da je odšel v partizane pred vpoklicem v nemško vojsko 17. februarja 1943. Od jeseni 1943 je bil komandant VOS grupe Medvode. Po nalogu VOS je v italijanski uniformi prišel v Šentvid 25. januarja 1944 in ob tri četrt na eno popoldne na cesti pred Černetovo hišo ustrelil župana, koroškega Nemca, Maurerja, ko je ta šel iz urada na kosilo. Nanj je izstrelil več revolverskih strelov in nato uspešno pobegnil skozi Zaletelovo dvorišče in čez Celovško cesto v gozd. Drug podatek pa govori, da ga je ustrelil Jeraj Peter iz Vodic, ki je tudi bil član VOS grupe Šentvid-Medno. Jože Jama je padel 8. junija 1944, Jeraj Peter pa naj bi utonil pri gradnji proge Brčko Banoviči. Za Maurerjevo smrt so okupatorji v Šentvidu 31. januarja 1944 ustrelili 25 talcev. To je bilo eno od dejanj skrajnega nasilja, nespametnega žrtvovanja človeških življenj, ki so jih Kolb in Miklavc z njegovimi somišljeniki skušali preprečiti ali vsajomiliti morilski tok vojne. Vendar v času skrajnosti za tako spoštovanje življenja ni bilo prostora. Kolb in Miklavc in ostali so bili ustreljeni kot talci za maščevanje za Maurerjevo smrt. Urejen spomenik pred praznikom, Dnevom spomina na mrtve Za urejanja spomenika talcem skrbi krajevni odbor ZB Šentvid ob vsakoletni pomoči Četrtne skupnosti Šentvid. V spoštovanje do ustreljenih talcev, zavednih domoljubov, je v bližini spomenika (do stare Celovške ceste) poimenovana CESTA 25 TALCEV. Ob tem pa moram zapisati, da si Četrtna skupnost že več let prizadeva, da bi se ta cesta v četrtni skupnosti, ki je edina, ki še ni asfaltirana, končno le asfaltirala in primerno uredila. Vendar na MOL, kjer se včasih radi sklicujejo na vrednote partizanstva, nimajo dosti posluha, da bi se ta cesta uredila. Asfaltna prevleka cele ceste ne bi stala dosti več kot ena plača mestnega uradnika, pa se kar prelaga iz leta v leto. Upajmo, da bo mogoče vsaj prihodnje leto? Jože Sever, vir šentviški zbornik NOVOSTI V OBČINI MEDVODE IN VODICE: NOVA LINIJA 30, PODALJŠANA LINIJA 15, NOVA PRESTOPNA PENTLJA V MEDVODAH IN VODICAH; OKREPLJENA LINIJA 60 5. novembra so na LPP-ju v naši okolici uvedli nekaj novosti, saj so se linije v občinah Medvode in Vodice malo spremenile. PRESTOPNO STIČIŠČE MEDVODE (linije 15, 25, 30) Uvedba nove linije 30 (Medvode-Vodice), podaljšanje linije 15 (Stanežiče-Medvode) in novo prestopno stičišče vseh treh linij 15, 25 in 30 so spremembe, ki po novem zaznamujejo potovalne tokove v Medvodah. Linije se srečujejo ob nogometnem igrišču, na novo preurejeni prometni pentlji, kjer lahko potniki prestopajo in potujejo v več smeri. NOVA LINIJA 30 (Medvode-Vodice) bo potekala po trasi Medvode-Medvode (Na Klancu)-Zbiljski gaj-Zbilje K (Križišče)-Zbilje (Jezero)-Zbilje (Barka)-Smlednik,Valburga-Hraše zahod-Hraše center-Hraše vzhod-Zapoge-Zapoge obračališče-Vodice. Z novo povezovalno linijo med občinama Vodice in Medvode bodo potniki deloma potovali v enem območju, deloma v dveh. Območno mejo bo potnik prestopil na postajališču Hraše vzhod. Linija 30 povezuje s centrom Medvod prebivalce Zbilj, Smlednika, Valburge, Hraš, pa tudi oskrbovance doma starejših - DEOS; s prestopom na linijo 25 ali 15 na novem prestopnem postajališču v Medvodah pa lahko potniki potujejo tudi v Ljubljano. Linija 30 poteka v dveh območjih; območna meja je postajališče Hraše vzhod. V Medvodah (naselje Svetje) bo na liniji 30 urejeno še novo postajališče, AP Svetje, v neposredni bližini Ostrovrharjeve, blizu OŠ Medvode, kar je izrednega pomena za otroke, ki obiskujejo omenjeno osnovno šolo. PODALJŠANJE LINIJE 15 (Stanežiče-Medvode) je pomembno za občane Zgornjih Pirnič in okoliških krajev, ki bodo sedaj lažje obiskovali Medvode, kjer je njihov upravni in trgovski center, kjer sta lekarna in knjižnica, nekateri pa se v Medvode vozijo tudi dnevno na delo. Potniki so na delu trase od Zgornjih Pirnič do Medvod pridobili novo postajališče Verje, po ureditvi Medvoške ceste pa bodo pridobili še eno postajališče v neposredni bližini centra Medvod. Podaljšanje proge 15 iz Zgornjih Pirnič preko Verja do centra Medvod pomeni boljšo notranjo občinsko povezavo, obenem daje možnost izbire za potovanje proti prestolnici. Pobudnik sprememb linij 15 in 25 ter nove linije 30, župan Medvod, Stanislav Žagar, meni, „da so se po dvajsetih letih uresničile želje po boljši povezavi Občine Medvode s prestolnico in po povezavi lokalnih centrov z Medvodami. Te pridobitve so za občane Zbilj, Smlednika, Valburge in Hraš neprecenljive vrednosti." Zoran Jankovič je mnenja, da so posodobitve linij in uvedba nove linije pravi odgovor na vedno močnejše dnevne migracije. »Pretok osebnih vozil v prestolnico bomo zmanjšali tako, da občanom ponudimo udoben, varen in cenovno ugoden javni prevoz." PRESTOPNO STIČIŠČE VODICE (linije 30, 60, 61) Drugo večje prestopno stičišče se je s povezavo linije 30 iz Medvod do Vodic vzpostavilo v Vodicah in deloma v Zapogah (možni prestopi med linijo 60 in 30). Obenem so bile linije 60 in 61 s 5. novembrom še bolj prilagojene potovalnim tokovom iz Vodic proti Ljubljani in Medvodam. LINIJA 60 (Ljubljana-Vodice-Polje) je bila zaradi močnih migracijskih tokov proti Ljubljani okrepljena in je nadomestila krožno