Slovenska mladina pred svojim zveza socialistične mladine dejansko dosegla, da se bo mladina na vseh področjih družbenega življenja vključevala in uveljavljala kot napredni faktor, vendar nikakor ne na osnovi samo specifičnih interesov mladih, ampak v prvi vrsti kot udeleženec v splošnih naprednih družbenih gibanjih. Le v tem smislu bo mladina lahko eden od elementov, ki opravlja svojo vlogo tudi v oblikovanju celovite idejne in politične smeri naše družbe. Kongres bo jasno spregovoril, kaj se mora spremeniti glede vloge politike, oblik in metod delovanja v toku razvoja organizacijskih oblik delovanja zveze mladine na različnih področjih družbenega življenja in nadaljnjega razvoja organizacije skladno z razvojem družbe kot celote. Spregovoril bo več o vprašanjih, kako bomo aktivirali in mobilizirali čimveč mladih ljudi na naprednih osnovah s tem, da bo hkrati omogočeno združevanje vseh progresivnih in kreativnih teženj, ki izvirajo iz mladih ljudi in ki jih je potrebno vključiti v programsko in akcijsko usmeritev organizacije. Posebej bo kongres dal velik poudarek novi organiziranosti Zveze mladine, ki je že zdaj nedvomno doživela mnogo potrditev v celotnem slovenskem prostoru in ki je plod široke, zavzete in ustvarjalne aktivnosti organizacije mladine, ki smo jo začeli še posebej razvijati po 21. seji predsedstva ZKJ, nadaljevali pri uresničevanju pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter po 3. konferenci ZKJ, sprejetju ustave SFRJ in SRS in 7. kongresu ZKS ter jo v pripravah na 10. kongres ZKJ spremenili v revolucionarno odločnost, da dosledno uresničimo sprejeto politiko in konkretne naloge Zveze mladine. Jasno se bomo opredelili, da preo-snova organizacije mladih pomeni del celovitega procesa in akcije, ki poteka v družbi in ki omogoča zbiranje, vse mladine v boju za pozitivne smotre socialistične graditve. Z novo opredelitvijo in organiziranostjo, ki bo sprejeta na kongresu, (Dalje na 3. strani) kongresom Na kongres slovenske mladine, ki bo v oktobru tega leta v Murski Soboti, se pripravljamo v obdobju intenzivnega prizadevanja socialističnih sil za nadaljnjo revolucionarno preobrazbo gospodarskih in družbenih odnosov ter njihovo oblikovanje v celovit sistem. Namen te preobrazbe je v uveljavljanju vodilne vloge delavskega razreda, njegovega prevladujočega vpliva, v celotni družbeni reprodukciji in v življenju družbe sploh. Vse to predstavlja obvezo za aktivnost in akcijo mladine, ki je usmerjena v uveljavljanje sedanjih konkretnih in dolgoročnih interesov' delavskega razreda in delovnih ljudi. Na kongresu se bomo zavzeli, da bo v praksi nova Pred X. kongresom ZKJ Prihodnji teden bo 10. kongres ZK Jugoslavije, to je najvišje in najpomembnejše srečanje jugoslovanskih komunistov. Znano je, da so priprave na 10. kongres ZKJ in na kongrese republik in pokrajin potekale časovno in vsebinsko usklajeno. To omogoča, da se bo idejno-politična usmeritev, ki sojo sprejeli na republiških kongresih, oblikovala iz potreb in teženj članstva ZK, na 10. kongresu pa jo bodo sintetizirali na ravni ZKJ. Vsebinska osnova bo torej enotna, hkrati pa so dokumenti republiških kongresov po svoji vsebini takšni, da poleg splošne usmeijenosti ZKJ izražajo specifične razmere in potrebe revolucionarnega boja ZK in delavskega razreda v posameznih delih naše domovine. Med pripravami na to najvišje srečanje jugoslovanskih komunistov so se pristojni organi opirali na rezultate političnega dela v minulih letih, saj pomeni kongres nadaljevanje dosedanjega dela. Poudariti je treba, da 10. kongres ne bo neka prelomnica, bo nadaljevanje zastavljenih nalog, ki so se začele z 21. sejo predsedstva ZKJ in pismom tovariša Tita. Kongres bo moral odgovoriti na tiste pomembne naloge in cilje, kijih pričakujejo delovni ljudje naše dežele. Med te naloge lahko na prvo mesto postavimo nadaljnjo krepitev enotnosti v ZK ter idejno in akcijsko usposabljanje članov za družbeno delovanje v samoupravnem sistemu. Kongres bo moral tudi določiti nadaljnje naloge za reševanje problemov na področju ekonomske in politične stabilizacije, samoupravljanja, pospešiti bo moral dejavnost delegatskega sistema, vplivati na družbeno vlogo SZDL, sindikatov in drugih družbenih organizacij, premeščanje socialnih razlik itd. Na kongresu bodo sprejeli vrsto akcijskih resolucij, ki naj bi spodbudile komuniste pri njihovi nadaljnji dejavnosti ter jim nakazale bistvene naloge, kijih bodo morali opraviti v prihodnje. 10. kongres bo gotovo velik zgodovinski preokret v spoznavanju obveznosti in dolžnosti komunistov, v njihovem usposabljanju za še večjo dejavnost, za še večjo idejno povezanost in enotnost, tako da se nam ni treba bati za našo prihodnost. Načela, ki jih bodo izdelali na kongresu, bodo vsekakor močno orožje za nadaljnji razvoj ne samo zveze komu- rustov, temveč vse naše družbe. lad Z letošnjega obiska predsednika Tita v tovarni telekomunikacij v Kranju. 