St. a V Gorici, v cetvrtek 20. fehruvarja 1873. .-''¦•'31 TecattC „Soca" izhaja vsak cetvrtek in velja s t>olfco prejemana ali v Gorici na dora po&ljana za druznlmiJte polit. drustva „Soca": Vso leto ...... f- 4.— Pol teto . . . . . . „ 2.- Cetvrt lete . . . . .. ,, 1-10 Zft nedrasabnike ; Vse tefco....... f. 4.50 Pol leta ....... 2.30 Cetvrt leta .... ,,1.20 Posamezne Stevilke so dobivajo po 10 soldov v Gorici pri PaternolUju in So-harju; ˇ Trotu v tooakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserraa 60". SOČA Pri oznanilih se plafiuje za navadno tristopno vrsto: 8 kr., cc so tiska 1 krat 7 ,. „. „ „ 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat. Za vece crke po prostoru in vsak pot 30 kr. za kolek. Narofcnina in dopisi naj se blago* yoljno posiljajo uredniku; fiUorju Uo-lencn vGomi, Con. del Crista 186 blizo zivinskega trga kder so nahaja tudi uprov-HJStvo. r llokopm sene vraoajoj dopiri naj se blagovoljno fnwikirjojo. — Pelal-eem indrngim nepreraoinim He naroenina zniza, ako se oglaso pri uredniStvu. Glasilo stovenskega politiCnega druStva goriskega za brambo narodnth pravic. Kaj je republika ali ljudoviada? Na Spanjskemseje novi knilj A made o, sin italjan-skega krulja Viktorja Emanuela prustovoljoo in ne-pricakovalao oJpovedal prestola, in odSel je tia svoj stari dom. Na to je drzavni zbor z veliko vedino iz-rekel, da nocejo na Spanjskewi nobenega kralja vec. in proglasil je za tisto dezelo: republtko. Na Fraocoskem imajo od casa, ko je rajnki cesar Napoleon III. s prestola padel, iu so ga Prusi ujoli, torej od leta 1871. tudi republiko, in zdi so, da tudi Francozi noeojo ve6 inteti no cesavju ne kralja. Ker ste t»ko vtliki deateli zdaj republikanski, mi-slimo, da je lepa piilika, da po navadi nas>ga lista razlozimo svojim bralcem, kaj da jo prav za prav republika, posebno §e zatn, ker smo pozvedeli, da raab nasih kmetov ima pravi pojeni od to stvavi. Republika je sestavljena u latinslih boaed: res publica, kar pominjn no uaSe: javna zudeva. Itopu-bltkanec bi bil torej, kedor suzjavnimi zadevami petfn. Ali to ne razjasouje stvnri, in boljo izrazuje pojeni na$a beseda m republiko, namree' slovanska beseda: ljudoviada. Po tern ja republika tista drzava, v kateri vlada ljudstvo, ali skrajluno Ijnd, bivz kralja ali ce« j-urja. Po tern takem mora ljudstvo samo vsa javua opravila opravljali, Ta opravila se pa ccpijo v to, da se postave dajo m postave izvrSevajo. Postavt si dajo ljudstvo po svoj.h poslancih, ki jib zbere v drzavni zbor in v dezeloe zbore, katere imate §vica in repubhkanska zveza sevemih dizav ˇ Ameriki, Postave vsake vrate, tudi finan&ie, vojaske, poli-ticne itd. izvrSuje ljudstvo po uradn.kih, sodnikih in driavnem glavarji ali predsedniku, katere samo izvoli. V kaki {judovladi imeauje ta predseduik, ker je naj-bolje odgovoren, sam ministre in nckaterenradnikc, on je vselej najviSi poveljnik vse vojske. On zaatopa dr zavo pri drugih drzavab po posebntb poslancih. Vsi so pa izvoljeni le za nekaj let, za y, 5 tudi 6 let fako, da ne more nobeden velike skode uarediti, ce je ljud • stvo slabo voblo. Take javne &luzbe prevzeti si Iteje vsak v <3ast, in marsikatete, posebuo bolje lahke mor.MJa opravljati brezplattao. Co se da mujhno z velikim pi-imerjnt!, rekli bi za vzgled, da je vecma privatuih druStev osnovana po re-pubhkanskih nacebh. Iz vsega ti'g.i je videti, da je ljudstvo v tiki dr-zavi vsega go*podar, da mora samo skrboti za vse v LI8TEK. Nektere opazke ruskeg-a profesorja. Spisal prof. M. BniKloitln de Cuurlenay. (Nadaljevanje.) XU. Podobno prijuznost skusara uze ne prvikrat L. 1867. bil sem nekuliko mesecev v Pragi, in sicer §e z bolje nedolznirc zuanstvenim namenom. Nam-red Studiral sem v eni tamkajsojib biblijotek ter sem obiskaval prof. Haltalo, da bi so L njim pogovarjal o jezikoslovuib vprasanjib. To vendar nij zadr/alo praz-ke policije, videti v meci ruskega ageuta ter osreciti mo s svojim nadgledstvom (Pulizeiaufsicbt). Kedar pa se je pripeljat v Pragp edeu mojih prijateljev ravno 3 tistim. namenom, takrat je bila c. kr. policija prepri-eana, da.preti avstrijanski drzavi velika nevarnost. Vsled tega so poklicali naju na policijo, kder je lepe-ga obraza policijski komisar zacel izpraievati vsakega iz mej naju, kde je rojen, kde se je odgojeval in Studiral, zakaj je prisel v Prago, kedo je njegov odet kako je jme ofietu in materi, kako se j^pisala mati, dokler so obcinab, okrajib, dezelah in drzavi, za notrunja in zu-uanja opravila, za mir iu brambo, Iz tega pa sledi, da mora velika ve&na udov take diiave, da-mora velika veiSina driavljanov biti zrela za taku vazno poslovunj^. Hepublikanci morajo torej biti mozje domoljubui, omikaui, skrbui, zaa^ajui in razumni, da znajo voliti prav vestiie mo2je za razue 8luzbt», iu takih moz mora biti dovolje y dezeli, Vsak mora biti dftljo prepri^an, da se mora po glasovanji vselej vedini udati, in da mora prostovoljno in rad se podvredi postavara, ki si jili je ljudutro samo clalo, in uradnikom, ki si jib je vse ljudstvo ali saj vecMna sama zbrala. Oe dr/avlj.'uii taki mozjo nijso, gotovo zabredejo po neumno8ti nli hudob;ji, in ob^ui blagor trpi, mora trpeti. Oe se pa manjSina i\u(m poJati ve«5mit potom im-atanejo