prestopno linijo 62. V jutranji konici linija 60 vozi po trasi Vojsko-Vesca-Selo-Šinkov-Turn-Utik-Bukovca-Vodice-Zapoge-Repnje-Polje-Skaručna-Šmartno-Ljubljana, v popoldanski konici pa po trasi Ljubljana-Šmartno-Skaručna-Polje-Repnje-Zapoge-Vodice-Bukovica-Utik-Šinkov Turn-Selo-Vesca-Vojsko. Vozni redi so prilagojeni tudi zaradi dodatnega odhoda avtobusa linije 60 v jutranji konici. Vozni redi linije 60 so usklajeni s prihodi linije 30 v Vodice. Z okrepljeno linijo 60 in linijo 61 (Vodice-Polje-Vodice) ter koncentracijo prestopanj v Vodicah pa tudi ni več večjih potreb po prestopanju v Polju. Z navedenimi spremembami želi LPP zagotoviti vsem, ki dnevno potujejo v Ljubljano, kakovostne in cenejše povezave z usklajenimi voznimi redi in enotno plačilno kartico Urbana. \ t —— - Medvode na Klancu Svetje i —■- ^ - I Vir: LPP 1 EURO VREDNOSTNI EURO EURO 4 J& QJF j p [_ _________________ J i MREŽA DNEVNIH CENTROV AKTIVNOSTI ZA STAREJŠE V LJuBLJANI Mestna občina Ljubljana posebno pozornost namenja skrbi za starejše ter se trudi ustvarjati in omogočati pogoje za aktivno in zdravo staranje meščank in meščanov v znanem, domačem okolju. Poleg strokovnih smernic se skušamo čim bolj odzivati tudi na pobude, ki pridejo s strani starejših samih, in zagotavljati čim bolj starosti prijazno mesto. Arhiv: Mestna zveza upokojencev Tako je pred nekaj leti zaživel prvi program dnevnega centra aktivnosti za starejše, kasneje pa se mu je pridružilo še šest ostalih, lokacijsko enakomerno porazdeljenih po različnih predelih Ljubljane. Eden izmed njih je namenjen tudi starejšim gluhim, naglušnim in gluhoslepim. Vsakega od teh centrov dnevno obišče od 30 do 100 ljudi. V vsakem od njih se tedensko odvija od 30 do 35 aktivnosti, ki se prilagajajo željam in zaznanim potrebam. Veliko aktivnosti vodijo prostovoljci iz vrst uporabnikov, to se pravi starejši sami. Večina centrov je odprta od zgodnjega dopoldneva do poznih popoldanskih ur. Njihovi programi so zelo pestri, poleg vsakodnevnega družabništva in medgeneracijskega povezovanja je v vsakem izmed njih na voljo mnogo raznovrstnih aktivnosti za vzdrževanje psihofizične kondicije in aktivnega preživljanja prostega časa (družabne igre, umetniško ustvarjanje, kuhanje, ročna dela in spretnosti, pevski zbor, različne oblike vodenih telesnih vadb, joga, ples, učenje tujih jezikov, računalništva, skupine za samopomoč, fotografske delavnice, umetnostna zgodovina, pogovori o knjigah, izleti, obiski prireditev ipd.). Arhiv: Mestna zveza upokojencev Tudi prostori so prilagojeni starejšim, so lahko dostopni ter prijetno opremljeni, da ustvarjajo občutek domačnosti. Povsod je vedno na voljo dnevno časopisje, revije, družabne igre, računalniki z internetno povezavo ter manjša kuhinja za pripravo toplega ali hladnega napitka. Za nemoten potek dejavnosti in morebitno svetovanje ali drugo pomoč je v vsakem izmed njih stalno prisoten tudi strokovni delavec/-ka. Strokovni delavec/-ka izvaja individualno ali skupinsko svetovanje (osebne, socialne, zdravstvene, finančne, pravne težave), članom nudi informacije o vseh pomembnejših življenjskih zadevah, po potrebi jih napoti v pristojne institucije, seznanja starejše z njihovimi pravicami in odgovornostmi. S svojo vpetostjo v središče naselij ter pestrostjo svojih aktivnosti povezujejo prebivalce posameznih sosesk vseh generacij. Sodelujejo z vrtci, šolami, fakultetami in različnimi nevladnimi organizacijami. Dnevni centri aktivnosti za starejše so resnično postali centri srečevanja in organiziranja aktivnosti za starejše občanke in občane Ljubljane. Na nek način dopolnjujejo tudi družinsko oskrbo in razbremenjujejo svojce ter prispevajo k podaljševanju življenja starejših v lastnem domu s popestritvijo vsakdana. Pripomorejo k večji socialni vključenosti in preprečevanju osamljenosti, podaljšanju vitalnosti, krepitvi in ohranjanju samostojnosti ter pospeševanju socialnih stikov. Vse bolj se kaže, da izvrstno podporo nudijo tudi tistim, ki se na upokojitev šele pripravljajo, saj jim obiskovanje dnevnih centrov aktivnosti za starejše pomaga pri premagovanju stresa, ki običajno sledi upokojitvi, in jih spodbudi k aktivnemu življenju. Prav tako so pomembni pri obveščanju in izmenjavi informacij ter pri svetovanju o pravicah z različnih - pravnih, socialnih, zdravstvenih - področij in premagovanju vsakodnevnih težav. Arhiv: Mestna zveza upokojencev Mreža dnevnih centrov aktivnosti za starejše v Mestni občini Ljubljana je tako eden naših primerov dobre prakse na področju socialnega varstva za starejše in jo trenutno tvori sedem tovrstnih centrov, in sicer na območju Bežigrada, Centra, Most, Šiške, Viča, Polja in nazadnje odprtega v okviru Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012 v Dravljah. Ponosni smo, da so ta program kot zelo koristen prepoznali tudi v drugih slovenskih občinah in da so se na osnovi naših dobrih izkušenj začeli podobni centri odpirati tudi drugod. Na Mestni občini Ljubljana v nadaljevanju razmišljamo o širitvi mreže tudi na območju ČS Šentvid. Iskali ga bomo v okviru prostorov, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana in upamo, da nam bo v čim krajšem času uspelo. Izpoved