25. maj -dan mladosti Dan v vrsti dni, ki so naš ponos, naša sreča in veselje. Prav gotovo ni lahko v jeziku majske radoživosti izraziti mnogotere vezi, ki se vsak dan, vedno znova in vse globlje prepletajo med nami Pa vendar... Sedanjost je rezultat preteklosti in kažipot v prihodnost; je trenutek, v katerem gledamo tudi nazaj in ocenjujemo uresničitev borbene, junaške, potrpežljive in uporne poti. Oziramo se po poti, po kateri nam prihaja nasproti prihodnost, ki smo jo izbrali, da bi izoblikovala nas in tiste za nami na pot, ki je desetletja dajala vsem naporom in borbam smer in prinašala zmage, pot, ki daje našemu delu smisel, naloge in ustvarjalni polet, pot, ki nam je podarila žetev vseh naših praznikov svobode v dostojanstvu, praznikov bratstva v miru, praznikov borbe za mir in bratstvo. Tudi v bodočnost so uprte naše oči, za bodoče naloge in cilje se pripravljamo. V to so usmerjene vse naše želje, vsa naša hotenja in prizadevanja. Pripravljamo se nanje danes, da bi v času, v katerega stopamo, dosegli polno družbeno in osebno uveljavitev. Ko praznujemo dan mladosti, praznujemo pravzaprav mladost. Praznujemo vsi, ki smo mladi po srcu, mladi po delih, po načrtih in zamislih. In če dan mladosti pojmujemo tako, potem je to praznik tudi vseh tistih, ki imajo od prehojene poti zguban obraz in žuljave dlani, pa so kljub temu še vedno polni mladostne vedrine in poleta. Potem je to praznik vseh naših ljudi. Praznik zato, ker je življenje pri nas mlado, živo in prožno, ker ustvarja nove odnose, ki so značilni tudi za mlade: tovariške, tople in brez nezaupljivosti Praznični majski dan je torej simbol vsega našega življenja Kajti mladost nas preplavlja — ne samo danes, vsak dan. Poblisne se v očeh delavca, ko zamahne s krampom ali udari s kladivom, prešerno se preseda v šolskih klopeh, se zapodi po atletski stezi, zna skočiti čez ovire. Živi v vseh tistih, ki so ob delu in prav zaradi tega znali ostati mladi Mladi smo in veseli bodimo tega. Veseli danes in vsak dan! Janez Kristan * : ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Bistvo je v uresničitvi smernic Razgovor s Henrikom Peterneljem, kranjskim delegatom za X. kongres ZKJ Na občinski konferenci zveze komunistov V Kranju so bili izvoljeni trije delegati za zvezni kongres. Tako zvezni kot republiški delegati z Gorenjske so nedavno imeli dvodnevni seminar, kjer so prvič obravnavali uvodno tematiko kongresa. Istočasno so na seminarju obravnavali tudi dejavnost Zveze komunistov nasplošno in pa njena teoretična izhodišča. Tov. Vinko Hafner je delegatom predaval o razvojni poti ZK in njenem razrednem bistvu, decentralizaciji delavskega samoupravljanja ter o angažiranosti ZK med 9. in 10. kongresom. Med drugim so delegati poslušali tudi predavanje Vlada Šestana, predsednika komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS. Skupaj so obravnavali življenjske in politične odnose v svetu, s posebnim poudarkom na problemih meje med Jugoslavijo in Italijo in vzrokih zaostrenih odnosov med njima. Na tem uvajalnem seminarju so sicer določili člane posameznih komisij za VII. kongres ZKS. Za X. kongres ZKJ pa še niso sprejeli dokončnega dogovora. Povprašali smo tov. Henrika Peternelja, o čem bo tekla beseda na X. kongresu ZKJ. „Mislim, da bomo pozorno obravnavali predvsem stopnjo decentralizacije delavskega samoupravljanja in ustanovitev TOZD in OZD, za katero menim, da mora ob pravilni organizaciji predstavljati bistven napredek. Če pogledam našo kranjsko tovarno, st (Dalje na 2. strani) Bistvo je smernic (Nadaljevanje s 1. strani) mi zdi pomembno, da bo lahko vsaka temeljna organizacija ugotavljala dohodek in tako upravičila pozitivno ali pa negativno vlogo, ki jo ima v okviru podjetja. Po mojem mnenju bo na kongresu nujno potrebno razpravljati tudi o ponovnem dvigu in večji vlogi ZK v zadnjem času. Ugotavljamo namreč, da so se naše vrste pred nekaj leti razredčile. Zdi se mi, da zato, ker komunisti sami niso točno vedeli, kakšna naj bo njihova vodilna vloga. Napako smo naredili s tem, da smo partijske organizacije v OZD preveč razdrobili ter komuniste potegnili na teren. Tako sta se dejavnost in moč ZK razblinili. V zadnjem času pa je ta napaka odpravljena. V sami Iskri vidimo, da se ponovno vključuje v naše vrste precejšen del naše mladine. Iz njenih vrst borne dobivali sposobne kadre za umno in pravilno vodstvo ZK kot vodilne sile delavskega razreda. Menim, da bi morala biti ZK vedno bolj močna, z večjo vlogo nasploh. Poudarjam "pa tudi, da ne smemo omalovaževati tistih ljudi, ki so strokovnjaki, dobri delavci in poštenjaki, pa niso komunisti.11 Vprašanje: „In katera bo po vašem mnenju glavna tema X. kongresa ZKJ? “ Odgovor: „Vsekakor razprava in potrditev že pripravljenih resolucij, pa tudi onih, ki so jih posredovale republiške konference ZK. Omenil sem že tiste, ki se nanašajo na zunanjepolitično usmeritev naše države, na naše notranje življenje, ozemeljsko nedotakljivost in na to, da je enotnost ZK večja kot kdajkoli prej. Seveda pa se moramo osloniti na vse družbeno-politične organizacije, predvsem SZDL in ZMJ. Tako ZK ne bo osamljen nosilec družbenega napredka, pač pa vodilna in usmerjevalna sila, kar je njena osnovna funkcija. Velik poudarek bo dan tudi resoluciji o družbeno-eko-nomskih odnosih v SFRJ ter vzgoji in izobraževanju samoupravljalcev. uresničitvi Vprašanje: „0 čem bodo na zveznem kongresu poročali kranjski delegati? “ Odgovor: „Dogovorili smo se, da kateri komisiji za družbeno-ekonomske odnose. Za obravnavanje konkretnih vprašanj se bomo domenili naknadno.11 Vprašanje: „Kakšen pomen pripisuje ZK strokovnemu in političnemu izobraževanju svojih članov? Odgovor: „Ravno resolucija o izobraževanju in vzgoji članov je ena najpomembnejših pri krepitvi družbene zavesti in pravilne informiranosti članov o družbenih ter političnih dogajanjih v svetu in doma. Sele tako se lahko mlajši in novo izvoljeni člani ZK v polni meri zavedajo bistvenih vprašanj pri vlogi ZK v okviru naše družbe.11 Vprašanje: „Ali mislite, da bi se dalo na tem področju storiti več kot doslej? 