in dosledno morajo nastati dolgi prepiri, nere-di, naposled krvavi punti. Iz teh pa navadno sledi pogin ljudovlade. Kak proilrzon, talentovan pa broz-vesten moz, posebno kak general, ki je na 6elu cue ali drugo oborozene straiiktysi kot zuiagaleo prisvoji vse oblasti polpirati od svojib razdivjamb vojakov, m postune sam vladar driave. Ako se pa kaj tukega ne zgodi, vendar je res, da so notraujt krvavi boji «eiz-merna nesrefia vaaki driavi, posebno Ijadovludi. Francozi imajo u/,e tretjo Ijudovlado; prvikrat so jo proglasili leta 1792., kralja Ljudovita XVI so umo-rili, tudi kraljieo, mtiogo pbmstva in drugdi. Strasui boji notraitji iu zunauji so nastati in slavno so zmagavali repubbkauei, toda kone^no se je tiarod utrudil, vsega navelieal in zviti, drzni general Na o-leou Bonaparte je porabii to prdiko in tako delal, da uamesto, da bi bit vse pomril in Ijudovlado utrdil, se je sam cesarja proglasil, ia ljudstvo jo bilo s tern za-dovoijno. V drugifi so Francozi proglasili Ijudovlado leta 1848., alt zopetsopieeli krvavi neredi, in Napoleon KI. je republiko zatrl, m vedina ga je potrdila za cesarja. Kako gro no je padel, obce je znano, ka-kor tudi to, la so v uajveci nesreci leta IS70. Francozi v tretje iskali svoje srecc v ijudovlidi, sami so vse zile napeli, in uaj fast si res ill. §« jo imajo to drzavno obliko, toda nezlozni so, ker so trije kraljevifi, ki tirjajo prestol, se ve da vsak za so. Na Spanjskem po oJpovedi kralja Amadea tudi ne marajo za kraljevice poprejlue kraijeve dru^ine, ter so prvikrat ustanovdi Ijudovlado. Znamonito je nij omozlla, kde stauujtyo starisi, itd. Se ve da, ne glede na svoj vebk aputit, castitljivi gospod p>lieajko-misar nij niogel naju ujeti. Vrba lega je vs i!c teden prib ijal skrivaj k moji gospodinji en spicelj ter jo je izpra^eval, kaj delam, kam liodim navadno xtJ. To mi je bila nawaniia sama gospodii.ja, akoravn * jej je to gospod spicelj strogo prepovedul. Sicer ne vein, ali jo sploli imel spicelj pravico, kaj zapovedati ali pa prepovedati. Iu Sfloh je avstrijansko ljudstvo vajeno tega, da skoro v vsakem tujci vidi kakega spijona ali agent a. Saj se je 1. 1851 -3 celo od ubogih loncevezov na Dunaji in drugod prepovedovalo, da govonjo magjarsko. italjansko in francosko ter da so ne vc6 ne manje ka> kor preobleceni grofi in drugi tajai ageuti in emisarji: celo vojaskim patrolam je bilo zapjvedano loviti te nevaroe za Avstrijo osobe. Saj se je tudi skoro od vsakega potujocoga ^muzikaota" i. t. p. precej pri-povedovaio, da je skrivni ogleduh te ali oue sovraLnike drzave. Sicer v vsem tern nij nic cudnega: sum in sum-nifenje nij nic specijalno avstrijanskega, ampak je to lastnost obfoio&oveska, prirojena vsem ljudem. XUI. Kodur sem le hodil po Slovenskeni, povsod sem zapazil to prikazen, da skoro vsi Sloveaci, Le le znajo zduj to, da se republika morda prvikrat jo mil no ro-diln, intojeugodno znamenje, ali nasprotni soiojpreje omonjeni preteudeuti, prustola tirjajci Iu njih privrienoi. Vos svet bi rad vedel, in uganja, all se boste te republiki utrdili iu obdr^ali ali ne. Kedo bo to preiokaval? Lehko se reLe le to, da se boste, do ima velika vedina Francozov ia Spanjoov popreje omenjeno lustnosti pravih republikanoev, suj iiij»o ve6 drugi kralji in cosmji ljudovladam tnko atra-suo nasprotni, kakor so bili popreje. Ta kratka i*azpruva< nam kaiie, da je ljudoviada sicer prav lepa pa tczuvnu stvar, kakorsna je splob svoboda, katera se da pa uzivuti tudi v ustavnib rao-naibijah, ki so na pol republike. Dokae so Angioma, Btdgija, Hobindija in druge, Tu li pri nas bi tuko bilo, da ne bi bili centrulisti vneli gtde in hude prepire mej uarodi avstrijskimi. O naMh srednjih tolah. (Porodib g» dr, Lavri&a v tadnjem obemm shorn SoSe.) Danes imamo spet pretresovati predmet, kateri je pri na* Slovencih uzo dnvno in Se znvroni oh dnevnem redu in mora biti tuliko casa, dokler vlada ne zadosti nusim pravi&niin tirjatvain in uzo dani postavi §. 19, drz. osnovnib postav. Predmet je prevazen, da bi ne* Halt; gre unarec za to, da so vpelje sluvenski jezik kot padufai jez k v na§e srednje s.)le. Od ktv se m Sloveaci zavelam) svoje narodnoiti in svojih pravic, govorimo o tern v c isopisib, v dital-nicab in po tabrib, to zahtevamo v dez. zbarih, pa brez uspoh-i, ker nij to vseilno tuSim centraliatom, ki se le uuinikemu j^ztku poklanjajo. Celo od ucenih Sloveacev in Slovanov sem sli^al trditi, da to nij zlaj mogo6e in tudi potrebao ne, ker nijso sole zato, pravijo, da bi se jezik v njih om kal in pilil, ampak z-i to intra ljudstvo skrbeti in ono samo ga mora oliktti. 0 ti ubogo ljudstvo, kaj tirjajo vse od tebe colo ucem mazju! Ah nj na§e ljudstvo kakor vsak drug narol zadosti storilo, da nam je v starjo.K Tako je govoril kmet in je pravo zadei. Vi vsi ste gotovo tudi tega mnenja, zato Vas prosim, pott-Jite odboiov predlog, da imanao veleslavnemu mioisterstvu v pud-poro dez. zbora kratko peticijo v tem zmislu pfedloziti. Ta na§ namen sem gori omenjeuema kmetu razo-del in t<»ga je bil 01s prav tesel, tofarekelje: BMenda vse to ui bo pomajgtte, 6e ue prltisnemo mi kmetjo s kako prusnjo.