132 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
v Avstriji. Celoten tekst prikazuje Martina Segona kot izredno izobra`enega in razgledanega humanista ter
poznavalca razmer v slovenskih de`elah v ~asu najhuj{ih tur{kih vpadov.
Du{an Sindik objavlja tudi odlomke iz dela modru{kega {kofa Nikola Majinjanina ali Kotorana,
verjetno tudi ~lana rodbine Segon (1479). Nikola je bil verjetno rojen v Majinjanih ali v Grblju leta 1427.
[olal se je v Benetkah. 14. decembra 1457 je bil imenovan za {kofa v Senju. Ko je pape‘ Pij II. obnovil
{kofijo v Modru{i je leta 1461 imenoval Nikolo za modru{kega {kofa. Njegova dela dokazujejo, da je bil
visoko izobra‘en. Pape‘ Pij II. ga je poslal pred padcem Bosne pod tur{ko oblast kot poslanca v to de‘elo.
Cilj tega odposlanstva je bil, pripeljati bogomile pod okrilje rimskokatoli{ke cerkve. On naj bi svetoval
mlademu bosanskemu kralju Stjepanu Toma{evi}u, naj se na nek na~in upre tako tur{kemu sultanu
Mehmedu II. Osvojitelju, kot tudi ogrskemu kralju Matiji Korvinu. Izgleda, da je bil prav Nikola Modru{ki
tisti ~lovek, ki je ozna~il bosanske heretike kot izdajalce domovine. Ti naj bi v usodnem trenutku predali
Turkom gradove in pozneje tudi prevzeli islam. Brez dvoma je objava teh tekstov za prou~evanje balkan-
skih de‘el v prelomni dobi prodora Turkov izredno dragocena.
Ve~ina tekstov, ki jih najdemo v Sindikovi knji‘ici, je bila doslej znana in objavljena. Sedaj so vsi
zbrani na enem mestu. Pri ve~ini tekstov Sindik doda spremno besedo in ustrezna pojasnila. Vrednost te
objave je v tem, da je vsebina tekstov pribli‘ana {ir{emu krogu bralcev, predvsem tistih, ki ne obvladajo
latin{~ine. Vse tekste je namre~ prevedla v sodobni srbski jezik Gordana Tomovi}. Na koncu je dodan {e
spisek literature, ki ga je avtor upo{teval pri opombah in pojasnilih k tekstom.
I g n a c i j  Vo j e
I g o r  [ k a m p e r l e, Magi~na renesansa. Ljubljana : [tudentska organizacija Univerze v Ljublja-
ni – [OU, [tudentska zalo‘ba, 1999. 233 strani. (Knji‘na zbirka Claritas; 10).
Vsak za~etek novega zahteva pogum. Pogum, ki posameznika spodbuja, naj se ne zadovolji s splo{no
zadovoljivimi vzorci, ki prisegajo na vladajo~i kriterij, ampak spreminja s svojim pretanjenim individual-
nim izrazom in ~love{kim izkustvom. In renesansa, ki so jo v grobem zaznamovale tri posre~ene in
bistroumne generacije, je zgodovina poguma. Ta je oplemenitil srednji vek in ga s tem potisnil naprej, v
(nekaj) novega.
Obdobje humanizma in renesanse kot obdobje pogumnih ljudi, ki so se odlo~ili s pomo~jo znanja in
izku{enj spremeniti svojo okolico, dan za dnem ujeto v sivo in okostenelo ~a{~enje bo‘anskega, to je rde~a
nit knjige, katere avtor se zaveda nevarnosti redukcije zgodovinopisja zaradi najrazli~nej{ih kulturnih in
ideolo{kih kli{ejev in zato prepu{~a glavno besedo udele‘encem sprememb, spretno povezujo~ tisto, kar
so imeli povedati s tistim, kar se je dogajalo. Na ta na~in renesansa izgubi svojo dolgo~asno u~beni{ko
linearnost in postane nepredvidljiv vrtinec, ki vase srka najrazli~nej{e vplive, a za katerega nih~e ne ve,
kdaj in kako je to~no nastal, kam ga nese in kak{ne bodo posledice njegovega divjanja.
Ker je mirni tok srednjega veka najprej mo~neje razburkal humanizem, se na samem za~etku sre~amo
z modrostjo enega od glavnih nosilcev nove humanisti~ne miselnosti z ostrim in brezkompromisnim
kritikom Lorenzom Vallo, ki je s svojim peresom neustra{no napadal primat bo‘jega in onkrajnega nad
zemeljskim in ~love{kim ter na~elo moli in delaj, glavna temelja tiso~letne srednjeve{ke kulture. Boj s
telesom, dolgotrajni in {tevilni posti, prebedene no~i, trpe~e premagovanje sku{njav, pu{~avni{tvo in
slavljeni ideal devi{kosti so mu pomenili samopohabo. Humanist v njemu se je oziral na drugo stran, v
mesto, hvalil po{teno pridobitni{tvo, povzdigoval aktivno ‘ivljenje, soudele‘bo v skupnih javnih zadevah,
pa lepoto telesa, ki je usklajena z lepoto narave in zaradi tega blagodejno vpliva na duha in du{o. U‘itek in
radost sta bili zanj nekaj dobrega. Vse, kar ustvarja ~lovek, je lepo. Zato se humanisti ozrejo v antiko, kjer
za~nejo iskati lepoto, ki jo je srednji vek vzel iz ~love{kih rok in prepustil bo‘ji volji.