11 Odgovor: „Po mojem mnenju, še precej. Delavcem je treba pokazati konkretne rezultate, s čimer si bo ZK utrdila zaupanje in svoj položaj kot vodilna družbena sila. Moja naslednja ugotovitev pa je, da na vseh kongresih sicer potrjujemo zunanjo in notranje-poli-tično usmeritev. Večji poudarek kot došlej pa bi morali dati še konkretni realizaciji smernic.11 V. B. R. Seja predsedstva mladih Iskre Mladinski aktiv tovarne kondenzatorjev iz Semiča je bil minuli teden gostitelj predsednikov mladinskih aktivov TOZD v ZP Iskra. Člani predsedstva so si najprej ogledali tovarno, zatem pa so se sešli na skupno sejo. Pred seboj so imeli obširen dnevni red. Prva točka je obsegala poročila o delovžmju. posameznih mladinskih aktivov po bazenih in o njihovi povezanosti s Koordinacijsko konferenco ZM ZP Iskra. Udeleženci seje so poudarili, daje dejavnost posameznih aktivov solidna, da pa ne moremo govoriti o kakšni trdnejši medsebojni povezanosti. Največ pohvajpih besed je bilo izrečenih o mladinskih aktivih v kranjski Elektromehaniki, celjskem EMO in v novogoriški Avtoelektriki, medtem ko so najmanj delavni v Polprevodnikih, Orodjarni, IEZE, IRI in v Vegi. V zvezi s prvo točko dnevnega reda so sprejeli tudi naslednje sklepe: 1. Aktivi morajo obveščati sekretariat Koordinacijske konference o svoji dejavnosti, hkrati pa morajo omogočiti, da bi zboljšali sodelovanje preko delegatov po bazenih. 2. Najpozneje do 30. maja je treba sklicati bazenske konference, na katerih bodo preučili nastali položaj. 3. Predsednik in sekretar KK ZM ZP Iskra bosta ugotovila vzroke, zakaj nekateri aktivi niso zaživeli. Druga točka je obsegala poročilo o delu komisij pri predsedstvu. Kot je znano, so na portoroškem seminarju dokončno sestavili štiri komisije - za družbenoekonomske odnose, za ideo-loškopolitično delo, za informiranje in za šport. Prvi dve komisiji sta že precej aktivni, za drugi dve pa tega ne bi mogli trditi. Komisija za šport se doslej ni sešla niti enkrat. V tretji točki sta predsednik KK Miloš Pavlica in uprav, počitniške ISKRA Številka 19-25. maj 1974 skupnosti Janez Šilc izredno ugodno ocenila mladinski delovni brigadi na Dugem otoku. O teh brigadah smo v našem časopisu že obširno poročali, zato ni treba ponavljati, kaj sta brigadi delali in kako so brigadirji in brigadirke opravili zastavljene naloge. Poseben prispevek o brigadah si lahko preberete tudi v tej številki Iskre. Integracijski proces Iskra - Gorenje je bil četrta točka dnevnega reda seje predsedstva v Semiču. O tem vprašanju je govoril Miloš Pavlica, obrazložil pa je tudi probleme, ki so nastali v zvezi z organizacijo Iskrine štafete mladosti, ki pa so jo Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, slovenski sindikati in centralni komite ZKS zavrnili. Na seji so v nadaljevanju spregovorili še o bližnjem srečanju mladih v elektro in elektronski industriji Jugoslavije v Cetinju. Na to srečanje bo odšlo okoli 20 mladih Iskrašev. lad Obvestilo Starši! Občinska Zveza društev prijateljev mladine Kranj pripravlja ob letošnjih šolskih počitnicah posebne, redne enodnevne izlete za šolske otroke, katerih starši so zaposleni. S tem se skuša pomagati staršem za čas njihove zaposlitve, oziroma za običajni čas sedanjega otrokovega bivanja v šoli. Kljub morebitnim kolonijam in skupnemu dopustu družine, bo gotovo še čas, ko bo otrok prepuščen cesti, dvorišču ali celo zapiranju v stanovanjc. To pa bi bilo za otroka slabo, za zaposlene starše pa stalna skrb na njihovem delovnem mestu. Morebitne želje v tem cilju sporočite tajništvu vaše šole. Zatem boste prejeli vprašalnik, nakar bo sledil skupni pogovor vseh interesentov za uskladitev želja in dokončno organizacijo rednih izletov. Občinska Zveza prijateljev mladine Kranj ..ELEKTROMOTORJI11 ŽELEZNIKI Zadovoljiv letošnji poslovni uspeh Na vprašanje, kakšni so letošnji rezultati poslovanja, je direktor tovarne inž. Lojze Žumer med drugim povedal: „Šc kar zadovoljni smo, sajje kljub težavam pokazal trimesečni obračun pozitivne rezultate. Probleme smo imeli predvsem pri nabavi surovin doma in v tujini. Posebno je kasnila dobava sestavnih delov gospodinjskih aparatov iz I.talije. Kadar so delali železničarji, so štrajkali cariniki, kadar pa so delali cariniki, je štrajkalo upravno osebje. Včasih so dobave kasnile po cel mesec. Poleg tega nekoliko kasni uvožena strojna oprema, s katero smo računali v planu za letošnje leto, zato nam manjka strojnih kapacitet. Zalog pa praktično nimamo, prodamo vse sproti. Pač pa se zadnje čase ostreje kaže vprašanje rentabilnosti izdelkov, ki jih izvažamo, kar je pravzaprav jugoslovanski gospodarski problem. Namenjeni smo odločno ukrepati na tem področju, da ne zabredemo pregloboko.11 Direktor tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov- Železniki Lojze Žumer. „Je morda predvideno, da se bo tovarna v bližnji bodočnosti še širila? 