neimenovane upokojenke »Pred dvema letoma sem se znašla v hudi življenjski stiski. Pojavila se je depresija in s tem zdravila. Moje življenje je potekalo med štirimi zidovi doma. Pred enim letom sem na prigovarjanje hčerke obiskala Festival za tretje življenjsko obdobje. Tam sem prvič spoznala delovanje dnevnih centrov aktivnosti za starejše. Pričela sem razmišljati, da bi se udeležila kakšnih dejavnosti, ki so organizirane v dnevnih centrih. Ko se je lani odprl nov dnevni center v bližini mojega bivanja, sem začela obiskovati različne dejavnosti. Sedaj vsak dan obiskujem telovadbo, udeležujem pa se tudi joge, ustvarjalnih delavnic, vaj iz logike in urjenja spomina ter španščine. Moje življenje se je dobesedno postavilo na glavo. Začutila sem spremembe v sebi. Dvignila sem glavo in pogledala tudi okrog sebe, spet sem dobila voljo do komuniciranja z ostalimi ljudmi. Vsako jutro komaj čakam, da odidem na telovadbo. Čudovito se mi zdi, da se imam možnost veliko pogovarjati tudi z zaposlenimi v dnevnem centru. Vse to mi je tako koristilo, da sem že začela zmanjševati odmerke zdravil. Vsakodnevno udejstvovanje v DCA mi pomeni vse. To je sedaj način mojega življenja. Hvala zaposlenim v dnevnem centru in hvala vsem, ki nam omogočate aktivno preživljanje našega časa.« Izpoved neimenovane upokojenke »Center za starejše obiskujem že od februarja 2006. Od mnogih dejavnostih, ki potekajo preko tedna, sem si izbrala petje ter literarno-debatni krožek, ki sem ga z leti tudi začela voditi kot prostovoljka. Včasih pa obiščem center tudi, če nimam »zadolžitev«. To mi je še posebej všeč, namreč misel, da imam vedno »kam iti«, če se le dovolj potrudim, saj ne stanujem blizu. Rada zahajam v prijetno, vedno sproščeno okolje, kakršno vlada v centru. Našla sem imenitno družbo, kjer nikoli ne zmanjka teme za pogovor. Radi se šalimo, obujamo spomine na preteklost, največkrat pa delamo načrte, kaj bomo počeli v prihodnje.« MOL, oddelek za zdravje in socialno varstvo NOVE BIVALNE ENOTE NA PIPANOVI POTI! Na Pipanovi poti je zgrajen nov stanovanjski objekt z bivalnimi enotami, namenjenimi začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Gradnjo stanovanjske stavbe na Pipanovi poti 28, v kateri je 22 bivalnih enot, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno najbolj ogroženih oseb, s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo je vodil Stanovanjski sklad MOL. V stavbi so kletni prostori, pritličje ter nadstropje. Klet je na eni strani delno vkopana, na severni strani, kjer je glavni vhod, pa je v celoti dostopna. V stavbi je 22 bivalnih enot: • 10 enoposteljnih (dve sta namenjeni funkcionalno oviranim osebam), • 6 dvoposteljnih, • 4 triposteljne, • 2 štiriposteljne. Bivalni enoti za funkcionalno ovirane osebe sta v kleti, kjer so tudi shrambe in večnamenski prostor. Vsaka bivalna enota ima sobo z opremljeno kuhinjo in kopalnico. Ob stavbi je 8 parkirnih mest, eno od njih je namenjeno funkcionalno oviranim osebam. Pri gradnji stanovanjske stavbe so v celoti upoštevali standarde za gradnjo pasivnih hiš. Vse bivalne enote so zasnovane racionalno in kompaktno, imajo naravno osvetlitev in zračenje ter prezračevanje, ki je zasnovano v smislu energijske optimizacije. Na strehi stavbe je zgrajena tudi sončna elektrarna (14 kW). Skupni stroški investicije znašajo 1.325.593 €. Bivalne enote so odprli direktorica Mestne uprave MOL Jožka Hegler, župan Zoran Jankovič ter v. d. direktorice Javnega stanovanjskega sklada MOL Julka Gorenc. Foto: JSS MOL Stavba, v kateri je 22 bivalnih enot, je zgrajena po standardih za gradnjo pasivnih hiš. Foto: JSS MOL OBNOVA PRuSNIKOVE uLICE Začelo se je pred dvanajstimi leti, ko je bil Svetu Četrtne skupnosti Šentvid predložen projekt ureditve Prušnikove ulice. Projekt je zajemal vse rešitve, ki jih je svet ČS želel, in še več. Imel je le eno pomanjkljivost, in sicer je predvideval, da z realizacijo projekta začne po Prušnikovi ulici voziti mestni avtobus. In tu se je zataknilo. Svet ČS Šentvid je projekt podprl, a predlagal, da se predvideni prostor za postajališča avtobusa uporabi za dodatna parkirišča, avtobus pa ostane na Celovški cesti. Očitno odgovor predlagatelju ni bil všeč in stvari so obstale. Foto: Robert Golavšek Svet Četrtne skupnosti Šentvid je sicer ob vsakem sprejemanju letnega proračuna MOL v preteklih letih predlagal, da se v proračun uvrsti tudi omenjeni projekt s predlaganim popravkom, a odziva ni bilo. Če je Svet Četrtne skupnosti Šentvid v preteklih letih deloval samostojno, v dobri veri, da zastopa interese prebivalcev Četrtne skupnosti Šentvid, se je to leto z rednimi obiski mestnih redarjev in posledičnimi kaznimi zgodajspomladi letošnjega leta korenito spremenilo. Krajani ste se začeli množično obračati na Svet Četrtne skupnosti Šentvid, da se zadeva uredi. Problematika je bila predstavljena tudi županu MOL na enem izmed njegovih obiskov v četrtni skupnosti. In kot se velikokrat zgodi, so stvari stekle. Ne s takšno dinamiko, kot bi si morda želeli, a vendarle je bil projekt zaključen v oktobru 2012. Uspeli smo se dogovoriti, da se vzdolž celotnega cestišča Prušnikove ulice zarišejo parkirna mesta povsod, kjer je to