Opazijo Ciceronovo stilisti~no eleganco in se spra{ujejo, kako je v njihovem ~asu lahko filozof nekdo,
ki sploh ne zna pisati. Zato se popadejo s sholastiki, ki so “vse pobarbarili”, a njihov boj ne temelji na
imitiranju antike, temve~ na tem, da sku{ajo skozi normativni korpus anti~nih jezikovnih vrednosti defini-
rati samega sebe. Raziskujejo tudi retoriko in se soo~ijo z zavestjo, kako svobodno je v resnici gibanje
govorice, ki ima to lastnost, da si sama izoblikuje prostor in podeljuje stvarem pomen, a hkrati zmore v sebi
133ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
zaobse~i vsa nasprotja. Isto~asno se jim zastavi tudi vpra{anje: ali je vse odvisno le od tega, kako kaj
re~em? Kako in kaj naj po~nem s pisavo in govorico? Valla je vedel odgovor na to vpra{anje. Napadal je
slabe ponaredke, s katerimi si je sveta rimska Cerkev lastila Rim z okolico, ker so bili pisani v barbarski
latin{~ini devetega, namesto v elegantni “lingua latina” ~etrtega stoletja, se spu{~al v debate o Bo`ji
vnaprej{nji vednosti in ~lovekovi svobodni volji, sku{al prerasti Aristotelov pogled na du{o kot na razcep
med racionalnim in iracionalnim in se slednji~ lotil tudi kritike njegovega modela logike, ki ga je imel za
zgodovinsko pogojenega. Njegov cilj je bil odpreti vrata radikalnemu dvomu, “Kajti ni je resnice, ki bi
veljala za vselej, saj ni logike, ki bi bila logi~na”.
Medtem pa se je v srednjeve{ki Evropi, ki je ‘e ~utila humanisti~no odjugo, dogajalo marsikaj. Umrl
je pape‘ Nikolaj V., Turki so zavzeli Konstantinopel, ga preimenovali v Istanbul ter vdirali naprej v
vzhodno Evropo, medtem ko je njen zahodni del ohromila Zahodna shizma, ki je z dvema in kasneje s
tremi pape‘i razburkala politi~ne vode. Pomiritev in prenova naj bi se zgodila na koncilu v Kostanci leta
1414, ki ga je na pobudo nem{kega cesarja Sigismunda sklical pape‘ Janez XXIII. A koncil ni potekal
tako, kot je na~rtoval. Prisotni kardinali, {kofi, opati, redovniki, teologi in ostali so namre~ pod vodstvom
rektorja pari{ke univerze Gersona sprejeli dekret “Sacrosancta” in s tem je {la vsa oblast, ki izvira iz
Kristusove zaveze s Cerkvijo, v roke koncilu in ne ve~ pape‘u. Janez XXIII. je pobegnil, koncil pa se je
za~el ukvarjati s “causa fidei”, re{itvijo spornih teolo{kih vpra{anj. V okviru re{evanja teh vpra{anj so v
Kostanci obsodili in usmrtili Jana Husa. Julija 1417 je bil izvoljen nov pape‘, Martin V. Razkol je bil
kon~an, pravna dilema med konciliarizmom in pape{tvom pa ne. Re{itev naj bi prinesel koncil v Baslu,
kjer so se med seboj za~ele prepletati ‘ivljenjske poti treh velikih mo‘ tistega ~asa. V debatah je sodeloval
mladi in zagnani duhovnik Nikolaj Kuzanski, ki so ga vsi cenili zaradi njegovega tenko~utnega posredo-
vanja med sprtimi frakcijami. Napisal je ve~ razprav, ki so med prisotnimi naletele na dober odziv. Na
koncil v Basel se je kot tajnik in spremljevalec {kofa Capranica odpravil tudi Enej Silvij Piccolomini,
geograf, popotnik in humanist, navdu{en nad anti~nim leposlovjem. Medtem, ko se je mladi Enej Silvij
pridru‘il zagovornikom konciliarne teorije, je Nikolaj Kuzanski pristopil na stran pape{ke manj{ine, ki se
je umaknila iz Basla. Odlo~il se je, da bo {e z dvema spremljevalcema od{el na diplomatsko pot v Carigrad
z namenom, da bi na koncil povabil tudi predstavnike vzhodnih cerkva.