* Slovenaif to be3ede so, pa menc r.izvesehl**, ker dokazoj -jo;*- da se ta inoz' zaveda, kohko ye!jaj» ia imajo vej&'i nasi posestniki, kake prav.ee imajo iu kake dolzuosti do naroia. V imenu odbora stavljam tonj-predlog, »a se n»Se 2upanje povab:jo, dapristo-pijo s posebno peticijo omenjeut peticiji uasega dezel-nega zbora._________ Liberalnost po kopitu uslavovercev, kakSna je! ha! ha! 15. t, m. je predlozil ministerski predsednik, kn*z Adolf Aiiorspeig drzavnemu zbora nafirtepostave zarad direktuih vol nv v tir&tvni zbor. Nt»potrebn» bi bd:», da bi vo-ru; kajti po nemsko odgojeni s:arisi, pri tem v globo-dini srea zanidujoui slovenski jezik, volijo si za „hof-spr&che" in nmattersprachett namrec nemscino /. od-Btranjenjem nezlahtnega slovenskega jeziki. (V nekte-rih gospodskih Bslovunskiha drnziuah rolo „mutter-spracheu igra italijanscina). Gospodski starigi, kateri bi popolnoma odkritoarcno odgojevali svoje otroke v„ma-terinem" (?) jezikd, se d;.jo lahko na prstiii sesteti. Vedkrat imel sem priloznost sii§ati od gospodov, posebno pa od gospij in gospodicin: „Mi doma konverzir ramo le nemsko ali pa itaiijansko; sumo t, dcklami in hlapci govorimo slovensk6.tt Tista gospo la se je na-vadno strasno fiadila, da jaz sem govoril z njo raj§e po slovensko, nego, naprimer, po nemsko. (Sicer jaz, kafcor postranski opazovalec, nijsem tega del«l vsled kake posebne vn6tostt za slovenScmo, ampak le zbog tega, da bi imel zmerom; priloznost, sliSati to aii ono slovensko narecje in sain ae xhogel vaditi v slo-venskem govoru). Ko sem bil enkrat v ljubljanski &ta!nici, je bilo toai tadi zravtn dosta odliSne -slovensko* gospode. Pa vendar ta .slovenska" gospoda je govorik mej so-»°j 16 no nemsko: samo s toMi i tofoikami so ti gospcdje kazali svoje srodoljttp*p% govorefii z njimi v 351 (203 Stevilke pod oklepom pomenijo dosedanje stevilo poslancov dt'z^vneg:t zbora. Iz tega razvidimo, da se >yi porastlo Stevilo vsch poslancev v dtzavnem zbom od 203 na351, aliza3[7, tako sicer da se zadrzi pomnozenje kukor 1:1.46 v velikem posestvu, kakor 1:1.66 v inalem posestyu in kakor 1:2.03 v mestih in trgih. Pravo ijttdstvo in najvec krvavega in denarnegu davka placujdce malo posestvo jo zastopauo po le 1(3, mej tem ko imajo veliki posestniki iu meS6aui 2[3 poslauskih stolov v svojtb rokah. Pri nas na Goriskem je v tem obziru razmerje tako, da 50,000 mesdanov, obrtnikov in velikih posest-nikov voh 2 poslanca; 150,000 malih posestnikov jio dezeli pa tudi 2 poslanca, tedaj je vsuk tudi Se tako spriden m*.s6an toliko vreden, kakor trije dezelan'. Bavno tako je po celi Avsfiiji goldinar, ki gi plaua mali posestnik 2 krat, v nekterib krajih tudi 3 krat mauje vreden, kakor golditiar mes^ana, ali velikega posestuika. Tudi v drugem obziru je v Avstriji mali posest- „materiuemu jeziku. Tudi z manoj so govorili ti go-spodje slovensko, kajti „tujceoa moramo kazatr, da snostujemo dragi nam materin jezik." Saj tudi vs*. demoustracije izvrsajojo se v materinem jeziku. Tedaj notri v srci zanfeevati siovenski jezik, na videz pa kazati strasno vhetost zanj, s temi be&edami je izrazeno obnasanje („ star.se slovenske gospode z materinim jezikom. Kajti vec.na mladega_ pokoljetija slovensko gospode se uze nesraa:uje*rabTti nmatertnega jezlEa" tudi v vsakdanjem zivenji, ter je gotovo, da na-predek v tem obziru bo zmerom vt.6i. Kar pa Se mo-ram zabiljeziti, to je, da se goriSkl Slovenci sploh veliko manje sramnjejo govoriti po slovensko, nego go*-podski prebivalci bele stolice Slovencev. To je gotovo v zvezi a tem, da v Gorici je vsaj eden sloveLski ad-vpkat, ki, ne glede na vse overe in rogoviljenja, ura-duje samo v slovenskem jeziku, mej tem ko v beli Ljubljaui nij nobeuega tako odlocaega. V zanicevanji Bm«terinega jezika41 od strani slovenske gospode nij ni<5 dudnega, kojti nj tako davno, kedar slovenski jezik je bil jezik,.suinjevL kraetoy) nsklavova; prejSnji pa posestntki teh suzujev so se Steli ali mej Nemec, ali pa mej Italijane. Kedar pa seje iz nedrija osvobojencga slovenskega ljudstva razviia nova baza slovenske gospode demokrattcnega izvira, se je tem nic manje ta nova gospoda v svojih Segah in navadah asimilirala (upodobljala) uze obstojeft star', aristokrati^ni gospodj.. Ker pa mej gospodske navade nik in dezelan veliko manj vreden od meSeana in velikega poseataika; muli posestnik bode _voli), kakor dozd j, posrednji po svojih vohlnih mozeh; vsakih 500 navadiuh kmetsk-h volileev bode volfo enega volilnega mcza; on mora prestati- proces ei§6enja- in samo po tem procosu udobljen ekstrakt volileev sme se pribli-zati voiiitii urni. Pa zbog tega Listiinega ptocesa Se zmerom ne postana tobko vreden, kakor raeSdan; po 500 volilcih izvoljen vo'ilai moz ne voli zlistki, kakor obe drugi skupini, ainpak ustmeno. Nu, ali nij to liberalno? Potem pa bo Se kedo zubavljal, da nij ravnopravnosti v Avstriji! Veliki posescniki in meScaii vol jo sicer direktno in pismeno, a ministerstvo je preskrbeIo tudi v tem obz.ru, da se lehko preprica, kako je vsakdo volil; voliici smejo nimred samopo listkih oduradnijjim po-slanib iu zaznamovanih glasovati. Tako je ustavoverno raiuisterstvo preskrbelo se svojim uacitoin uove volilna poitave, da bode zagotovljunt nadvlada ustavovercem; tako je zarad tega rcsuico iu fakticne razmere popolnoma pwzrloin opoziuijo