mogoče. V ta namen je bila na nekaj delih prestavljena tudi kolesarska steza, najbolj očitno je bilo to v križišču Prušnikove in Celovške, ko sta bila prometna pasova premaknjena tako, da je bilo dovolj prostora za zaris kolesarske steze ob pločniku mimo poslovalnice Nove ljubljanske banke. S tem smo kolesarsko stezo tudi navezali na stezo na Celovški cesti, saj je prej skrivnostno izginila. Pred šentviško cerkvijo je bil narejen dodatni nadvišan prehod za pešce, urejeno je bilo nekaj parkirišč izven vozišča pred trgovino Tuš, spremenjen pa je bil tudi potek prednostne ceste, tako da se po novem po Prušnikovi ulici iz smeri od pošte pri križišču z ulico Štula zapeljete po prednostni cesti v križišče s Celovško cesto. Urejeno je bilo križišče z ulico Štula, narejen pločnik pri lokalu Stara pumpa, dva nadvišana prehoda za pešce v bližini lekarne in nekaj dodatnih parkirišč na prostoru, kjer je bila prejzelenica v bližini križišča z ulico Bratov Komelj. Foto: Robert Golavšek In čeprav so se stvari odvijale veliko počasneje, kot smo se dogovorili in je bilo kasneje obljubljeno, je bil projekt vendarle zaključen, upamo, da v veliko zadovoljstvo vseh uporabnikov Prušnikove ulice. Robert Golavšek JESENSKO SREČANJE 2012 Po mesecu dni intenzivnih priprav je napočil »dan D« - 6. oktober 2012, ko smo se zbrali na rugby igrišču Oval, ki nam ga je za prireditev odstopil Rugby klub Ljubljana, in začeli pripravljati prizorišče. Postaviti je bilo potrebno stojnice, ki nam jih je brezplačno posodilo podjetje Ljubljanske tržnice, pa paviljone - arafate, te nam je posodila Četrtna skupnost Polje, sestaviti oder, s katerim nam je pri organizaciji pomagala Osnovna šola Franca Rozmana Staneta. Tudi brez ozvočenja ne bi šlo, tega nam je prijazno posodila Služba za lokalno samoupravo Mestne občine Ljubljana. Ob veliki pomoči mladincev Rugby kluba Ljubljana in naših gasilskih društev je prizorišče kaj hitro začelo dobivati svojo končno podobo. Kot bi mignil, so se urini kazalci premaknili na deseto, ko so začeli prihajati tudi ostali udeleženci in uredili svoje stojnice, na katerih so predstavili svojo dejavnost in značilne izdelke. Medtem je zrasel tudi napihljivi grad (darilo podjetja Volavšek, d. o. o.) in tudi gostinci so se pripravili na obiskovalce. Ko smo razmišljali o gostinski ponudbi, smo se odločili, da bo ta resnično namenjena le temu, da se obiskovalci malo okrepčajo, zato je bila nekoliko skromnejša, a so bile cene resnično minimalne. Razumevanje za takšno ponudbo smo našli pri podjetju Arvaj, d. o. o., ki je poskrbelo za hotdoge in Palačinkomatu s strojem, ki zmore skoraj neverjetnih 180 palačink na uro, a je komaj zmogel zadostiti lačnim ustom nastopajočih, ki so za nagrado za svoj trud prejeli po eno palačinko. Ob 11. uri se je pričel program na odru, v katerem so se v šestih urah predstavile vse osnovne šole iz naše četrtne skupnosti, vrtec in seveda večina društev. Slišati je bilo številne pesmi, recitale, dramske točke, skeče, predstavili so se tudi klovni - zdravniki, ki jih poznamo kot Rdeče noske, plesne točke od plesov, ki jih vsi poznamo, do tistih malo boljeksotičnih v izvedbi društev, ki gojijo kulturo narodov nekdanje Jugoslavije. Predstavili sta se tudi plesni šoli Bolero in Moje sanje. Vse skupaj je v celoto povezal Aleš in vešče poskrbel, da so neogibni zapleti ostali za večino neopazni. Kot je bilo obljubljeno na letaku - povabilu na prireditev, so bili med programom izžrebani trije srečneži, ki so kot nagrado prejeli brezplačen obisk abonmaja »Šodrček«, ki bo od jeseni pa do pozne pomladi tekel v Ljudskem domu v organizaciji KUD-a Šentvid - Šodr teatra in Družinskega gledališča Kolenc. Res je bil oder gravitacijsko središče dogajanja prireditve, a prizorišč je bilo veliko več. Na pomožnem igrišču so se predstavili policisti s svojo »specialno« enoto, konjeniki in vodnikom psa, pri Službi nujne medicinske pomoči se je bilo mogoče seznaniti in naučiti, kako nuditi prvo pomoč, Mestni redarji so predstavili naprave, s katerimi vsakodnevno skrbijo za red v mestu, gasilci lokalnih gasilskih društev so na ogled postavili kar štiri različna gasilska vozila in pokazali, kako pogasiti požar, na stojnici zdravstvenega doma je bilo mogoče preveriti krvni tlak in sladkor v krvi, pri športnih društvih ste se lahko preizkusili v odbojki, košarki, gimnastiki in nogometu. Ljubljanski potniški promet je na ogled pripeljal najsodobnejši avtobus, ki vozi na plin in s tem bistveno prispeva k zmanjšanju onesnaženja zraka v mestu, podjetje Snaga, d. o. o., pa je poleg svoje predstavitve na stojnici in Zmajčka pometajčka pripeljalo tudi zabojnik za odlaganje nevarnih gospodinjskih odpadkov. Ko so se razkadile jutranje meglice, je skozi oblake pokukalo sonce, ki je privabilo tudi tiste malo bolj neodločne obiskovalce. Prav vsi so pohvalili prireditev, nekateri pa so bili naravnost navdušeni. Ko so izzveneli zadnji akordi rok skupine »Mala šola Rock'n Rolla« iz Osnovne šole Vižmarje Brod, ki je s krajšim koncertom zaključila prireditev v poznih popoldanskih urah, smo se poslovili in si obljubili, da se drugo leto spet srečamo na takšni prireditvi. Robert Golavšek 14. SLOVENSKI