Po dolgotrajnih debatah so se skupaj z Nikolajem Kuzanskim na ladjo v carigrajskem pristani{~u
vkrcali vsi vodilni mo‘je pravoslavne Cerkve in 9. aprila 1438 se je v Ferrari za~el te‘ko pri~akovani
koncil. Njegov namen je bil zdru‘iti zahodno in vzhodno Cerkev. A pojavila se je te‘ava. Koncil je namre~
izgubil svojega glavnega mecena, pape‘a Evgena IV. ravno takrat, ko se je bilo okoli 700 Bizantincev
pripravljeno mesece in mesece pogovarjati o razlikah med obema Cerkvama. Tedaj je na prizori{~e stopil
Cosimo Medi~ejski, po doma~e “Stari”. Obljubil je, da bo pla~al stro{ke bivanja vzhodnih delegacij,
vendar pod pogojem, da se zbor preseli v Firence. V ravno dograjeni in posve~eni stolnici so julija 1439
podpisali dokument o zedinjenju “Laetentur Coeli”, ki je bil nato prebran v gr{~ini in latin{~ini.
Toda bolj kot sam podpis tega dokumenta so bili pomembni kulturni vzgibi, ki jih je sre~anje vzbudilo.
Kuzanski se je sre~al s predstavniki platonske {ole iz Mistre, kjer se je ohranjala misti~na, navdihnjena
interpretacija platonizma. V teh letih so bili podani zametki za renesan~no obuditev novoplatonizma,
hermetizma, misterijskih naukov od Pitagore do orfi~nih himen in Egipta, od kaldejskih orakljev do
novega, misterijsko-alegori~nega branja mitov. V ospredje je stopil koncept skritega, nezapopadljivega
Boga, ki ga z nobeno kategorijo ni mogo~e razumeti, definirati in si ga prilastiti.
Nikolaj iz Kuze napove tudi globalno spremembo kozmolo{ke filozofije, saj v vesolju ni absolutnega
fizi~nega sredi{~a, ampak je vse odvisno od to~ke, od koder gledamo, zato tudi ni mogo~e dolo~iti
kategorialnega in fizi~nega sredi{~a religije. Bog ni tam, ampak povsod in nikjer posebej. Vesolje je
nedolo~ljivo, v njem ni sredi{~a niti oboda, njegovo sredi{~e in obod je Bog sam.
Medtem se je Enej Silvij Piccolomini ukvarjal s politiko. Odpotoval je v Frankfurt in o~aral mladega
Friderika III., ki ga je vzel za svetovalca na podro~ju vzhodne politike. Ukvarjal se je z uravnove{anjem
politike med Rimom in Nemci oziroma med koncilisti in pape‘niki s posluhom za vzhodno mejo. Napisal
je zgodovino ^ehov, opisal pa tudi ustoli~evanje koro{kih vojvod. Turki so vedno bolj pritiskali na
vzhodno mejo, a Zahod se ni mogel in ni mogel dogovoriti, kaj ukreniti glede tega. Piccolomini je zaradi
vsega tega do‘ivljal hudo osebno krizo, zapustil je konciliarno teorijo in si za‘elel enega pastirja, ki bi
Evropo obdr‘al skupaj. Re{itev je videl v posvetitvi in vstopu v duhovni{ko slu‘bo. Leta 1447 je postal
{kof v Trstu, mestu na meji med Bene~ani, Habsbur‘ani in Gori{kimi, ki so bili v sva{tvu z Celjani in
134 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Ortenbur‘ani. Ker mu je uspelo dose~i konkordat med Habsbur‘ani in Rimom, je vodila njegova poklicna
pot le {e navzgor. Postal je kardinal, avgusta 1458 pa je po dolgotrajnih in napetih pogajanjih Rimu in svetu
podelil svoj blagoslov kot pape‘ Pij II. Vse svoje sile je posvetil zdru‘evanju Zahoda v obrambi pred
Turki, vendar pa mu ta podvig ni uspel. Zadnji poskus je bilo njegovo pismo Mehmedu II., naj se
spreobrne v kr{~anstvo in tako postane “eden od najve~jih vladarjev sveta.”
V za~etku avgusta 1464 je umrl Cosimo de Medici. Le deset dni kasneje je preminil tudi Nikolaj
Kuzanski. Enej Silvij Piccolomini za svojima prijateljema ni ‘aloval dolgo. 15. avgusta je smrt zatisnila o~i
tudi njemu.
Vendar pa je bila dedi{~ina, ki so jo za seboj zapustili ti trije velikani svojega ~asa, bogata.
Iz nje je ~rpal tudi eden najve~jih umov florentinske renesanse Marsilio Ficino, ki se je imel za sina
dveh o~etov, zdravnika Ficina, ki ga je spo~el, in Cosima de Medici, ki ga je prerodil.