le tol.ko v#poStev jemalo, ko-likor je bilo treba zarad i:iiena in la9tne koristi iu tako. je v tej poblepnosti . pozibito Se tia katekizem libeiahrum; pa za danes pustimo to, ker smo se na-mendi govoriti le ob uplivu uadrta volilne reforme na nas Slovenca; le toliko naj omsnimo, dt je celo „Neue f»eie Presse" sram tega ustavoveinega nacrta, ker se je v enem svojih zadnjsh listov izrazda, da bi bilo m»rs,kaj zcleti glede svoboJuejSj volilne postave; pa . mi ob-deljeui 9 poslanci po na^rtu uuve volilne reforme; Kranj-ko dobi 10 poslancev; 120 velikih posestnikov, kateri v primeri z obLinami ne placajb Se dav-kov za Va poslanca, voli 2 poslanca; mesta in trgi volijo 3 poslance iu kmetske obdine 5 poslrtncoN. Oba poslanca velikih posestnikov bosta Neroskutarja, tak bode tudi naj.brze 1 po^lanec me*t in trgov, tedaj bo inula Kranjska k vecemu 7 narodnib poslancev. Na Stnjerskem so poslanci tako umetno v usta-vovernem zmislu razdeljeni, da na priliko mesta, tr- Sovski zbornici in veliki posestniki dobo H poslaacev, ezelani pa samo 9; nadalje so slovenski voldni okraji tako umetno zdruzeni z nemSkimi, da dobi najbrze 400000 Slovencev 2 poslanca in v juko srecnem slu-guji 4 poslance, m^j tem ko pride na 700000 Neracev na Stajerskem 19 in najbrze 21 poslancev, tedaj na vsakih 33 do 35,000 Nemcev 1 pallatise in na vsakih 200.000 Slovencev tudi 1 poslanec, tako da velja na Stajorskem vsak Nemec toliko kakor 6 Slovencev. Na KoroSkem je po juko umetni razdelitvi volilnih okrajev skoro gotovo, da 120.000 Slovencev ne dobi niti 1 poslanca. V Istriji je mogoce Slovencem spraviti z. veliko silo le 1 poslanca v drz. zbor, in v Trstu Se enega ne. kako pi na Goriskem? Nasa grofija voli 4 poslance. In sicer voli veliko posestvo cele kronoviue enega poslanca, mesta, trgi. in trgovska zbornica in sicer: Gorica, Kormiti, GradiSka, Cervignano, Trzic,. Grado,. Torain, Kobarid, Bjvec, Kanal in AjdovScina skup tudi enega poslanca. Kmetske obcine 2 poslanca iu sicor okraji.: Gorica, Kanal, AjdovScina, voldni kraj Gorica; potem Tomin, Bovec iu Cirkno, volilni kraj Tomiu 1 poslanca; nadalje okraji: GradiSka, Kormin, Cervignano iu Trzic z vcMlnira krajem Gradisko, potem Sezana in Komen z vjuliluem krajem Sezano 1 poslanca. Kakor bode vsakdo razvidel, imajo v velikem posestvo Italijani vecino, ker na Furlan&kem je malo malih, pa dosta velikih posestnikov, ravno tako ima na spadalo je -tudi rabiti v navadnem zivenji nems&no ali pa italij mscino z odstranjenjem slovensdine, se je tudi i^ova gospoda, zelecbitires gospodska in aristokraticna, njioralu podati tudi ti stari navadi, temvec da nij bilo njobenih faktorov Listo narodnega izobrazevauja, nij bjlo ne slovenske literature, ne slovenske Sole ter vsa opika Slovencev se je v.rsila v nemskih S<»lah in s po-mocjo nemSke, deloma tudi itaiijansko. Se le obdno-slovansko nurodno gibljcnje v Avstriji je vzbudilo tudi v, nekterih Siovencih potrebo naroduega izobrazevauja i^ razvoja vseh dusevnih sposobnostij na uarodfni pod-hjgi s pomocjo wmaterinegaw jezika. Ta potreba jo porodila slovensko literaturo in slovensko uarodoo po-li'ticno zivenje. Pa vendar, pri vsem svoj em napredo-vaoji, je slovenska literatura Se zdaj tako inajhna in z^stopa vecidel tako ozke in skoro izkljudivuo ttljud-8tveneu potrebe, da vsak Slovenec, ki zeli si pridobiti viSjo, znanstveno ali pa umetnijsko omjko, bi ostal slffaSno na zadiv primeri z oinikanci drugih narodov, ci bi ae obmejil na samo slovensko litemturo, ter je vfled tega prisiljen posluzevati se tujih Hteratur. Go-tqvo, napredek slovenske literature bo zmerom vedi; pa vendar mislim, da Se mnogo vode utece, dokler slbvenska literatura dojde do te stopinje dovrSenosti,. di bi mogla zadostovati celo skromntm potrebam tb-cijega izobrazenja uma in obenoevropske omike spiob,. Furlanskem vsako gnjezdo previlegijo mesta, mej tern ko se je nekoliko nalih obrtnijskik in mofinih. trgov, spustilo iz skop'na me-jt in trgov, potem pa ollocuje najvefi mesto Gurica; torej v bknpiui mest in trgov gotovo ne bomo mi zmagali. V prvi skupini ktnetskib obfiin sta zdruzena dva sloveuska okraja s 4, italijanskimi; da bi se bila saj se gon'ika okohca zdruzila s to Bkupino, pa bi bili Slovenci prodrli v tej skupini se svojjni posUnceui, a tako gotovo ne bodo'in Kmsevci bodo ua Dunuji po i Italjanu zastopn?, fie jib Italijani ne vkljubajo s tem, da jim zoptt volijo Ornetu. Le v drugi skupini kmetskih obfiin je zagotovljen Slovenski poslauec. Tedaj bo imelo 132000 Slovoncev na Gorifikeui 1 poslanca, 65.000 Italijanov pa 3 poslance, in velja po tem rafiunu 1 Ital jan za 6 slovencev. Ce pustimo govoriti s'.evilke tako se nam pokaze uaga nepravifinost in vebka, neodgovornabrizobzirnost nasih nasprotnikov: 1,300.000 Slovencev zastopauihpo 10. poslancih; na enako stevilo Nerocev pa bi priSlo potem rafiuim najmanje 40 poslaucev.