CHALLENGE TuRNIR V RITMIČNI GIMNASTIKI - DAN, POLN BLEŠČIC IN ELEGANCE V soboto, 10. novembra 2012, se je v organizaciji Kluba za športno ritmično gimnastiko Šiška odvijal tradicionalni 14. Slovenski Challenge turnir v ritmični gimnastiki. Na prvem mednarodnem tekmovanju v ritmični gimnastiki v novi športni sezoni v Sloveniji je v štirih kategorijah nastopilo 60 tekmovalk iz 10 držav. Slovenijo je zastopalo 14 tekmovalk iz vseh klubov, največ iz domačega KŠRG Šiška. Nastopile so še tekmovalke iz Hrvaške, Srbije, Črne gore, Italije, San Marina, Velike Britanije, Kazahstana, Poljske in Rusije. V vseh kategorijah so slavile Rusinje. Tekmovanje je otvoril župan mesta Ljubljana Zoran Jankovič. Arhiv: KŠRG Šiška V skupini deklic je bila najboljša Mlada Filippova. Iz KŠRG Šiška sta nastopili Živa Harisch Jeza in Ela Lipcer, ki sta v močni konkurenci zasedli enajsto in trinajsto mesto. Arhiv: KŠRG Šiška V kategoriji kadetinj je bila skupno najboljša Alexsandra Akreeva, ki je bila prva tudi v vaji z žogo in rekvizitom po izbiri. Med slovenskimi tekmovalkami sta se s skupnim drugim in četrtim mestom odrezali Taja Karner (Narodni dom) in Iza Zorec (Moste). Šiška tu ni imela svojih predstavnic. Izvrstno skupno drugo mesto je z rezultatom 46,150 v kategoriji mladink takoj za Rusinjo Kuznetsovo osvojila Monija Čebašek (KŠRG Šiška), ki je bila druga tudi v vaji z obročem in z rekvizitom po lastni izbiri. Med članicami je v mnogoboju skupno slavila Rusinja Ekatarina Vedeneeva (105,242), pred Italijanko Gulio Pala (95,850) ter Kazahstanko Viktoriyo Gorbunovo (94,248). Najboljša Slovenka je bila na četrtem mestu Sara Kragulj s skupno oceno 91,292. Kraguljeva je osvojila tudi izvrstno drugo mesto z vajo s kiji, takoj za Rusinjo Vedeneevo, ki je osvojila tudi vsa prva mesta v posamičnih vajah. Naš klub so zastopale Valentina Horvat, Tinka Leskovec in Nina Košnjek. Monija Čebašek, drugo mesto; Arhiv: KŠRG Šiška Tekmovalkam čestitamo za izvrstne nastope in vabimo, da se prihodnje leto vrnejo. Posnetek tekmovanja si lahko ogledati na spletnem naslovu: http://www.livestream.com/rhythmicgym GOLFISTIČNITROBOJ STANEČANOV, VIZMARCEV IN PIRNIČANOV Bližal se je 28. september 2012, dan, ko smo bili odločeni, da Vižmarcem in Pirničanom pokažemo zobe. Predlani, na prvem dvoboju, smo proti Vižmarcem izgubili, lani pa suvereno zmagali. Letos smo že tretjič igrali match igro. Tokrat smo dvoboj spremenili v troboj. V igro smo povabili golfistke in golfiste iz sosednjih Pirnič. Tako je bilo določeno, da bo vsak v flightu igral dva matcha, enega proti Vižmarjam, drugega proti Pirničam. Flightov pa bo 10. Arhiv: ŠD Stanežiče Tekma je potekala v petek, 28. 9. 2012, od 12:00 na smledniškem golf igrišču. Po končani tekmi je sledila večerja v gostilni Bormes, kjer domuje prehodni pokal. tjt j. ? ^ jOE Arhiv: ŠD Stanežiče Zgodilo se je in Vižmarci so nam pokazali, da jim letos nismo konkurenčni. Stanečani smo rešili drugo mesto, tretje pa je bilo že od vsega začetka rezervirano za Pirniče. Moram povedati, da so bili Pirničani zelo prijeten nasprotnik. Ker pa so na žalost izgubili, so morali plačati pijačo. Vsi skupaj smo bili prijetno presenečeni, saj so nam Pirničani pripravili lepa darilca. Vsi, ki smo si vzeli čas za druženje na prečudovitem igrišču, smo bili na koncu istega mnenja, da se drugo leto zopet srečamo in se pošteno udarimo. Športno društvo Stanežiče, Aleš Perčič Arhiv: ŠD Stanežiče 33. TEK NA ŠMARNO GORO Šmarnogorska pobočja že desetletja služijo Ljubljančanom kot poligon za nabiranje kondicije. Konec sedemdesetih je bilo obdobje rojevanja športno-rekreativnih tekmovanj in Tek na Šmarno goro je ena redkih prireditev, ki se je ohranila iz tega obdobja. Mateja Kosovelj; foto: Aleš Fevžer Sprva povsem lokalna rekreativna prireditev se je v dobrih treh desetletjih razvila v vrhunsko športno tekmovanje, ki zadnja leta kot finale WMRA Grand Prixa zaznamuje zaključek mednarodne in domače sezone gorskih tekov. Poleg domačih ljubiteljev teka čez drn in strn Tek na Šmarno goro zadnje desetletje privablja smetano svetovnega gorskega teka. Svojpečat so Teku pustili asi, kot so šestkratni svetovni prvak Novozelandec Wyatt, prav talko šestkratni svetovni prvak Degasperi, petkratni evropski prvak Turek Arslan, legendarni Fregona, trikratni svetovni podprvak Teklay, pa kraljice svetovnega gorskega teaa kot po Mayerjeva, Pichrtova, Bellotij'eva, Zatorska, Mudge, Jota-Gelpi itd. Na zmagovalni stopnici so stali judi naši asi, na primer Ines Hižar, M itja in Mateja Kosovelj, Lucija Krkoč, Lea Einfalt in ne nazadnje tudi Petra Majdič. Tako kot se je z leti spreminjala konkurenca, se je spreminjala tudi proga - prva leta je tekače vodila v spirali iz Tacna preko sedla nk Šmarno goro, z osamosvojStvijo Slovenije pa smo proso priredili zahtevam za prvo državno prvenstvo novorojene dreave - dodali smo pentljo preko Grmade in tako progo podaljšali na 10 km. Sedanja proga po mnenju poznavalcev zah teva res popolnega gorskega tekača - močnega na vzponu na Grmado, spretnega in hrabrega na spustu in vzdržljivega na ponovdem vzfeonu na Šmarno goro. Z leti smo jirili tudi krog udeležencev - podmladku smo namenili njihovi