^eprav je bil med prvimi Ficinovimi u~itelji Tignosi, zdravnik in aristotelik, je mladega Marsilija
kmalu za~el navdu{evati Platon. Ta mu je razjasnil razliko med telesnim po‘elenjem (voluptas) in radostjo
duha (gaudium animi) in Ficino se odlo~i, da mu je bli‘e radost, svoboda duha. @elja, da bi se s Platono-
vimi deli bolje seznanil, ga pripelje v hi{o Cosima de Medici, ki se je na ‘e omenjenem koncilu o zdru‘itvi
Cerkva v Firencah dodobra seznanil z gr{kimi platoniki. Cosimo ga je bil vesel, imenoval ga je za hi{nega
filozofa, mu poklonil manj{o vilo v Careggiu in mu naro~il, naj za~ne s prevajanjem Platonovih del. A {e
preden je ta dobro zavihal rokave, mu je “Stari” prinesel skrivnosten tekst v gr{~ini, ki naj bi po pri~evanju
cerkvenih o~etov vseboval staro in redkim dostopno vednost, razodeto v Egiptu v ~asu prvih biblijskih
prerokov ali {e prej. Zbirka naj bi vsebovala skrivnostno razodetje {e bolj skrivnostnega Hermesa Trisme-
gista. Marsilio Ficino se je takoj lotil dela in tekst po imenu “Corpus hermeticum” v nekaj mesecih
prevedel in ga imenoval “Pimander”. Tako se je renesan~na Evropa prvi~ seznanila s hermeti~nimi spisi,
ki v ospredje potiskajo idejo o ve~nem razodetju, ki se v zgodovini ni zgodilo le enkrat, ampak se s
soudele‘enostjo v ve~ni modrosti daje vsem ljudem. To mi{ljenje, po katerem se je Bog razodel {e pred
Kristusovim prihodom in se {e naprej razodeva v stvarstvu – v delovanju narave, v rastlinah, nebesnih
telesih, v tistem, kar je delo ~love{kih rok, je klju~nega pomena za razumevanje renesanse. Na podlagi
konceptualnega prepri~anja, da je na svetu vse povezano, so se zdaj z doktrinarno teologijo se{li te‘ko
spravljivi nauki in umetelnosti magije, alkimije, astrologije, ki vsi izpri~ujejo isto bo‘jo resnico.
Dolo~eni deli “Corpus hermeticum” so po skrivnih poteh in na razli~ne na~ine vplivali na celo vrsto
ljudi, kot so Kopernik, Galileo, Kepler, Paracelsus...
Po prevodu Trismegista se je Ficino vrnil k Platonu in Plotinu. Ukvarjal se je z konceptom ve~nosti
du{e, ki ga Platon obravnava v Faidonu. Tam za du{o trdi, da je samoobstojna in substancialna. ̂ eprav je
‘elel Ficino Platonu verjeti, da je du{a nesmrtna, si je vseeno zastavljal nova in nova vpra{anja: zakaj se
du{a, ki prebiva v ve~nem in bla‘enem svetu metafizi~nih idej, sploh utelesi v “tej solzni dolini”? Ali je
smrt konec ali le prehod? Ali du{a sploh pozna svoj cilj? Kako pri vsem tem pomaga ljubezen? Ali na vsa
ta vpra{anja sploh obstaja odgovor?
Marsilio Ficino je vse do svoje smrti bral, razmi{ljal, diskutiral, zapisoval in v duhu hermetizma skozi
svoje delo iskal bo‘je razodetje.
Na renesan~ni vrtinec so pomembno vplivali tudi pitagorejci. Ti so stavili na logi~ni svet matemati~nih
pravil, na lepoto in jasnino geometri~nih form, na harmoni~no skladnost razmerij, ki so tista kon~na
resnica, ki svetu omogo~a bivanje. Zato arhitekture ne moremo ve~ razumeti kot posnetka ali odslikave
narave, temve~ kot plod razuma, konceptualne urejenosti, ki sku{a ustvariti idealen prostor na podlagi
ve~nih razmerij vsega. Visoka disciplina, brez katere vstop v renesanso pa tudi v tempelj modrosti ni
mogo~, je prav geometrija. Z njo arhitektura ni ve~ le spretna rokodelska obrt, ampak svobodna umetnost,
ki zahteva znanje geometrije, optike, filozofije in zajema vse intelektualne znanosti. Arhitekt tako ni ve~
rokodelec obrtnik, temve~ vede‘ strogih disciplin narave. In eden najpomembnej{ih vede‘ev in zagovor-
nikov tega koncepta je bil Leon Battista Alberti, renesan~ni humanist, umetnik in isto~asno intelektualec.
Rodil se je leta 1404 v Genovi, {tudiral v Bologni in Padovi ter diplomiral iz kanonskega prava. V Firencah
sta nanj mo~no vplivala Ghiberti, ki je zaklju~eval svoje delo na Rajskih vratih na krstilnici in Brunelleschi,
ki je na stolno cerkev Santa Maria del Fiore brez podpornih stebrov postavil mogo~no osmerokotno kupolo.