11 ..Zaenkrat ne, razen morda nekaj manjših izjem. Predvsem imamo namen prihodnja tri leta intenzivno delati na dvigu proizvodnje, zlasti z izboljšano tehnologijo. Prav tako se bomo posvetili avtomatizaciji in pol-avtomatizaciji. Težišče bo predvsem na modernizaciji strojnega parka. Pripravljamo pa razširitev proizvodnega programa za osamosvojitev področja gospodinjskih aparatov, ki jih zaenkrat še vse delamo v kooperaciji z Girmijem in Braunom.11 „Ob novem letu ste v Elektromo-toijih dvignili osebne dohodke za 10% in se dogovorili, da jih boste med letom še za 10%. Bo to realizirano? Kako bo z regresom?11 „Za | imajo že izkoriščeno končno kapacf # teto, 1000 do 1200 telefonskih p**; ^ ključkov. Le-te bodo po montaži % novih demontirali in prenesli v drug6 manjše kraje. g Makedonija je torej prva republiki ^ ki uvaja centrale sistema Metaconta ^ 10 C tudi na nižjih ravneh, ne samo n3 ravni tranzitnih central, za katero j6 ^ Skopje podpisalo pogodbo z Iskro žc predlanskim. Podpis pogodbe sovpada tudi i ^ zaključkom del pri montaži prve jug0- a slovanske Metaconte 10 C v ljubljanskih Mostah. EATC sedaj že poskusno obratuje. n Kralj Marjan ” Elektromehanika je zgradila najmodernejšo tovarno in so delavci v tej tovarni Telekomunikacij na Laborah tudi ponosni nanjo. Edina pomanjkljivost, pravijo, pa je to, da v glavnem odmoru ne morejo (ne smejo? ) zapustiti stavbe, niti v najlepšem sončnem dnevu in jim manjka svežega zraka, sonca, zelenja, sprehoda... Delavce te tovarne izredno zanima, kako bo rešeno to v bodoče, ko bo na tem kompleksu zgrajena še ena taka tovarna, ali pa celo morda dve, ali več. Vsekakor so zelo zainteresirani, da bi bile okoli tovarne zelenice ter možnosti za kratek sprehod ali celo prostori za kako temeljitejše razgibavanje. Zelo zanimivo bi bilo slišati mnenje načrtovalcev razvoja Elektromeha-nike in brati o tem v našem časopisu. lo P< SO n< So se os ni k< va tij ol Iji or va „ISKRA“ Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka, Reteče želi zaradi potreb proizvodnje v mehanski obdelavi, lakirnici, emajlimici, montaži in v transportni službi zaposliti večje Število delavcev za nedoločen čas in sicer: - 10 delavcev in tri delavke za delo v mehanski obdelavi - 8 delavk za delo v lakirnici - 4 delavke za delo v emajlimici - 23 delavk za delo v montaži gospodinjskih aparatov - 4 delavce za delo v transportni službi Delo je v urejenih delovnih prostorih. Osebni dohodek se odmerja po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne. Tovarna povrača potne stroške, regresira prehrano in daje možnost najemanja kreditov za reševanje stanovanjskih problemov delavcev. Tovarna ima urejen prevoz delavcev na delovna mesta in z dela. Prav tako so do Reteč ugodne avtobusne in železniške zveze iz Ljubljane in Kranja. Vabimo vse interesente, ki se želijo zaposliti pri nas, da se javijo v splošnem in kadrovskem sektorju tovarne in po telefonu št. 61-861. VI ža sh af vc št in ja: iz Z Ol Sc 'ti n< h o Z c ;si | Perspektiven program električnega /a ročnega orodja S perspektivnim razvojnim planom Elektromehanike se je v letu 1970 začela tudi strma razvojna pot in perspektiva proizvodnje električnega ročnega orodja. le Zi i° aj e- le e- il- še lo v j pa; lt-1 v ti- ki z* n iži ge ;a. ta na je že ž ;0' in- no afl Direktor tovarne električnega ročnega orodja v podjetju Elektromehanika Kranj - Anton Kaštivnik, dipl ing., ki je na vprašanja uredništva dal odgovor, objavljen v današnjem sestavku. Porast proizvodnje od 37,2 milijona N din v letu 1970 je v letošnjem letu začrtana že z 187,3 milijona N o’ ? še posebej pa, da se v celotnem ganiziranju, delovanju in povezo-’aii)u zagotavlja odločujočo vlogo in P iv mladih delavcev, kar je potrebno „■ .* da bo mladina v celoti s progre-mmi socialističnimi silami vred v .lven revolucionaren faktor v raz-0JU na& družbe. Zelp jasno se bomo predelili, da se morajo vsi deli mla-tako delavska, kmečka, dijaška in in | ntska povezovati v svojih akcijah : ^javnostih na osnovi enotnih in izr*1- *^ejnopolitičnih izhodišč, ki jih 2?a tudi programska usmeritev 0rJ’ kar pomeni, da bo morala nova s.^mzpcija združevati vso napredno . c'alistično mladino in da se bo hkra-^ bojevala za socialistično usmerje-p s| slehernega mladega človeka, o ^c,:>ej je potrebno podčrtati, da n ?utek statuta nove ZSMS oprede-7^’da je DeJ je potrebno podčrtati, da tuta nove ZSMS opre 2ŠmV“* Je tre^a osnovne organizacije eij- ustanoviti v temeljni organiza-sindilrUŽenega de*a kot sestavni del •Kalne organizacije, kar pa seveda stare in mlade, ampak da je enoten, organiziran v sindikatu in da je problematika, ki jo rešuje ali hoče reševati mladina, skupna celotnemu delavskemu razredu. Osnovne organizacije- bodo ustanavljali tudi na šolah vseh stopenj, v kmetijskih zadrugah in kombinatih, v KS, na vasi in v mestu ter v drugih organizacijah in društvih, ki vključujejo mladino. V teh dneh pred kongresom slovenske mladine moramo odločno v vseh osnovnih organizacijah - aktivih — ter drugih oblikah izobraževanja mladine organizirati razprave o predlogih dokumentov za kongres, saj kolikor bolj bodo dokumenti prodrli do slehernega mladinca, toliko bolj bodo uresničljivi in uresničeni. Še več. Z neposredno idejnopolitično akcijo je v tem obdobju potrebno doseči, da se vsi mladi opredele in vključijo v razpravo. Le v tem primeru bodo kongresne priprave in kongres resnično odsevali njihova hotenja in pričakovanja in zahteve. Prizadevati si moramo, da bomo resnično izpolnili naloge, ki jih pred nas postavlja sedanji in prihodnji čas, zlasti pa si je v teh mesecih potrebno prizadevati, da se izpolnijo tista