staroeti primerne proge, vae s ciljem na vsem znanem vrhu. S povsem mirno vestjo lahko zatrdimo, da je Šmarnogorski tek spodbudil razvoj gorskega teka kot tekmovalne zvrsti v Sloveniji. Pohvalimo se lahko tako s aekmovalnimi kot organizacijskimi dokežki - slovenski repreoentanti nas vsapo leto razveseljujejo t medaljami na največjih tekmovanjih, Slovenci pa smo v zadnjih letih gostili vse tekme iz mednarodnega koledaaja. Letošnji tek je minil v znamenju »boja na nož« med ves čas vodilnim Eritrejcem Teklayem in zasledovalcem Baldachinijem, ki je imel v zadnjih metrih ščepec več moči. Med ženskami je suvereno zmago slavila Novogoričanka Mateja Kosovelj. Teka se je udeležilo skoraj 200 tekačev iz 13 držav. Alex Baldaccini; foto: Aleš Fevžer Foto: Aleš Fevžer Organizatorji v prihodnjih letih želijo ohraniti močno mednarodno tradicijo, hkrati pa želijo na šmarnogorske strmine privabiti več domačih ljubiteljev tovrstne športne rekreacije - v Sloveniji ni veliko prireditev, kjer bi se lahko rekreativci z ramo ob rami pomerili s svetovnimi asi. Podrobnosti si lahko ogledate na spletni strani www.smarnagora.com Tomo Šarf Proga 10km - Ženske 1. KOSOVELJ Mateja SLO 48:4S 2. KREMER Stevie USA S0:44 S. MANZI-BELOTTI Valentina ITA S2:SS 4. EINFALT Lea SLO S2:4S S. KRSINAR Neja SLO S2:SS S. MILESOVA Iva CZE S4:40 7. PAGE Holly GBR SS:17 S. ALLEN Dionne GBR SS:S1 9. TUSAR Mihaela SLO S9:S4 10. STARMAN Tajda SLO 1:00:57 Proga 10km - Moški 1. BALDACCINI Alex ITA 41:32 2. TEKLAY Azerya ERI 41:S2 S. SCHNEIDER David SUI 42:19 4. KOSOVELJ Mitja SLO 42:24 S. TEKLE Yossief ERI 42:SS S. ABATE Gabriele ITA 4S:29 7. CAGNATI Luca ITA 4S:40 S. MANZI Emanuelle ITA 4S:S7 9. KIDANE Abraham ERI 44:1S 10. ARSLAN Ahmet TUR 4S:S1 11 EDWARDS Orlando GBR 4S:SS 12 BREGAR Gašper SLO 4S:00 ZmagovaFci po kategorijah: mL npklicp Ol MILOVIC Ana C:k9 jl POZOMAlA Maša k:Ol Cl ARH Ajda k:jO ml. dečki Ol STŠNIP lok C:CC jl GOhOg Plpmpn C:k8 Cl URANIČ Luka C:aa npklicp Ol ŠUŠTERŠIČ Lucija k:Os jl PODOgNIP Patja k:jO Cl URANIČ Nuša k:j7 dečki Ol GRŽEJaka C:ks jl HlEN Tinp C:lk Cl TRONTELJ Luka C:l8 ati npklicp Ol PEULIC Durdina Ok:Cs jl OlEHEP Parmpn Ol:OS Cl PEULIC Ourdica Ol:jC st. dečki Ol ČADEŽ Anže OC:OO jl MhAPAi hpon OC:Ok Cl GOLJA Janez O C:Ol mlaninkp Ol EINEAhT hpa ae:kC Cl JESENPO Sara sO:kO Cl ROZJEKTina SC:jS članice Ol POSOVEhJ Matpja k8:ks jl peEMEe stpvip lO:kk C. BELOTTI Valentina aj:Cl jptprankp Ol TTŠAi Mihapla l9:Ck jl TlOgEC Trša Sj:CO Cl AUA NČIČ Nataša Sk:Cj ati vptprankp Ol MEDJA Marija S8OS jl ŠOlhI Marta OOjC Cl WOODS Sharon 7C:ia ilaninci Ol hAPAJNE Jošt k7:j8 jl PhAZNIP Matic k9:Oa Cl LEANCA Andrei jj 9:j8 člani Ol gAhDACCINI Alpx kO:Cj jl TEPhAY Azprya kO:Cj Cl SCHNEIDER David kj:O8 jptprani Ol ALIČ Simon ksak jl glEGAl Mpton JO:jC Cl MER NIK Igor jjjj ati vptprani Ol TERAŽ Franci lO:OO jl PEMPElh gojan as:Oa Cl JESENKO Andrej a S:lC ŠPORTNO DRUŠTVO ŠENTVID LJUBLJANA e-mail: sdsentvid@siol. net www. sd-sentvid.si Bokalova ulica 14, 1210 LJUBLJANA ŠENTVID Telefon 01/518-50-57 ID številka SI40680703 Transakcijski račun 03106-1000601948 V čas u tedn a otro ka je po vsej Sloveniji potekal VSESLOVENSKI ŠPORTNO-DRUŽABNI FESTIVAL pod sloganom S ŠPORTOM ČEZ DAN BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNAnNIKA«, in sicer kot zaključek športno-družabne akcije: VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI ODVISNOSTI. V Ljubljani je festival Veter v laseh v sodelovanju s Športno unijo Slovenije organiziralo Športno društvo Šentvid - Ljubljana. Otroci so se lahko preizkusili v različnih športnih aktivnostih, kot so: košarka, nogomet, tenis, odbojka, hokej, orientacijski poligon, atletika, gimnastika, pa tudi v novejših atraktivnih športih: tenis na mivki, slackline in rugby. S Plesnim mestom so zaplesali, svojo kreativnost pa so izražali na obšportnih dejavnostih: ustvarjali so maskoto in zastavo prireditve, sestavljali slogan in himno prireditve ter zapeli skupaj s Tamaro Kranjec. Arhiv: ŠD Šentvid Spoznali so tudi taborniške dejavnosti in delo gasilcev (PGD Šentvid). Naučili so se osnov prve pomoči in poslušali o načinu zdravega prehranjevanja. O nastanku Ljubljane jim je s pomočjo ljudskega izročila pripovedovala Dušica Kunaver. Prireditev je s svojim nastopom popestril Ribič Pepe. Arhiv: ŠD Šentvid Arhiv: ŠD Šentvid Prireditev je bila medijsko pokrita (reportaža RTV Slovenija, radijske postaje, tiskani in elektronski mediji). Odziv otrok in njihovih spremljevalcev je bil odličen, zato smo prepričani, da je festivalsko gibanje »S ŠPORTOM ČEZ DAN BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA« prepričalo mlade, da je športna aktivnost zabavna protiutež sedenju pred računalnikom ali ležanju pred televizijo ter da se bodo odslej pogosteje odločali za tak način preživljanja svojega prostega časa. Arhiv: ŠD Šentvid Skupaj z otroki smo preživeli prečudovit dan, poln smeha in veselja. Seveda pa so jim oči še dodatno zažarele ob obisku znanih osebnosti: g. župana Zorana Jankovica ter vrhunskih športnikov Matjaža Smodiša, Andreje Vodeb in Simone Fabjan. Športno društvo Šentvid - Ljubljana KRVODAJALSKA AKCIJA Ekipa Rugby kluba Ljubljana se ob koncu leta že tradicionalno