> La ne prav e-nako, potem podobne razmere so na Ueskem, Morav-akom, Poljskem, iz kratka povsod, kder Slovuni zive. Ustavoverci hofiejo % volilno refoimo koulumaci-rati nas Slovane, to prejasno Stevilke kazejo; in kaj bi imeli mi Slovenci in Slovaui iskati v parlamentu, ki bi skop pri&el po tukeni nafiiuu. Pot in po'.itika bodofi no»>ti, fie obvelja volilna reform a, nam je zaznam-vana; vsak rodoljub slovenski in slovanski mora to pot za pravo prizuati: mi ostanemo pri domnfiem og-njiSfiu iu pustimo ustavovercem vajeti v rokeh, naj oni vladajo na Dunuji, dokler morejo in dokler ne pride fias kazni za slabo dejanje. Noben slovenski poslanec ne sme in ne more vt-6 v dunajsko lesenjafio. Na§ pasivni upor naj bode zivi protest proti kontumaci-ranju in veliki krivici, katera se nam godi pod to vlado. Mej tem pa ne pozabimo napredka na dusevnem in gmotnem polju; vse nase mofii posvetimo nasi lepi do-mo vini in izobrazenju nasega vrlepa nuroda, kajti kri-vica bo padla, narod, ki napredujo in so zaveda, pa bo gotovo zivei in dospel fiez dolgo in kratko do vseb svojih pravic. Brat jo, no udajmo se! Kam smo pri&li z ustavoverno moralo! Kakor smo sporofiili v.zadnjem listu, se jovncin-ski drzavi nekaj zgodilo, kar javno muenje vzneiuiruje in vsem posteoim neinskim fiasnikom povod daje, da z osupnostjo m opravifieno 6trastjo piSejo, dasiravuo nij vsa ta ret po pojmovib nasih nstavovereov vredna tu-likcga lirupi, kajti pri nas so take refit tako navadnc, da je javno uiuenje o tej zndovi pri nas manje ali veu otrpuilo. Dva nositeljavisoko-aristokratifinih inien, knczaPut-bus iu Biron, pa en visok uradnik, drzavni svetova'ec Wagoner, porabili so v Derclmu svoj visoki Stan in svoj upliv, da so si pridobili koncesije za zelezuice, da jib potem po visokib cenab drugun prodajo Pri nas v Avstriji je to kaj pruv navadnega; kobko jib je pri isas obogatelo, ker so znali z veliko sprutnostjo zlorabiti zaupanje vohlcev ali dr^ave ier svojo visoko sluzbo aii pa svoj g'.as v parlaaientu prav lepo ki-pitaiizirati, ne bojeci se, da bi jth %ad«d kak paragraf kazcnske ponave, aii pi javnega mneuja ostra so lb a, temved nahajamo mriogo tukih trgovcer s tujim blagoiu in blagrotn na vi»okih dr/ vvnih tnestih u2iv»jovih obibo ce36euj<». In biznjiv svi*t jim cc!6 zavida njih sreL-i. Se veci »e ka2e razloo-k mej tu in t»m, ce. se poraisli, da v Berolinu so je drznil navadon prav-dosreduik, pozuanski i\A, javno v pavl:vino;»ta toziti vsugamogocriega drzavn^ga avetovalca in referent;* v ministerstvu zunanj\b zadev, tedaj prvo osobo za mi-nistrom sainim zarad malenkosti 20.000 tolarjev in sicer na obcno pobvalj p>shmcav in m«y plo^k.mjtjm posiusaieev ua galeriji, mej tem. ko se ministri, nijso upali na dan z uajmanjspn piskusom, da bi rec po-kvilt z debelo plahto in reh h stanovsko cast tako vi-k kill osob. V takem sluf, »ji bi sa bila na Dun*j naj-br/e zid in drzavni svetovulec zedinili ter k-mcesjeie nadnljo npotrebovala v korist lastnib zepov io nv sko-do drzave in Ijudstva, kakor so je zgodilo v zadev ah galiske izstocne /.-leznici mej ekseknco G.skrom in baronom Offenbachom, ali pa v eni nam blSnjth kro-noviu, kder so nektere merodajne osobe pridobile si koncesijo neke ^elezni^je, katero so precej produle z dobrim profitom drustvu Rudolfove zeleanice. la rayno tega namena se od vefiih straoij zdaj mocno zabavlja proti predeUki crti, ue brigajocih so za neprecealjivo skodo, katera se s tem napravlja nasi fcfteli in enerau dela slovenskega ljudstva, katero je vecinoma odvisno od zasluzka, ker Trzasko-Loika zeleznica bi utegnila vendar doti6nemakonsorciju.odvrtf^ikakodobro koptiijo. Resnicno je sicer, 6e se red poglcda se splosnaga stalisfia, da se no more uih&e rogati temu, fie kedo proda s profitom kako koncesijo, s katero ne more ni-fiesar pravega pofieti; a da se podelujejo koncesije 8 katerimi.. so zdruiene v.^asih garancijo obr*atij, opro-Scenja davtov, odkupila posesiev po drSavnih pogojih in vec takib in oiiakih privilegj; da se take koucesij1, katere zbog omenjenih privilegij predstavrjajjo vreduost vefiib miljoaov, takvm ljudem^; pd katerih se z gotovo-stjo more soditi, da ue bodo koncesije same rabili, in da od dmgleti ukaio-Ijenega poljedelca, ko vidi bele, skoraj prazne klopi pv*?d nasim ocetom kmet-jskim, ki so tolik) mufii broz-plafino iz lastuegj nngib.i poljedelslvo, ntj vazaejsj. stroko v nasi Avstriji na najviso stopnjo povzdignitL Prvi bi lehko sloveli mi Goricani v Austriji, da, celo v Evropi, boJisi v vino-aadjereji, ali v vrtnarstvii. samo ako bi um-^ii v svojo korist obrniti nakljucbo ali pravo za praro srefio, da iraiimo tako railo obnebj'1, tako dokaznje g. Pov§e. Toda oj zalosti! Na kako' stopnjo blagostanja bi lebko dospeli, ako bi zsaven rail«ga obnebja se §*. po podukib nasega ljubega kmetijske.!