področja, kjer za-' ostajamo. Zastavljena in uresničevana aktivnost v tem obdobju mora prispevati tudi k resnični idejnopolitični in akcijski enotnosti ter večji mobilnosti mladih v celotnem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Zdenko Mali gradbeništvo so namenjeni za profesionalno in dolgotrajno uporabo. Vsi stroji, ki jih proizvajajo, so dvojno izolirani in izdelani po mednarodnih CEE predpisih in Jus standardih. Zaradi visoke proizvodne tehnologije in obsega proizvodnje raste ERO nad velike proizvajalce električnega ročnega orodja. V letošnjem proizvodnem programu je 96 artiklov in priključkov, v osvajanju pa so trije novi stroji. Za dosego evropske ravni kvalitete je v letu 1973 Iskra nakupila najmodernejše obdelovalne stroje za proizvodnjo električnega ročnega orodja, obenem pa kupila licenco od firme S KIL (Nizozemska) za proizvodnjo hoby vrtalnih strojev, ki jih že proizvajamo in prodajamo. Kooperacijska pogodba s firmo S KIL predvideva dolgoročno sodelovanje tako, da bosta oba partneija izpolnila svoj proizvodni program. S KIL izdeluje tudi profesionalne lesno obratovalne stroje in stroje za gradbeništvo. Matična tovarna SKIL (Chicago) ZDA pa je proizvodni velikan na področju električnega ročnega orodja. Vili Krivec, strokovni sodelavec v tovarni električnega ročnega orodja (ERO). Za njega je moč trditi, da izredno dobro pozna razvojno pot te panoge, saj je pri tem zavzeto sodeloval od leta 1950. Kot pravi, je bila resna kriza za „biti ali ne biti" v letu 1966, vendar je analiza trga pokazala, da imajo električni vrtalni stroji bodočnost. Sedanja proizvodnja kaže, da so imeli tovariši, med katerimi je bil tudi imenovani, ki so v letu 1967 zagovarjali obstoj in perspektivo tega artikla, saj asortiment in številke kažejo na izreden porast proizvodnje oz. od 37,2 milijona N din v letu 1970, na planiranih 187 milijonov N din v letošnjem letu. Tovarna ERO ima trenutno zaposlenih okrog 380 delavcev, od katerih je 170 žensk in 130 mladih. Proizvodni prostori so pretesni, vendar nam je uprava Elektromehanike že določila nove, ki bodo na razplago po izgradnji ATC II. Močno pa primanjkuje tudi šolanih kadrov. Firma Perles (Pieterlen) v Švici ima v svojem proizvodnem programu brusilne stroje in vibratorje za gradbeništvo. Velikost firme in obseg proizvodnje sta približno enaka tovarni ERO. Kooperacijsko „ sodelovanje temelji na specializaciji, dolgoročna proizvodna usmeritev pa se že uresničuje. 'C') Kombi BC-106A 4S Ročni vrtalni stroj KV 113A 4 FOTO-KINO ZVEZA SLOVENIJE FOTO-K1NO KLUB „JANEZ PUHAR" KRANJ FOTO-KINO SEKCIJA „ISKRA“ KRANJ ORGANIZIRA IV. ISKRINO RAZSTAVO FOTOGRAFIJE v Kranju od 27. nov. do 3. dec. 1974 v avli Skupščine občine Kranj Tema razstavljenih fotografij je: „NAŠ DELOVNI ČLOVEK" Pogoji razstavljanja: Razstave se lahko udeleže vsi fotoamaterji, ki so člani fotoklubov ali sekcij v ZP Iskra, z največ 10 črno-belimi fotografijami, ki še niso bile razstavljene v Kranju. Fotografije, ki ne smejo biti kaširane, naj bodo formata 30 x 40 cm do 30 x 30 cm. Opremljene naj bodo z običajnimi podatki avtorja. Prireditelj si pridržuje pravico objave razstavljenih fotografij, če avtor tega izrecno ne prepove. Fotografije oddajte vodstvu sekcije „Iskra“ ali pa jih pošljite na naslov: Foto-kinosekcija „Iskra“, Savska loka 1, 64000 Kranj, najkasneje do 10. nov. 1974. Ocenjevala jih bo posebna strokovna žirija, ki jo oskrbi Foto-kinoklub „Janez Puhar" Kranj. NAGRADE: Za najboljše kolekcije (4 razstavljene fotografije): 1 zlata medalja * 1 srebrna medalja 1 bronasta medalja ' Za najboljše posamezne fotografije: 1 zlata medalja 1 srebrna medalja 1 bronasta medalja V kolikor bodo na razpolago sredstva, dobi vsak avtor katalog razstavljenih fotografij. Koledar razstave: Zadnji dan za sprejem fotografij: 10. 11. 1974 Ocenjevanje fotografij: 16. 11. 1974 Razstava: od 27. 11. do 3. 12. 1974 Vrnitev fotografij: 16. 12. 1974 % NAŠ DELOVNI ČLOVEK V SLIKI Foto-kinosekcija „lskra“ objavlja v današnji številki časopisa „Iskra“ razpis za razstavo fotografij „Naš delovni človek". Ob tem bi radi dali fotoamateijem, ki so člani Iskrinih fotoklubov in sekcij, nekaj napotkov za izdelavo fotografij. Predvsem bi radi poudarili, da mora fotografija prikazovati našega .delovnega človeka na sodoben in tehnično dovršen umetniško izražen način. Tema je vsekakor dovolj obširna, zato vodstvo sekcije upa, da bo do določenega roka prispelo na njen naslov dovolj fotografij, na katerih naj bo upodobljen: — delavec v tovarni, na polju, v gozdu, na gradbiščih itd; — obrtnik; — zdravstveni, prosvetni in kulturni delavec itd.; - — delavec na dopustu, pri športu, zabavi, v bolnici in drugod; — delavec doma v družini. Fotoamateijem želimo obilo dobrih posnetkov in kvalitetnih fotografij. Elektromehanika pripravlja gradnjo na Laborah Mineva leto, odkar so se začele seliti montaže telefonije iz Savske loke v novozgrajene prostore na Laborah. Ob otvoritvi v juliju 1. 