Alberti je svoj poklic razumel intelektualno, kot vsestranski u~enjak. Podal je teoreti~ne osnove treh
umetni{kih zvrsti: slikarstva, kiparstva in arhitekture. V razpravi “De pictura” je prvi oblikoval in teoreti~no
definiral u~inek globinske perspektive na dvodimenzionalnem slikarskem platnu. “Vloga slikarja,” pravi,
135ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
“je v tem, da z dolo~enimi ~rtami in barvami na tabli ali na steni ori{e in naslika vidno povr{ino nekega
telesa in sicer tako, da se zdi ob pogledu z dolo~ene razdalje ali zornega kota privzdignjen in daje vtis
telesnosti”. Alberti bi rad, da slika ustvari vtis, kot da gledalec gleda skozi okno v drug prostor, tak
realisti~en vtis pa lahko dobi le, ~e uporabi perspektivo.
V razpravi “De statua” se loti kiparstva in ugotovi, da kip ni le pomo`na okrasitev, saj ima tipolo{ko
in simbolno vrednost. Na novo sku{a tudi premisliti namen in vlogo mas, prostornin, javnih mest,
izpostavi pa tudi hi{o, vilo in vrtove.
Med njegove najlep{e arhitekturne stvaritve prav gotovo sodi fasada cerkve Santa Maria Novella v
Firencah.Tu je vzpostavil nova geometri~na razmerja: vertikalo je splo{~il, kar je dosegel z debelo pre~ko
med spodnjim in zgornjim delom. Prevladujo~i modul je kvadrat, nad njim pa se dviga trikotnik, znotraj
katerega se pojavi sonce. Na levi in desni strani kvadrata le‘ita dva jonska zavihka, ki objemata vsak svoj
krog. Na ta na~in je mojster sku{al romansko-gotski stil spojiti z univerzalno geometri~no govorico.
Njegove arhitekturne stvaritve in teoretska dela so vplivala na mnoge renesan~ne umetnike. Med
slikarji lahko omenimo Giotta, Masaccia, Uccella in {e posebej Piera della Francesca, enega najve~jih
renesan~nih slikarjev, ki so ga kasnej{a stoletja pozabila, odkrilo pa ga je {ele 20. stoletje. Piero je v
umetnost uvajal geometrijo, racionalni, izmerljivi svet. Intuicija in ~ustvo sta se morala materializirati v
pravilnih telesih, konstrukcija stvari pa se je poduhovila v razumski geometriji. Premi{ljena kompozicija,
jasna in koherentna percepcija prostora, mirna svetloba, ki prihaja od vsepovsod, vse to je v gledalcu
vzbudilo nenavadni ob~utek jasnine in miru. S pomo~jo perspektive sku{a dose~i osnovni koncept umet-
nosti kot spoznavnega postopka.
Poleg slikanja se je Piero della Francesca ukvarjal tudi s teoreti~no refleksijo slikarstva. Razmi{ljal je
o petih pravilnih geometrijskih telesih, sestavljenih iz pravilnih trikotnikov, ki se jih je prvi domislil Platon
v kozmolo{kem spisu Timaj in s svojim spisom na to temo pomembno vplival na mladega matematika po
imenu Luca Pacioli, ki se je skupaj z drugimi misleci tistega ~asa z nadaljnjim raziskovanjem geometrije
pribli‘al nekaterim glavnim {ifram stvarstva, kot so vrednost iracionalnega {tevila π in zlati rez 1,61803.
Spremembe so se dogajale na vseh podro~jih in slej kot prej je pod drobnogled renesan~nega ~loveka
pri{la tudi aristotelska kozmolo{ka fizika. Skoraj tiso~letje in pol veljavna geocentri~na struktura skle-
njenega kon~nega vesolja se je tako dolgo obdr‘ala le zato, ker je bila logi~na, ustrezala je vsem zahtevam
metodi~nega in racionalnega mi{ljenja, na drugi strani pa je bila preverljiva z dejstvi, saj je temeljila na
naravni evidentnosti. Zemlja le‘i na sredi{~u vesolja zato, ker jo je tja postavila njena te‘a. Kot dokaz je
treba le vre~i kamen v zrak in gledati, kam ga nato povle~e. Praznine v vesolju ni, pod luno se nahajajo
elementi zemlja, voda, zrak in ogenj, prostor nad njo pa zapolnjuje eter.
Opazovanja zvezd in planetov so prav tako do dolo~ene mere potrjevali geocentri~no shemo negibne
zemlje, {e posebej zato, ker se je z njegovo pomo~jo dalo napovedati son~ne in lunine mrke, solsticije in
prehajanje letnih sezon. Poleg tega pa se je za to strukturo navdu{ila tudi srednjeve{ka teologija in vsak
poskus spremembe je pomenil napad nanjo.