>a ofieta dr/a'i! ali srece mi hoce poknit', k^rso gospodoca v nedeljo 16. svecana naznamb, da ako ue bode v treb uedeljab od 10. naprej vefi puslusalcev, bodo prisiljeni z nede-deljskimi poduki prenehati; akoravno se jim je uie na obrazu bralo, da s te§kim srcem prenobajo se svojinii predava uji, v katerih nam s kalamitom (tako pravimo kuaet-je refii, s kojo se lebko znkladi nadejo) svojc ufienosti kazejo, kde so zakopani zakladi miljoaov v na§i slovenski zeralji. Prosim, za Boga, v imenu kmetijskega napredka ,$o6ine« citatelje, da se zdramite vender in pomagate iskati denarja v nasi zemlji s tem, da pride v nedeljo 23. svefiana k nedeljskemu poduku vsaj 50 poljedelcev. Tiste, ki ste preprifiani, na lcaki: nizki stopaji je §e kmetijstvo na Goriskem,. dokazite kraetom kake ko-risti si lebko prisvojijo pri takib podukib. • . . A. F.f briSH hmeL V Trstu 10. febr. [Izv. dop.] Zadnjifi sem Vam obljubil dejati na reSeto nekoliko tistih moz, ki so podpisali proSnjo, da se pridene rojinsVi Soli §e III> razred z i ahjanskim podufinim jezikom. Ta raoja obljuba je nasega vrlega g. zupaaa Frlug o in njego-vega aljutanta g. Bjuiaa jiko vznemerila; posvetujeta se uzo vefi dnij v Pertotovi krfioi, k iko bi, se otresla psic, katere sta „Soca" in nSlov. N. * v ta dva-; stebra inagistratskega pola&fie ja nastrelala; najela bosta go-, tuvo kakega novega advokata zgubljenih praved, ker s i jo prvi tako slabo obnese'. Da pa teraa dvema go- ¦ spodoma pomagam, ja sj enkrat javno pozovem, da naj se uze enkrat opravifiita, zakaj sta proSnjo za ita-lijansko W.o skovala in potem za podpise ljudi slop a* rila. Kajti, da sta na proSnjo ljudi se sleparrjo |o-» vibi, to jejasno kskor beli dan. Kedo n. pr. je Vam, g. IMuga, dal oblast, da sle podpisali na proSnjo ro-janskega mbnarja, ki nij vedol za kaj gre, doklev mu drugi uijso tega povedub? - Kakovo pravico ste iraoli Ejdpisati svojega brata, ki je tisti fias nu Ogrskem ival? —• Ali je polteao, da ste tikrat, k> ste bili pri kmetu Antonu Frlugt, njegovo hfier silili, da je potjpi-sovala svojega ofietu, katerega nij bilo doma? iu zdaj se muz jezi, da stoji njogovo podteno ime na nepoStoni produji za itulijauako solo I ' lu Vi, g. Bon in, imab posebuo zuslugj za to, da stu vjeli pud pi a g. Primozifia, kijti k»> se na Lupu» novo prigovurjanje mj hotel podpisati, ste ga fili Vi lovit iu res ste ga >jeli. Vi raendi mislite, da, fie Vi po&iljuto svojega siua v Skrkoljo v itulijansko Solo, da se morajo tudi nasi slovenski sinovi poitalijuufiiti. Pa le pufiaknjtet §i» nij bila zadnja ura. Su ste od nas oJvisni, de zivite od nasega kruha, od kruba poStouib sloveuskih krnetov, katorim so hbnite in katorlu sinovo lukoitstvu izJajtito, Vsak) dolo jo vreduo svojega pla-fiila in tudi Vi mu no oJideto! 0 tisti smeti pa, ki je bila uie vefikrat od burjo in juga iz rojanske fiitnluico pomodena, se mi ne zdl potreba besed iKgubljati. Saj ga vsak pozua kakor slab (leiinr. Politi6ni pregled. 15. t. m. je tedaj vondar mitmterski predsed-uik, knez Adolf Auorsperg z dovoljenjem Nj. Vo-UC'unstva predlo2il driavnomu zboru uafirt postavo o volilni reformi. Ta nafirfc je razdeljen v dva dela; prvi spremiuja osnovao postavo o driavneui aastopu od 21. decenibra 180*7; da ta del obvelja, je po-trebna vefiina dveb tretjin; drugi del pa obseza razdolitev voliluih okrajov in stevilo poslaucev; ta del potrebnjo damb navadno vefiiuo. Postava o de- • legacijab se tudi uekoliko spreminja, pa ne bistveuo, ker bodo delegacije voljeue po novein driavneui zboru, pa zmerom po stareni uafiinu, namrefi da poslanci vsake dezele izvolijo svoje delegate; proti temu se roga „Neu8 freie Presse*, ker se jej zdi se premalo ceutralistifino, ona bi rada, da bi se delegatje iz-cele skupine iu ne po deMnih kurijah voliii. Po novi volilni postavi se volijo drzavni poslanci za 6 let; vse drugo o novi postavi, kar nas Slovence zadeva, smo omenili v uvoduem filanku. 17. t. m. je imel ustavni odsek sejo, da pre-tresuje postavo o volilni reformi. Precej s kouca seje je izrekel poljski poslanec toholsky, da na Poljskem je vse preprifiano, da taka volilna reforma nij mogoca brez preziranja pravic degelnih zborov, in da izpeljaua pomem ustavolom; naj bi se tedaj . gospodje ustavnega odsoka ne fiudili, fie on v svo-jem in imenu svojih kolegov ustavnem odseku naz-nauja, da se ne bodo vefi udelezili posvetovanj tega odseka glede*-volilne reformo. Ko je to izrekel za-pustili so galiSki d odsekovci dvorano. Ta izjava je jako vazna in dele mnogo skrbij ustavovercem; boje se, dapopustijo vsi poljski delegatje drzavni zbor, in v resnici jih je uze polovica napovedalo svoj izstop; drnga polovica pa bode skoro gotovo tudi za njimi potegnila. M^iiisterstvo s Go-lucbovskim vred nij tedaj nifi opravilo s poljsko delegacijo. Zdaj je vrsta na Dalmatincih; ministerstyo je poklicalo namestnika generala Bodifia na Dunajy da bi dalmatinske poslance obdeloval. Vsi dalmatinslri Srbi zele*, da njih poslanci zarad kake zeleznice ne skofiyo v ustavoverni tabor in gotovo bodo zgubili dalmatinski poslauci vse zaupanje pri svojih volilcih', ako se izneverijo federalistifiui bpoziciji. Oe tedaj Dalmatinci, Poljaki in poslanci iz Trsta, 6ori§kega, in Istre zapuste* drzavni zbor, potem ne ostane v drzavnem zboru se zadostno stevilo ne, da bi se Zitmofato sklepati in ininisterstvo bode pri kraji SQ latinScirio. To sluteCe, se pa ustavoYerao minister-stvo na vse kriplje tradi, da bi vsaj jnzno-dezelske poslanee sebi *pridobilo« Kakor sino uze rekli: ti zadnji poslanci delajo proti volji svojih volilcev, fo ostanejo v drz. zbora in se Be sklenejo z opozicijo v tako vainem trenut-kn; naj bi tedaj dobro premislili, kaj delajo in ko-liko odgovornost prevzamejo oni, ce v odlocivnem trenntkt? ustavohezni postanejo, kakor so uze enkrat postali pi glasovanji za posilne volitve. Te dni se bodo tedaj na Dunaji godile jako vazne reft, od katerih je mnogo odvisna prihodnjost Avstrjje; Bog daj, da vendar eukrat pravica zmaga nad