1973 je bila v novih prostorih razporejena že vsa montaža central. Obiskovalec tovarne na Laborah pa pri ogledu prostorov dobi občuteK, da je že vse polno in ni prostora za dodatno .opremo in povečanje proizvodnje. Poleg montaže central ima Elektromehanika še druge probleme. Tovarna stikal je utesnjena med cesto in Savo, zato lokacija ni primerna za kakršnokoli Siljenje. Proizvodnja pa se seli v prostore na drugih lokacijah. Zato so v Elektromehaniki predlagali, da bi sedanjo zgradbo stikal opustili, vso proizvodnjo pa preselili v druge, primernejše prostore. Proizvodnja telefonije je sedaj razdeljena na dva dela: na Savski loki je razporejena proizvodnja sestavnih delov telefonskih central in proizvodnja sestavnih delov telefonskih elementov skupno z montažo (TEA), na Laborah pa montaža telefonskih central. Kljub dobremu sodelovanju nastaja tu mnogo prevažanja sestavnih delov in „služ-benih potovanj". Zato je rešitev mogoča samo v združitvi vse telefonije na eni lokaciji pod eno streho. Poseben problem so še skladišča na Savski loki. Preveč jih je, povsod so po hodnikih, v lesenih, že slabih provizorijih, pod nadstreški, nekatera pa tudi pod milini nebom. Da bi preprečili nastajanje škode, je treba čimprej ukrepati. Tudi za proizvodnjo števcev, električnih ročnih orodij in orodjarno bo potrebno več prostora. Zaradi vseh omenjenih razlogov so v Elektromehaniki mnenja, da je nujno čimprej zgraditi na Laborah še dve taki enoti, kot je sedanja, da bodo lahko tja preselili vso telefonijo iz Savske loke. V izpraznjene prostore na Savski loki pa bodo preselili proizvodnjo stikal, povečali proizvodnjo števcev, električnih ročnih orodij in orodjarne. Uredili bodo tudi skladišče in podrli provizorije. Vsi načrti še niso podrobno izdelani, vendar pa so osnovni koncepti jasni. Dobiti morajo nove prostore. Za gradnjo na Laborah že imajo lokacijsko odločbo in dovoljenje za pripravljalna dela. Buldožeiji so pripravljeni, da zaoijejo v zemljo. Vsa gradnja bo potekala po zazidalnem načrtu za to območje, predhodno razobešenem v prostorih Občinske skupščine Kranj. V.B.R. POJASNILO V prihodnji številki Iskre bomo objavili Predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v SRS. Razen tega bomo objavili prihodnjič tudi razpis štipendij ZP Iskra zal. 1974/75. X.__________________ J ISKRA ^ Številka 19 - 25. maj 1974 le# Kulturo delavcem Ena izmed temeljnih nalog za razvoj naše samoupravne družbe na novih načelih je, čim hitreje priti do celovitega družbenega obveščanja, kot je dejal tov. Edvard Kardelj. To pomeni, da delavec nima samo pravice do dela in soodločanja o rezultatih svojega sedanjega in minulega dela, temveč mora biti sproti obveščen o vseh problemih delitve družbenega proizvoda kot celote in o funkcioniranju oblasti delovnega človeka. Danes se borimo ne samo za osvoboditev dela, temveč za svobocjno osebnost novega, celovitega človeka, nosilca vseh preteklih in bodočih vrednost in vizij nove humanistične družbe. Časopis podjetja prevzema nase del teh nalog. Naj ne bo le informator, kaj kdo dela in kako, temveč tudi najtrdnejša vez med vsemi sodelujočimi. Njegov namen je, da strne vse proizvajalne potenciale v kolektivu in da s kulturnim obveščanjem vseh delavcev ustvarja kolektivno zavest usodne povezanosti vseh, ki sodelujejo v proizvajalni verigi in delitvi po načelu: kdor več da, naj več prejme. Časopis bo približal kulturo delavcu, ustvarjalcu vseh vrednot z namenom, da ga kot potrošnika kulture vključuje obenem tudi kot proizvajalca. Mara je zapisal, da postane ideja materialna sila takrat, kadar zajema ljudske množice. Ne smemo se razburjati, kajti kar smo odnosno kar bomo sejali, to bo zraslo in to bomo želi. Prav gotovo je eden od vzrokov za-velike uspehe in naglo rast v zelo težkih pogojih konkurence na domačem, še bolj pa na svetovnem tržišču, Kulturna prosvetljenost in proizvodna usposobljenost delavstva, pa tudi vodstva podjetja, ki ve, kaj hoče. Današnja družba kot celota posveča tem vprašanjem večjo pozornost. Zakaj kultura je katalizator družbenih teženj. Mi .vultiviramo samoupravo, ker samouprave brez kulture ni. Če tega ne bi delali, bi imeU politično kulturo. Vodilna sila, ki giblje samoupravni socializem, je delovno ljudstvo, ljudje v duhovni in materialni proizvodnji s svojo organizirano avantgardo, zvezo komunistov in drugimi političnimi organizacijami. Industrijska družba je po svoji naravi-groba, enolična in standardizirana kot tekoči trak, zato nujno potrebujemo humanizacijo. Spremeniti družbo, jo napraviti boljšo, bolj človeško pa pomeni spremeniti zavest človeka. Kajti iz slabih posameznikov v nobenem sistemu ne more biti dobre in učinkovite družbe. Iz zavestnih in sposobnih ljudi pa lahko gradimo nov svet novih odnosov. Nepretrgana kulturna revolucija lahko osvobaja človeka in zagotovi napredek. Ustvarja pogoje, ko bomo lahko vsaj omejili zverski egoizem posameznikov, grabežljivost, težnje po nasilju in vladanju ljudem, težnje po plitvi potrošniški mentaliteti in neopravičenem prilaščanju. Samo osveščeni delovni človek bo lahko lomil birokratske in tehnokratske monopole, malomeščanstvo, klerikalizem in oportunizem kratko-vidnežev. Večja obveščenost delavcev je večja demokracija in večja svoboda za ustvaijalce, a manjša za tiste, ki nas hote ali nehote zavirajo. Mi moramo naučiti ljudi brati! Zato so potrebne knjižnice in ljubezen do knjig. Likovna umetnost in glasba morata postati last in kulturna Mladinke in mladinci ZP Iskra bodo letos sodelovali na treh mladinskih delovnih brigadah — na Dugem otoku, na zvezni brigadi Kozjansko 74 in v brigadi Bratstvo in enotnost blizu Kruševca. Obe izmeni Iskrine brigade na Dugem otoku sta se že zdavnaj vrnili domov. V Iskrinem kampu Mir sta opravljali predvsem zemeljska dela za postavitev novih