Nikolaj Kopernik, Poljak, ki mu ni uspelo diplomirati v Krakovu, zato je od{el dopolnit svoje znanje
kanonskega prava v Bologno in Ferraro, kjer je ostal deset let, je mislil druga~e.V svojem ‘ivljenju je
napisal le eno knjigo, “De revolutionibus orbium coelestium”, O obratih nebesnih orbit, in jo iz razli~nih
vzrokov izdal prav pred smrtjo. Njegova teorija, da “sredi negibne sfere zvezd, ki ji sledijo gibajo~i se
planeti, med katerimi je tudi zemlja, domuje sonce, saj le kdo bi namre~ to svetilko v tem prelepem templju
postavil drugam, na bolj{e mesto, kot je ta, od koder lahko osvetljuje vse naenkrat?” V sredi{~u vesolja se
torej nahaja sonce, zemlja pa ima, tako kot preostali takrat znani planeti, okoli njega svojo pot, a ne po
tirnicah v etru, temve~ po zraku.
Preobrat v mi{ljenju, ki ga je Kopernik spro‘il, je dejansko pomenil za~etek novega obdobja, saj je
popolnoma spremenil pogled na svet, na hierarhijo vesolja in s tem povezano vlogo ~loveka. Kaj vse pa je
pripeljalo Kopernika do tega, da je podvomil v Aristotelov model vesolja in za~el oblikovati svojega? Ko
je kot {tudent prebival v Italiji, se je nau~il gr{kega jezika in se navdu{il nad pitagorejskim platonizmom.
Tu matematika ni ve~ le ra~unstvo, ampak ima realno vrednost kot posrednik, vez med ~utnim fizi~nim
svetom in popolnimi formami ~istega duha. Pre{tudiral je vse razprave, ki so se ukvarjale s problemom
vesolja in zazdelo se mu je, da je zmagovita naveza Aristotel – Ptolomej naredila napako. Spoznal je
namre~, da lahko sam sestavi sistem, ki bo dosti bolj smiseln in skladen. Na pot spreminjanja ga je torej
gnal estetski kriterij, saj se mu je heliocentri~na podoba vesolja zdela lep{a, skladnej{a, bli‘ja postavkam
136 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
harmonije in simetrije. To pot so ponovno prehodili in jo nato nadaljevali tudi Bruno, Galilei, Kepler in
drugi.
Vrtinec renesanse se je vrtel hitreje in hitreje. Toda klju~no vpra{anje je ostajalo isto: kako naravne sile
zapopasti in definirati? Kako razumeti mo~i, ki vladajo svetu? Renesan~ni ~lovek je za~el odkrivati, da je
na svetu ve~ stvari, kot je o njih dotlej znala misliti fizika. Definirati jih je sku{al z magijo. Z njeno pomo~jo
naj bi na osnovi starih naukov, ve~inoma iz helenizma, poskusil prenoviti znanost narave. Ena glavnih etap
na tej poti je bilo delo Marsilia Ficina “De vita”, O ̀ ivljenju, ki je pisan kot priro~nik o tem, kako naj si od
neba pridobimo ~imve~ dobrih sil in si z njimi okrepimo telesno in duhovno zdravje. Umetnikom, u~enjakom
in ostalim znanstvenikom naj bi pomagal ukrotiti mo~an vpliv Saturna, ki se ka`e v pretirani melanholiji.
Le to povzro~a stremljenje po vzvi{enem a oddaljenem, popolnem a nedosegljivem, ki ~loveka ustvarjalca
dvigne nad vsakdanjost, a ga prav zaradi tega od za`elenega cilja oddaljuje. Na Ficina je mo~no vplival
magijski tekst “Picatrix”, ki je v sredi{~e postavljal ~loveka kot mikrokozmos, ki vse povezuje. In prav
zato, ker v sebi zaobsega vse, je vsem stvarem tudi soroden.
Plotin se je v svojih “Enneadah” vpra{al o magijskih vplivih in pojasnjeval magijske mo~i preko
simpatije. Med sorodnimi stvarmi namre~ vlada dogovor, med nasprotujo~imi pa kontrast. Prava maga v
vesolju tako postaneta Ljubezen in Prepir. Ljudje ljubijo ̀ e po naravi, zato so snovi, ki vzbujajo ljubezen,
pri njih u~inkovite. ^e torej ugotovimo, katere snovi moramo uporabiti, da neko osebo pritegnemo na
drugo, obvladamo umetnost, kako z magijo zbuditi ljubezen. Vendar pa ni nujno, da so to ravno snovi.
Lahko uporabimo tudi figure, talismane, ki premorejo mo~ in na dolo~enem mestu pritegujejo nase
dolo~ene vplive. Tudi Plotin je mo~no vplival na Ficina, saj ga je le-ta prevedel v latin{~ino.
Tretji vir, iz katerega je Ficino ~rpal svojo vednost o naravni magiji, je “Corpus hermeticum”, Hermeti~ni
korpus, {e posebej odlomki iz pridru`enega spisa “Asclepius”, kjer je govora o ~lovekovi ustvarjalni mo~i,
s katero lahko svojim izdelkom vdihne o`ivljajo~ega duha. ̂ lovek tako ni ve~ le razsvetljen, temve~ tudi
razsvetljuje.