Mi-liberalizmom. Y ogrskem parlamentu traja sezinerom debata o proracunu; posebno ostra je bila debata o povek-Sanji civil-liste za kralja, kateremu se je skrajna levica strastno ustayljala. Poslanee Tisza pravi, da je poviSanje civil-liste velik pogreaek sedaj, ko ima dezela ogromen deficit „Sto agitatorjev na &ta monarhicnega Yladanja toliko ne skodujejo, kolikor sam ta Yladni predlog. In zato moram iiehote vpra-3ati: Kako, je-li ogerski kralj obdan od resnih dr-zavnikov ali nklanjajoSh se dvornikov? Dvornik mora Yladarju povedati, kar je prijetno, drzavnikpa, kar je resnicno, ce prav nij prijetno." Koneeno se je predlog z 229 proti 44 glasoyom sprejel. Iss Ceskega dohajajo vesti, iz katerih se posne-ma, kako Yelikanska je bila ondot agitacija za pod-pise peticye na cesarja; i*ez 300.000 podpisov kin-6a pole adrese in blizo 4000 ob&nskih zastopov je k adresi pristopilo; samo y Pragi je podpisalo peti-cijo blizo 17.000 mozev in Ysi srenjski zastopniki. To je Yelikanska manifestacija, kateri se bodemo menda tudi mi Slovenci vredno pridruzili. Spanjski bivSi kralj se je odpeljal cez Portugal in Francijo domu v Italijo; med tem se je na Spa-njskem popolnoma in prav mirno ustanovila repub-lika, katera se na Spanjskem povsod in tudi od iuostranskih ddav priznava; v prvo so jo priznale amerikansko zdruzeue drzave. Zbornica poslancev in senatorjev sknp ima zdaj vladarsko moS in je zvo-lila hoyo ministerstvo, y katerem sedi Figneras kot predsednik in Castelar, znamenit, po eelem svetn poznan repnblikanee in nSenjak, kot minister zuna-njil zadev; izvoljenih je se 5 drnzih republikancev Y ministerstvo. Figneras je pri svojem nastopn izrekel, da se nadja, da se bo republika drzaia ter nplivala na to, da postane Yes latinski svet repnblikanski. Spanjci in Francozje imajo zdaj res lepo pri-liko, pokazati svetu, da so zreli za ljudovlado in tedaj na ve& stopnji, nego. drngi narodi. Na Turskem je uze zopet ministerska kriza; Yezir Rusdi pasa je odstavljen in namesto njega postavljen za velikega vezirja Essad pasa. V Bosniji Turki nze zopet preganjajo kristja-ne; mnogo jih je ubezalo v Srbijo. Eazne vesti. 8e nam pise 18. t. mesc. ; Zadnja „Saca" je. povedala, kako se nekateri goriski rogovilezi slovenski napis nad stacuuo g. Hadolina o-nesnazili. Nas vse je ta slavni 6inna§»h ital. bratov(???) straSno razkacU To tedaj so tisti Da§i prijatelji, ki so nam pred nekoliko tedoi bratovsko zvezo zoper Nem-ce ponujali? Lepa hvala za take zaveznike, ki %nam se toliko praviini nijso, da bi nedoHen slovenski nadpis pri mira pustili! — G. Hadolion pa v tolazbo povem, da se ga bodemo od siej bolje spommjali, nego smo se ga do sedaj. Imamo tudi mi nefcaj cvenka, vsaj toliko. da brez.nasega denarja bi gorigki italijanissimi lazili po Gorici suhi kakor pajki. ffioriSka iitainica) 8e ta predpust menda naj-SSivahiiejse giblje od vseh druzih, mnogih. druztev go-ri§kih; posebno krasen je. bil zadnji pies v saboto. pri katerem je plesalo kadriljo do 24 parov in mnogo goBpodicm m gospodov je moralo gledati zbog pretesne ga prostora. — Vsako sredo so v citalnici mnogo o-biskovane plesne vaje, katere se smejo po ?sej prnvi* ci imenovati prijutni domaiSi plesi. — V nedeljo bo zadnji pies, kateri obeca najsij:*jnej§i biti; pricukoje se muogo gi>spode iz mesta, okohce in c«Io iz Vipave in Ajdovsfime. — Srem pltsom se sklene predpust, a ne brez da bi bilo preskrbljeno tadi za no t:te veseli-ce. Ivacih 44 pevcev se uze zdaj pp pravlja na petje pri postnih besedab; pevovodja, g. H*ibar jih uci uaj-lepse in tchtuejse sloveuske, aibske m 6eske pesmi in zbore, za gledstie igre je tndi uze deloma preskrb-JjeiiO', in tako se sxeiao nndjtti, da bode nasa citai-uica, vk'jnb piepirom, ki so uastalt iz konca, vendar Ie-tos tako urco napredovala, da si pndobi 5j muogo vec easti ia udov. C«ovii«ui di»pi*nih) iz Gurice se je p<» stnri na-vrnli s;tl:l, ali hotel siliti, As narolna ti>k:«r:»a uapr.-i-vi Bfiliaiou v Gorir.i; te sale so se poprijeli nekter. neuiskt listi in tudi nasa ljuba tetkt nGorej-rca* j»? uaglo hlastnila po ouej novici, zraven pi 5e jezuo do-stavila, da gre tubij najbrze za kako narodno agitaci-jo in da, ce se uze kaj tacega immeruwi, uaj se ue obrekuje goriskih dobrih tiskaruic. - Mi f/oznumo pre-dobro noviSkega dopisnika, kateti se bvojitui dopisi jezno grize neko vez, s kr.tero so ga zvezali mladt in dobro veiuo, kak -namei) je inul z oao iz po I pazdu be potegnjeno uAfco. - Zatorej pa lehko recemo „Gor-zer Zeituugi: Ihr Dou Quixotte hat scbon wieder ein-mal gegeu Windmublen gekampfel („iiuoikjHUi si>neij»"), ki so linsko polerje ?zb«-dili mej Slovene! veliko sen^aerjo, izili so vII,, mkoliko pomnozenem nutisu skupaj v enem vezku. Vezek, bro-iran, velja 50 kr. ter se dobiva pri g. J. Stritarju na Dunaju (Hi. Marokkanergasse 9.) Priporocaino jib prtjateljem slovenskega slovstva in tudi s!ovenskim-po-litikom. |!Vajtex|« filadiva n» -vein.) V LVrmil na Ra-skem so velike drzavne i'uzine, v katenh dela 3000 delaleev in je mogofit* 500 centov jekla na enkrat uliti. Sedaj se za obdelovanje zeleza pripravlja velikansko kSalivo na par, ki bole 1001) centov te§ko. Nakovalo tega kla liva se je takoj na m 3stu, kjer bo le stalo, ublo in ima 