šotorov in montažne hiše ter za ureditev športnih igrišč. Urejali sta tudi obalo in pristanišče, tako da se bodo imeli tisti delavci Iskre, ki bodo na Dugem otoku preživeli dopust, resnično lepo. Brigadi sta uspeli, predvsem prva. Glede zvezne brigade Kozjansko 74 moram žal povedati, da niti najvišji predstavniki mladih Iskrašev do pred-nedavnim niso vedeli, kdaj in koliko mladink in mladincev iz Iskre bo sodelovalo v tej brigadi, ki naj prebivalcem nerazvitega Kozjanskega prispeva svoj delež za' lepši jutrišnji dan. Z informacijo, da je trenutno v brigadi kar 50 Iskrašev, sem se odpravil na Kozjansko in po dolgem iskanju in preklinjanju ceste le prispel v vasico potreba delavca, ne pa privilegij neke samozvane elite, ki sploh ni elita. Delavec noče biti več vijak, privesek stroja, ki ga, ko se izrabi, vržejo na odpad. Hoče biti aktiven kreator proizvodov materialnih in duhovnih potreb. Denar, ki ga delavec nameni za kulturo, ni voda, zlita v pesek, temveč se obrestuje že v tej in v vseh naslednjih generacijah. Danes vemo, da kultura ne more biti dekla dnevne politike, pač pa skupno z njo ustvarja spoj celovitih hotenj napredka. Mi bomo spoštovali kulturne dosežke revolucionarne poti vseh jugoslovanskih narodov in odklanjali vzore neke kvazi moderne zahodne družbe, ker se zavedamo, da je naša pot v socializem dovolj bogata in izvirna, da zadovolji vsakega, po svobodi in kulturi stremečega državljana. Tovarniško glasilo naj bi v polni meri konkretiziralo naš splošni cilj. Pripomogel naj bi tudi drugim z vzori, kako delo osvobaja človeka in mu daje pogoje za napredek in srečo. Šentvid pri Planini, kjer je brigada nastanjena. Komandant brigade mi je s pomilovalnim nasmehom povedal, da sta v prvi izmeni brigade menda le dva Iskraša in še ta dva sta tisto popoldne odšla v Celje v gledališče. Prvič pa sem na Kozjanskem in pozneje v Ljubljani zvedel, da je hotela Koordinacijska konferenca ZM ZP Iskra organizirati samostojno brigado, ki pa zaradi koncepta Zvezne brigade za Republiško konferenco Zveze mladine Slovenije ni bila sprejemljiva. Predstavnika KK ZM ZP so tam opozorili na podobnost želja po organiziranju. Iskrine štafete in Iskrine delovne brigade, svetovali pa so mu, naj Iskra organizira udarniške dneve in naj tako kot predstavnik ZP Iskra sodeluje v akciji Kozjansko 74. Enkrat za vselej bo treba v naši družbi s tem pa tudi v Iskri obračunati z lokalističnimi tendencami, ki jih lahko označimo tudi kot grupa-štvo. Nobena sredina ni otok sam zase, ampak je del celote in le v tem kontekstu mora vsaka organizirana sredina najti svoje mesto. V prvi izmeni Zvezne brigade Kozjansko 74 sta sodelovala le dva Iskraša in to iz Štajerskega bazena, v drugi brigadi, ki se je začela v soboto, 18. maja, pa je okoli 40 mladink in mladincev iz gorenjskih in dolenjskih Iskrinih podjetij. Mladi Iskraši se bodo udeležili še ene delovne akcije - brigade Bratstva in enotnosti, ki bo od 4. avgusta do 1. septembra na Moravi v naselju Lomnica pri Kruševcu. V tej akciji bo sodelovalo 55 brigadirjev, med njimi 7 iz Iskre. iad VZORNI ŠTIPENDISTI Iskrini štipendisti so gotovo med najbolj organiziranimi in najmarljivejšimi v Sloveniji. To pot ne bi spregovoril o tem, kakšne povprečne ocene imajo na posameznih fakultetah, pač pa o dejavnosti Kluba štipendistov Iskre. Ta klub ima poleg referata za štipendiranje- in izobraževanje gotovo veliko zaslug za takšno pohvalno dejavnost. Klub štipendistov Iskre vodi študent 4. letnika ljubljanske strojne fakultete Miloš Ošlaj. Do lanskega leta se je klub ukvarjal bolj s štipendijsko politiko in štipendijami, letos pa je precej svoje dejavnosti namenil tudi klubski dejavnosti. Glede na potrebe in možnosti se dejavnost kluba, če lahko tako rečemo, izpopolnjuje, saj bo z novim šolskim letom prešel na novo organizacijsko shemo. Le-ta naj bi omogočila in hkrati pritegnila večje število štipendistov v organizirano aktivnost mladih ZP Iskra. Štipendisti so gotovo člani te Iskrine družine, zato bi morali živeti in delovati tako kot drugi Iskraši.. Način delovanja kluba je takšen, da so posamezniki odgovorni in zadolženi za posamezne akcije, ki si jih štipendisti zadajo. Med najpomembnejše akcije in naloge naj uvrstimo ustanovitev kluba inovatorjev, organiziranje inozemskih praks, organiziranje tečajev tujih jezikov, organiziranje ekskurzij in smučarskih izletov, vključevanje večjega števila štipendistov v klubsko dejavnost in seveda skrb za štipendiste in njihov gmotni položaj. Se dva posnetka s skrbno pripravljenega razstavnega prostora Iskre na letošnjem spomladanskem velesejmu v Zagrebu, kjer se je naše podjetje nedvomno tudi tokrat dostojno predstavilo, zlasti še z nekaterimi novostmi iz proizvodnega programa. Tone Svetina, pisatelj Mladinske delovne brigade Posnetek iz TOZD ELA novomeške tovarne, ki kaže delavke pri delu v oddelku elektro konfekcije. ISKRA - ELEKTRONIKA, HORJUL Vsa prizadevanja za izpolnitev načrta Na osnovi tržnih potreb so v naši tovarni elektronskih merilnih inštrumentov v Horjulu za letos precej povečali svoj proizvodni načrt nasproti realizaciji v preteklem poslovnem letu. Če je bila ta realizacija lani okrog 32,5 milijonov dinarjev, potem naj bi po letošnjem načrtu dosegli vrednost proizvodnje okrog 50 milijonov dinarjev, kar je nedvomno lep skok. Zavedali so se sicer, da tolikšnih obveznosti ne bodo mogli izpolniti