Sinteza vsega na{tetega je bila Ficinova ugotovitev, da je ~lovek mikrokozmos, v njem v pomanj{anih
razmerjih odsevajo strukture vesolja. Dr‘i pa tudi nasprotno. Vesolje ima ~loveku analogni strukturo, zato
lahko ~lovek v naravo posega, jo razume, odkriva njene sile in si jih prila{~a. Lahko jih spreminja in
oblikuje po svoji podobi. Ta postopek je magi~en.
Po Ficinovih sledeh se je koncept naravne magije mo~no raz{iril in prodrl v skoraj vsa velika sredi{~a
evropske renesanse. Vendar pa se je njena pot nadaljevala v Firencah, z mladim in nadarjenim Giovan-
nijem Picom della Mirandola. Pico je obiskoval univerzi v Padovi in Bologni, ki sta obe imeli bogato
srednjeve{ko tradicijo. Tu se je navdu{il nad filozofijo, ki naj bi mu pomagala najti odgovor na vpra{anje
resnice. Srednjeve{ka filozofija se je namre~ v tem ~asu ubadala z vpra{anjem dveh resnic. Na eni strani
je bila znanstvena resnica, kateri v prid so govorili zakoni narave, druga resnica pa je bila resnica razodetja,
podana v svetem pismu, ki se znanosti izmika in je dostopna religijskemu spoznanju. Giovanni Pico na
njuno delitev ni pristal kljub avtoriteti Aristotela in averoisti~nim teorijam. Vendar se za razliko od huma-
nistov v Firencah, ki so se po‘vi‘gali na filozofijo, ker jih je bolj zanimala umetnost in domi{ljija, ni odlo~il
zavre~i sholasti~ne tradicije, temve~ je {est let svojega ‘ivljenja posvetil {tudiju naukov Toma‘a Akvinske-
ga, Dunsa Scota, Alberta Velikega, Averroesa. Ko je nato naletel na Platona in Plotina, se je odlo~il za
spravo, za poenotenje izsledkov, do katerih so pri{li vsi najve~ji umi dotlej. Njegovo geslo je postalo
“Concordia, pax philosophica”.
Da bi ~imve~ razumel, se je u~il gr{ko, hebrejsko, aramejsko in arabsko. S pomo~jo judovskega
prijatelja in filozofa se je seznanil s pomembnimi spisi srednjeve{ke judovske tradicije. @elel je odkriti
izro~ila, ki so neuvedenim ostala prikrita in so jih Mojzes, Zaratustra, Hermes in Platon prekrili s simboli
in prispodobami te ve~ne resnice, da bi jih spoznali le tisti, ki so po dolgotrajnem motrenju in vzgoji srca
nanje pripravljeni. Takrat je naletel na kabalo, judovsko izro~ilo, ki naj bi bila po njegovem mnenju klju~
za re{evanje problemov, nepremostljivih ovir na poti k filozofski spravi.
Kabala in magija sta povezani. Obe naj bi iz{li iz so~asnega izvira, ki je bil ljudem razodet preko
Abrahama, Mojzesa, ustnega vira kabale in maga Hermesa Trismegista. Ker je v tem, kar obstaja kot
narava ali kot bivajo~e, ostala le sled Bo‘jega izvira, ker je Bog sam skrit, naj bi nam kabala in magija
pomagali razumeti vsebino in namen te skritosti. Pico je pravzaprav na misti~ni osnovi hotel povezati vse
filozofije in jih uskladiti z religijskimi spoznanji. In to ne le v teoriji. Na bo‘i~ 1486 je sklenil v Rimu na
lastne stro{ke prirediti sre~anje, na katerem bi filozofi z vseh koncev sveta dosegli “pax philosophica”. V
137ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ta namen je pripravil uvod “ O ~lovekovem dostojanstvu” in 900 tez, ki naj bi jih predebatiral s sodelujo~imi.
Vendar pa so za pape‘a Inocenca VIII. te teze vsebovale vse preve~ magije in kabale. Pri{lo je do spora in
izgona iz Rima, njegova pot po Evropi pa se je kon~ala v Firencah, pri Lorenzu de Medici, ki ga je vzel pod
svoje okrilje. Tu je napisal svoje najbolj poglobljeno delo “O sedmerni pripovedi {estih dni stvarjenja”. V
njem je sku{al razgrniti plasti religiozne govorice in jo uskladiti s trditvami filozofije.