11000 centov tefce. Si mi podloga, ka-tero so morali globoko zidati, je veliala 300.000 ru-bljev. (SI. Nar.) (D2v|» aver), najbrz rli (luch-j) je v Go»jancih nad Konstanjevico umonl enega kmeti. in njegovega konja ter obema ki izp>l. Tako se pis*; iz Kostanje-vice. Ris je moral v Gor|ance priti iz hivatskdi goz-dov. Na Kranjskem ga uie dolgo nj bilo. (SI. N.) (iidresa mi ceiurja) se po Goriskem se zmerom podpisujej danes se nam poslale obdine C'crnice, Hi-heuberg in Sempas doticno pole podpisaneod vsebdo-ticmih staresinstev in od mnogih drugib veljakov dotid-nib obein, podpisi so vsi lastnoroeui. Bog zivi sta-rcsinstva, ki se ne ustra&jo \sake burje! . (Pran«ozi i siovanr.; Ve^krat smo imeli uze pt iloznost opa^evati, da od zadnje francosko-netngke voj-ske sem se Fraritozivedno bolje za Siavane, za nji-hove kultume in politicne razmere zanimajo. Posebno republikanski casopisi francoski ve^krat ptmdarjajo, da si morajo Franco^i mej slovanskimi narodi pridobiti zanesljivih zavezoikov zoper skupnega sovraznika — Neraca. pa se pa to doseze, treba, da se oba naioda francoski in slovauski tudi dobro izpoznavata. Za tega delj se je zdru&lo v Parisu ved znamenitih moz v ta namen, da nabkajo i kupujejo francoske knj;ge, katere zastonj poliljajo slovauskim professorjem i sto-vanskim dija§kim drnstvom v Prago, Pozen, Lvov, Zagreb, Ljubljaoo i. dr. „Francijo ljubijo slovanski narodi instinktno,* pravijo ti mozje v svojem pozivu, Ba tesko jim je izpoznati jo do dobra; Nemcija, jih luci, vsilja se jim absolutno le nemska knltara, francoske knjige so pi i ajih redke i drage. Badi bi dosegli, da bi Francija mogla obSevatf se svojimi do sedaj tako malo eislanimi prijatelji.* Kedor bi zeM glede tdarov in vpra§anj kaj ve6 izvedeti, naj se obrae do znanega se slavistiko se bave-cega prof. Leger, docteur des iettres, 30 quat d'Orleans, P aris. lec goriSkega gimnasija mi je dal uekobko pravijic v vipavskera dijalektu; g. F. Sedej, sedmo§olec, pa vel.ko zblrko, obstoj.cj iz pravlji'v pripuvestij,pesuij, uguiaiee, posebuib besed i.t.-p. stvarij, zapisamh s polno znansfcveno natanfinostjo v cirkljanski okoliui, vedidel od sainega g. Ssdeja, deloma pa tudi od g. J. Jeivbi, 6-strt'Idea, Vsem tern gospudom g. pruf. Levcu, nenazvanira dij.ikom, gg. Kobalu, Sedeju in Jerebu, se srdno za-hvaljujem. V Gorici, 10 februvarija 1873. J. Jtaudouin de Courknay, Is tarediilkove lUinlot*. V. 0. dopiamhu is Tomina: Da nam no bodo enaki dopisi prcvec drazega prostora jemali, smo jim odmeoili prostor v list* nici. St, 3. h Tominn, 16. fobr. 6. Yaks konavSi v zaJnjem f>Qlasu" trudapolno veaanje otrobij v polemiki 2 iftftnoj prosi rae z.i podpis mojtga iuiena, in s tein ob encm za naJaljuo gradivo poleraike obljubovaje ml, da mi bodo .,8o$a" podelHa diplomo all vsaj „Fleisszettel", h kateremu mi uJe naprej ^oatitt. Gospodin«! na Va§e novo i/najdeno geslo sem Vam ule odgovotil z besedami sv. Ap. Jakopa, da nikogar ne opravioi vera na sebi brez dobrih del, in da le on! pravo zaden", ki je delalen. V drogic sem Vam svetoval isto pot delalnosti brez prepira v kr-§anski ljubezni hoditi, ker smo vsi slabotni, in lc.Boga tHoveka bistveno soditi gre. Na prvo stc mi odgovor Se vedno dolini, ker vse YaSe postransko blojenje se da opiiati kratko z besedami: Lupus circa puteurn choram agens. Na drngo proxite za nadaljno graJivo prl^kanja se sobra* toni, quod ergo probatura est, da sto slop stnutnei Ko bi se bill na moj drug! odgovor mirili in hladuokrvno javno poioinikovanje popustili, nobeden pctelin nij bil za Vami zapel; a ravnali ste kakor tista dekla, katero je gospodinja zaradi nesnaznosti iz sluzbe spustlla in jej ta uzrok tudi v spricev&lo zapisala. Dekla pa jo jo prosila, da naj jej rajle zapi§e v sprWe-valo, da se vode boji — ne pomislivsi, da je to skbiezanjonego prva opazka. Vas prijatelj in sobrat z Bovskega Vam je ule v listnici zadnje wSoce" iz en&ke milosti diplomo ali„Pleisszettel/' katerega ste men; privoscili, na vse grlo prizanesljivo podelil, rako5: Drugo sicer nij stc, 1c nedosteden pantresniSen ste. Evo ! quod pro-batom est, da vera na sebi ne opraviei. Oprostite me torej, da rai moj stan in irae (anici?) ne do-voli sc Se dalje prifikkti clovekom, lei je dipbmiran, se od nekdaj rcsnice bati. Vsem Vasim drogim zavetnikom, tidecim v oni b kosraatimi lezmi delajofii trojiei, ali zunaj nje, naj pa velja odgovor: sint-raiarura pnlcherrinia-doformis est! Dosledno: En duhoven. v Gorici na Travniku; 286, V PATERNOLLI-jevi hiii dob4 te dni bogato zbirko masin 7^ Shati: 1. WHELKER & WILSON s polu-tru2ico; 2. ' „ s truSico za premikati v podobi eilinderskih damuili miz za pisarije; 3. WHEELEE & WILSON z nayadno trnzlco; 4. HOWE & BAECKER za druiine in obrfcnijska dela; 5. CrROVER & BECKER za obrtnijska dela; 6. SIEGER za druiine; 7. rogae masine z dvojnim iiYom na yeri^ico in za stepanje. Tadi imajo v zalogi maiinske nitke, svilue nitke, olja za mazanje in prevzamejo vsakoYrstue maiine v popravo. Ob enem opozorujejo <5estito cMiusivo na njih bogato zalogo izdelanega perila za gospode in gos-poje. Narocila se takoj izpeljejo in prav natan^no in vestno. Pri baiah za neveste se dobi vse po nizji ceni in odbije se se primerea rabnl; za nevesto.