zbere na krvodajalski akciji, kjer ob koncu sezone daruje energijo za življenje tistim, ki so tega potrebni. Kot vedno je bil tudi letos odziv zelo dober, pohvale pa so fantje prejeli tudi s strani osebja na Zavodu za transfuzijsko medicino. Igralci upajo, da se bodo krvodajalski akciji v prihodnje pridružili tudi ostali športni kolektivi. Rugby klub Ljubljana Foto: Peter Kavčič SK KRISTIANIJA Kristianija je starodavno ime za mesto Oslo na Norveškem. V smučarskem žargonu pa je izraz kristianija pomenil tudi zavoj. Smučarski klub Kristianija s sedežem na Štuli 13 v Šentvidu ima že več kot dvajsetletno tradicijo na področju poučevanja alpskega smučanja otrok in mladine. V alpski šoli skrbimo za poučevanje najmlajših otrok, ki se šele spoznavajo z belim športom. Svoje znanje otroci lahko nadgradijo v cicibanski vrsti, ker se prvič spoznavajo z veleslalomsko progo in osnovno vadbo v postavitvah. Arhiv: SK Kristianija Cicibani se udeležijo tudi prvih tekmovanj. Mlajši dečki in deklice svoje znanje oplemenitijo na treh ravneh. Tekmujejo v treh smučarskih disciplinah: veleslalomu, slalomu in superveleslalomu. Starejši dečki in deklice prav tako tekmujejo v treh disciplinah, poleg tekmovanj v Sloveniji se pogosto udeležijo tudi mednarodnih tekmovanj. Mladinci pa tekmujejo v vseh kategorijah, tudi v smuku in kombinaciji. Vselej skrbimo za dobro klimo v klubu, tako da zabave ne manjka. Poleg smučanja trenerji skrbimo tudi za nemoteno šolanje otrok in pomoč pri učnih vsebinah. V poletnih mesecih odidemo tudi na poletne tabore na slovensko ali hrvaško obalo. Arhiv: SK Kristianija V Smučarskem klubu Kristianija smo ponosni na svoje tekmovalce, ki se tudi z najvišjih tekmovanj vračajo z najbolj žlahtnimi kolajnami in pokali. V zadnjih letih smo imeli v klubu državnega prvaka, trinajstega iz mladinskega svetovnega prvenstva in tekmovalce z zmagami na mednarodnih tekmovanjih smučarske zveze FIS. Vsi ti vrhunski rezultati so plod dolgoletnih izkušenj trenerjev, ki delujejo v klubu in se vsakoletno izobražujejo. Pogoji za delo z otroki in tekmovalci v klubu so zelo dobri, saj imamo vzdrževane kombije in vso potrebno opremo. Arhiv: SK Kristianija Ljudje si pogosto predstavljajo, da je alpsko smučanje izjemno drag šport. Vendar ni vedno tako, sajv Smučarskem klubu Kristianija nudimo programe, ki so na območju Ljubljane finančno najugodnejši. Skušamo ponuditi enako kakovostne programe za ugodnejšo ceno. Arhiv: SK Kristianija Bi se radi izpopolnili svoje smučarsko znanje, se spustili med količki kot Tina Maze? Pridružite se nam, vsakega novega člana bomo z veseljem sprejeli. Lahko pa pogledate tudi našo spletno stran www. sk-kristianija.si, kjer najdete vse potrebne kontakte. Sneg je že pobelil bregove, se vidimo! Smučarski pozdrav, Sk Kristianija Arhiv: SK Kristianija NOVO., najnovejša švicarska naprava Montana za obdelavo šmuči in boardov sedaj tudi v Ljubljani: > obdelava drsne obloge izkljično le z kamnom (brez uporabe brusnih trakov), > radial tuning, > vario strukture (slike sreuktur v priponki), > vrhunski servis smuči in boardov prilagojen kvaliteti smuči in znanju smučarja, > race ski servis, > race board servis, > specialni cros board servis, Ostalo: > servis drsne obloge tekaških smuči. > širjenje in preoblikovanje Lokacija: Ljubljana, smučarskih čevljev, Štula 1 ob Šentviški cerkvi, > smuči Kessler in Head, gsm.: 051 > potrošni material in voski m i V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA, KO NAS OBIŠČEJO TRIJE DOBRI MOŽJE Prazniki so najlepši časi leta. Vsi smo veseli, nikamor se nam ne mudi. Družimo se z ljudmi, za katere drugače ne najdemo časa. Veseli december je za naše najmlajše čas, ko na papir prelijejo z risanjem in pisanjem svoje največje želje. Dragi malčki, pisma so že napisana za Božička in Dedka Mraza. Sveti Miklavž je že godoval in vas je že obdaril. Ste se bali parkeljnov? Ste bili kaj pridni? Seveda je poleg pisma potrebno za obdaritev na božično noč pripraviti tudi nogavico. Dobri mož bo v njo stresel dobrote. Pomagaj nogavički najti pot do ognjišča. Kajti Božiček prinese darilo skozi dimnik. Pot je ponoči zelo nevarna. Pomagaj Božičku, da pride do naslednje hiše. IZDELAJMO PREPROSTO NOVOLETNO VOŠČILNICO. V VESELEM DECEMBRU DOBIVAMO VELIKO VOSCILNIC. IZDELANE SO DOMA ALI PREPROSTO KUPLJENE. VSE NAM PRINAŠAJO LEPE ŽELJE V OBLIKI BESEDILA, KI DOPOLNJUJE SLIKOVNO PODOBO. POTEK DELA: NA TRŠI KARTON NARIŠI Z MODRIM FLOMASTROM POLJUBNE VIJUGE. NA DEBELEJŠI BARVNI PAPIR ALI ENOBARVNO VOŠČILNICO NARIŠI KROG (POMAGAJ SI Z OBRISOVANJEM POKROVČKA ALI S ŠESTILOM)). STARŠE PROSI, DA TI NA PRVI STRANI Z OLFA NOŽEM IZREŽEJO KROG. TRŠI KARTONČEK NALEPI NA HRBTNO STRAN NASLOVNICE, TAKO DA SE VIDI VZORČEK. NA NASLOVNICO NAPIŠI KRATKO ŽELJO. VSE OSTALE ŽELJE NAPIŠI V VOŠČILNICO (GLEJ SLIKO). DARILNI TRAK S POMOČJO STARŠEV POVEŽI V PENTLJO. NALEPI JO NA ROB IZREZANEGA KROGA. NAD PENTLJO S ČRNIM FLOMASTROM NARIŠI »VRVICO«, NA KATEREM VISI OKRASEK. M A R J E T A ZA IZDELAVO VOSCILNICE POTREBUJEMO: • ŠKARJE, • OLFA NOŽ, • POKROVČEK OD KOZARCA ZA VLAGANJE ALI ŠESTILO, • DEBELEJŠI BARVNI PAPIR ALI ENOBARVNO VOŠČILNICO, • MANJŠI TRŠI KARTON, 8 x 8 cm, • MODER IN