Za naslednjega misleca, ki se je ukvarjal z skrivnostjo magije je zna~ilno to, da je znal Ficinove in
Picove misli o naravni magiji povzeti v poljudni obliki. Cornelius Agrippa je svoj spis “De occulta
philosophia” razdelil na tri knjige. V prvi je govoril o naravni magiji, v drugi o nebesni naravi, tretja knjiga
pa je uveljavljala obredno magijo. Uvajal je vzorce, ki so religioznega zna~aja in omogo~ajo komunikacijo
med ~lovekom, angeli ter naravo in spro`ajo dobre ali slabe psihi~ne sile, ~eprav je ~lovek vedno lahko
njihov gospodar.
Magija je navdahnila {tevilne mislece, pridobila pa si je tudi {tevilne sovra‘nike, predvsem v cerkve-
nih vrstah. Tako je pape‘ Inocenc VII. leta 1484 izdal bulo proti ~arovnicam, tako imenovano “Hexenbul-
le”, ~ez dve leti sta Jakob Sprenger in Heinrich Krämer napisala “^arovni{ko kladivo”, ki je postalo idejna
in pravna podlaga za ~arovni{ke procese, skoraj stoletje kasneje pa je pape‘ Sikst V. izdal bulo proti tistim,
ki uporabljajo vede‘evalsko astrologijo in druge vrste prerokovanja, vede‘evanja, zarotitev in ~aranja.
Vse te sile, spoznavna polja, ki so se med seboj me{ala, nosila nova spoznanja a isto~asno tudi grozila,
da bodo u{le z vajeti, je epistemolo{ko raz~istila in definirala {ele polemika med Robertom Fluddom in
Johannesom Keplerjem leta 1618. Gre namre~ za prelom, saj ni bilo ve~ va‘no, kaj je mislec odkril, temve~
kako.
Fludd predstavlja vrh in ekstremni pogled renesan~nega okultizma, kjer imajo {tevilke simboli~no
vrednost, matematika je razdeljena na vulgarno, ~utno in razsvetljujo~o in je bo‘anska, nosi Bo‘jo lu~
kreativnosti. Kepler {tevila o~isti vseh dodatnih kvalitet in z njimi povezanih okultnih pomenov. [tevila so
zgolj nevtralni reprezentanti razmerja med koli~inami. S tem, da se je dr‘al matemati~nih in logi~nih pravil,
je pridobil mo~, s katero je uveljavljal pravilnost svojih dognanj, zmagal je v debati in s tem ga lahko
postavimo za za~etnika moderne znanosti.
Ko se dandanes spra{ujemo, kateri so trije najve~ji renesan~ni umetniki, se lahko strinjamo, da so to
Michelangelo, Leonardo in Rafaello. In prav Michelangelu in Leonardu je Igor [kamperle posvetil posle-
dnje poglavje, ki je, kot sam pravi, bolj osebno meditativno sre~anje s figurama kot pa strokovna analiza.
Ne‘ni in ob~utljivi opis ‘ivljenja in dela teh dveh umetnikov, ki sta si bila tako razli~na, a v genialnosti tako
podobna, je primeren zaklju~ek te zanimive knjige, ki nas s svojo strpnostjo in radovednostjo varno pelje
skozi viharne vode humanizma in renesanse, a ne v varen pristan, temve~ na za~etek nove raziskovalne
poti. Na{e lastne.
 J u r e  G o m b a ~
Z d e n k a  J a n e k o v i } - R ö m e r, Okviri slobode : Dubrova~ka vlastela izme|u srednjovjekovlja
i humanizma. Zagreb–Dubrovnik : Zavod za povijesne znanosti HAZU u Dubrovniku, 1999. 454 strani.
Z dubrovni{kim plemstvom se je ukvarjalo ve~ zgodovinarjev, vendar so se v glavnem omejevali
predvsem na 14. stoletje (M. Re{etar, J. Lu~i}, M. Medini). Najtehtnej{i pregled plemi{kih rodbin in
aktivnosti posameznih plemi~ev v 14. stoletju je prikazala v svoji knjigi “Dubrova~ki patricijat” Irmgart
Mahnken (Beograd 1960).
Plemstvo je v srednjeve{kem Dubrovniku predstavljalo majhno skupino, ki je bila privilegirana,
vendar ji je vse do propada republike leta 1806 uspelo ohraniti svobodo in dr‘avnost na majhnem ozemlju
ju‘nega dela dalmatinske obale. Dubrovni{ki kronisti iz 15. in 16. stoletja na{tevajo 150 in ve~ plemi{kih
rodbin, vendar so znanstvene raziskave na podlagi prvih popisov z za~etka 14. stoletja potrdile le 80
rodbin. Mnogi rodovi so tekom 14. stoletja izumrli iz razli~nih vzrokov (epidemije kuge, ostali brez
mo{kih potomcev ipd.). Petnajsto stoletje je do~akalo 33 rodbin. Odrasli mo{ki pripadniki plemi{kih
rodbin so sestavljali veliki svet, ki je na za~etku 15. stoletja {tel do 200, do konca stoletja pa do 300 ~lanov.
Od druge polovice 15. stoletja pa plemi{ka elita postopno izgublja korak z me{~anstvom v gospodarstvu in