ČRN FLOMASTER, • DARILNI TRAK, • LEPILO. VELIKO VESELJA PRI IGRANJU IN USTVARJANJU. NAJ SE VAM URESNIČIJO VSE VAŠE ŽELJE, DRAGI NAJMLAJŠI. SREČNO 2013, VAM ŽELI UREDNIŠTVO. B DAN REKREACIJE ZA VSE GENERACIJE V soboto, 17. novembra 2012, je v Guncljah pod skakalnicami prvič potekal dogodek Dan rekreacije za vse generacije. Namen dogodka je bil spodbuditi ljudi k rekreaciji in zdravemu načinu življenja. Dogodek je organiziralo Smučarsko društvo Dolomiti ob podpori Športne zveze Ljubljana, Smučarske zveze Slovenija, Fundacije za šport, Mestne občine Ljubljana in podjetja PANOgram. ŠRD Tacen in GiBit sta organizirala več tečajev nordijske hoje in pohodov po okolici. Obiskovalci vseh starosti so se lahko preizkusili v nordijskem rolkanju (Skike), vadbi s Smovey obroči in na napravi za imitacije skokov. Otroci so se ne glede na predznanje pognali po najmanjši skakalnici pod budnimi očmi trenerjev SD Dolomitov in SSK Costella Ilirija. Svojo ponudbo so predstavila tudi podjetja s športnim tekstilom Zmigaj.si, Oneway in Pro-shop. Zdravstveni dom Ljubljana je meril krvni tlak in sladkor ter svetoval o zdravi prehrani. Ker je prireditev trajala cel dan, je za hrano in pijačo poskrbelo podjetje Restavracija&Lounge Glažuta. Prijetno sobotno druženje v lepem sončnem vremenu so zaokrožile tri tekme na skakalnicah K=9, K=15 in K=23, ki se jih je udeležilo 23 skakalcev in skakalk. Nataša Adlešič Barba TABORNIŠKE PuSTOLOVSCINE Rod Beli bober spada med zelo aktivne organizacije za mlade, od najmlajših do najstarejših. Udeležujemo se raznolikih akcij, organiziranih s strani zveze tabornikov Slovenije in drugih organizacij za mlade. V preteklih mesecih smo se udeležili fotoorientacije, Veselih srečanj in tekmovanja Močne ukane. Arhiv: TR Beli bober Fotoorientacija po Ljubljani se je odvijala v samem centru mesta, kjer so taborniki na podlagi slikovnega gradiva iskali skrite kotičke stare in neraziskane Ljubljane. Te akcije se je udeležilo več kot 20 otrok iz našega lepega okraja Šentvid. Še bolj množično obiskana akcija za najmlajše je bila akcija Vesela srečanja, kjer se je zglasilo več kot 30 naših tabornikov, ki so po OŠ Polje tekali od delavnice do delavnice na temo spoznajmo Slovenijo. Akcija je bila namenjena vsem ljubljanskim tabornikom od 7. do 12. leta starosti. Skupaj se je dogodka udeležilo 260 otrok. Malo starejši pa so se pomerili v orientacijskem tekmovanju Močne ukane, kjer so s svojim obširnim znanjem orientacije in topografije osvojili odlično 2. mesto v svoji konkurenci. Kot vidite, je pri tabornikih zelo pestro, neprestana zabava v dobri družbi veselja in zagnanosti. Arhiv: TR Beli bober PRIDRUŽI SE NAM TUDI TI. Informacije in fotografije najdeš na naši spletni strani www.bober.org in naši facebook strani http://www.facebook.com/rod.belibober. POROČILO O IZVEDBI ČS ŠENTVID - TENIS DELA PROGRAMA DNEVI Športno društvo Šentvid - Ljubljana je na podlagi vabila Sveta Četrtne skupnosti Šentvid tudi letos organiziralo tenis turnir - del športnega programa v okviru Sveta Četrtne skupnosti Šentvid. V športno-rekreacijskem centru ŠD Šentvid - Ljubljana je bilo v soboto, 20. 10. 2012, izvedeno srečanje krajanov ČS s predstavitvijo dejavnosti društva, posebej tenisa, ki se ga je tudi zaradi toplega in sončnega vremena udeležilo lepo število krajanov, v tekmovalnem delu pa je sodelovalo 24 tenisačic in tenisačev. Tekme so bile zelo zanimive, saj so bili pari izžrebani in večkrat tudi mešani (ženske in moški), udeleženci pa so bili stari od rosnih 20 let do skoraj 75 let, kolikor je štel najstarejši igralec. Arhiv: ŠD Šentvid Po zaključku tekmovalnega dela se je nadaljevalo družabno srečanje. Ponovno se je lepo pokazalo, da šport združuje mlade in starejše v gibanju, kar je v teh stresnih situacijah še kako pomembno. Zahvaljujemo se za vabilo in vas športno pozdravljamo! Predsednik Franc Herman Šimnovec, l.r. MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna sl^u^inosB ŠentoiN NAPOVEDNIK JANUAR-MAREC 2013 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Četrtek, 10.1. 20133 ZAVOD ST. STANISLAVA —-— VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV i- Sreda, 20. 2. 2013, ob 18. uri LJUDSKI DOM Abonma i^ocJi-č<^k in izven S PREŠERNOM PREŠERNI Sobota, 1I. 1. I013, ob 19.30 uri LJUDSKI DOM KUD Šentvid in Družinsko gledališče Koleno TRADICIONALNO PEVSKO SREČANJE TREH ŠOL Od 4. do 8.33.220133 ZOVOD SV. STONISLOVO ŠOofijska Masična gimnazija PRAVCACE IZBELE DEŽELE Petek, 18. K 2013, ob18. uri DVORANA NA GIRANJI1 Adres Valdes in Jana Kovač Valdes na porabilo KUD UNIKAT PRAVLJRCNV URV BVBRCA PRV, K" ¿KI SPLOH NE PRIČAKUJE Mi TIGRA tfejSreda, 20. 3. 2013, ob 18. uri LJUDSKI DOM Alonma Šodrček in izven m OBUTIMACEK - otroška prNdstava SreCa.23^. ot> 18. uri LJUDSKI DOM Abonma Šodrček in \zren ANTIČNI DNEVI - predstavitev Tfe klasične kulture 24. in 25.1. 2013 ŠKSFIJPKA ZRASIČNA GIMNAZIJA Zavod sv.Stanislava DAN OKARTIH VRAT Tobota, 26. 1. 2101331 ŠIOFIJTIA klasična gimnazija Zl/oK cn StaniRava PRAVLJIČNA RRA BABICE PRA, IVI 50PLOH NEK PRIČAKUJE TIGORG Petek. 155. 2. 20133, ob 18$. uri DVORANA NA GMAJN I 1 KUD Unikat Podrobnejše informacije o dogodkih ni www.cE-Eentvid.Ei