zlahka, vendar pa so se že takoj ob Startu v letošnje poslovno leto pojavile večje težave, ki jih pri izpolnjevanju postavljenega načrta močno ovirajo. V prvih štirih letošnjih mesecih je uspelo doseči realizacijo v višini 9,3 milijonov dinarjev, kar pomeni komaj pičlih 16% celoletnega proizvodnega načrta, ali nekako 70 % dinamičnega načrta za to obdobje. Nastaja vprašanje, v čem so vzroki za tako skromno realizacijo v obdobju od začetka leta do konca meseca aprila. Vzrokov za tak izpad je najbrž več, vsekakor pa je med njimi glavni problem v preskrbi z reprodukcijskim materialom. Sicer v tovarni še nikbli niso imeli tolikšnih zalog reprodukcijskega materiala kot letos, a kaj, ko je ta material nekompleten in razumljivo zaradi tega zastaja proizvodnja. Takšnemu stanju so v precejšnji meri krive razmere, ki vladajo na tržišču elektronskih sestavnih delov (dobavni -roki so dolgi, itd.) Drug, prav tako boleč problem pa je v premajhnih obratnih sredstvih zatolikanj povečano proizvodnjo. Nenehno namreč primanjkuje tudi sredstev za plačilo naročenega uvoznega materiala (za dvig s carine), katerega pri svoji proizvodnji uvozijo okrog 30 %. Kaj prida bolje pa tudi ni z nabavo domačih materialov. Tovarna si v zadnjem času močno prizadeva, da bi čim več svojih izdel- kov izvozila. Pri tem sorazmerno dobro uspeva, vendar pa vselej ne gte lahko, saj je treba upoštevati konjun-kturne spremembe na tujih tržiščih, ki včasih niso majhne. Odi. 1971, ko je izvoz horjulske tovarne dosegel okrog 700.000 dinarjev, se je leto kasneje le-ta bistveno povečal - na 260 miti' jonov dinarjev, lani pa je dosegel že 330 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo tudi letos dosegli nadaljnje povečanje izvoza, zlasti še, ker se na področju regulacijskih transformatorjev kažejo (na Osnovi konkretnih naročil) ugodne možnosti za izvoz v Italijo- Delovni kolektiv tovarne v Horjulu že skoraj osmo leto ostaja približno enako številen. Blizu 300 jih je, ki pa vendarle iz leta v leto povečujejo vrednost svoje proizvodnje. To dosegajo predvsem na račun večje produktivnosti svojega dela, delno pa tudi zaradi sprememb v strukturi proizvodnje. Posebno pri sodobnih izdelkih se namreč tehtnica nagiba v korist vloženega materiala nasproti vloženemu delu. Vsa prizadevanja vodstva tovarne in celotnega delovnega kolektiva gre-dp v to smer, da bi v naslednjih mesecih kar se bo dalo omilili težave, kijih ovirajo pri uspešnejšem izpolnjevanju letošnjega načrta. Izpadi v prvih štirih mesecih letošnjega leta sicer niso tako majhni, kljub temu pa tudi ne tako veliki, da bi jih ob povečani prizadevnosti do konca leta ne mogli dohiteti-. To vsekakor,ne bo lahko, vendar j6 delovni kolektiv pripravljen storiti vse. da bi letošnji, čeprav toliko večji proizvodni načrt le dpsegli in tako ustvarili čim večji dohodek, od katerega j6 pač odvisen celoten uspeh poslovanj3 in nadaljnja pot napredka te naš6 delovne organizacije. -C"! ISKRA - Industrija elementov in zabavne elektronike Ljubljana, Stegne 17 objavlja , naslednja prosta delovna mesta: TOZD KERAMIKA, Ljubljana, Vižmaije - Pipanova pot 18 3 STROJNE KLJUČAVNIČARJE - Za delo na vzdrževanju strojnih naprav Pogoj: eno leto prakse, odslužen vojaški rok TOZD ORODJARNA, Ljubljana, Stegne 17 ' KD ORODJARJA - Pogoj: odslužen vojaški rok, nekaj let prakse Pismene vloge sprejema kadrovska služba — Lj., Stegne 17, v roku 15 dni od dneva objave. OBRAT TELEFONSKIH ELEMENTOV BLEJSKA DOBRAVA Predvidena razširitev obrata Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovaija' direktor proizvodnega področja „Elektromehanike“ Kranj — ALOJZ GRČAR, dipl. ing. Vprašanje: ne zadostujejo, zato je predvidena 31. julija letos bo poteklo štiri leta, razširitev obrata. To je nujno ne samo odkar je bila otvoritev novega proiz- zaradi tega, ker je sedanji prostor prevodnega obrata za telefonske elemen- tesen, pač pa tudi zato, ker obstaja te na Blejski Dobravi. V pozdravnem realna možnost zaposlitve novih delav- govoru je bilo takrat rečeno, da je cev, dočim jih je v Kranju zelo težko trenutno zaposleno 86 oseb, v dogled- dobiti, nem času pa jih bo mogoče sprejeti več. V tej, lahko bi rekli, štiriletni Vprašanje: dobi, se je izkazalo, da so se celo opti- Ker, kot pravite, v Kranju ni moč misti ušteli, saj so prostori tako prena- dobiti dovolj delavcev za proizvodnje polnjeni, da so resna ovira za nadajnji telefonije, obstaja mnenje, da bi nekaj razvoj tega obrata. Kaj menite o montažnega dela prenesli iz matične tem? ... Je razširitev na vidiku? tovarne " "hrat na Blejsko Dobravo. Je to točno? Odgovor: Obrat telefonskih elementov na Odgovor: Blejski Dobravi pri Jesenicah je bil V Kranju bi morali močno pove-predviden za izdelavo telefonskih čati proizvodnjo telefonskih aparatov, enot; v glavnem za izvoz. Za te enote ker so naročila dokaj večja od zmo-je bilo predvideno, da se bodo v Kra- gljivosti. Ker smo z delovno silo v nju sestavljeni releji justirali na Blejski Kranju v precejšnji stiski, na Blejski Dobravi, da bodo tam izdelovali žične Dobravi pa bi bilo možno dodatno oblike, pločevinaste dele pa bi.dobi- zaposliti nove delavce, se dogovar-vali iz Kranja. Seveda bi bila kom- jamo, da bi prenesli iz Kranja izdelek, pletna montaža teh enot na Blejski ki bi pretežno zaposloval žensko de-Dobravi. Obrat je bil zgrajen za pri- lovno silo. O tem se pravkar dogovar-bližno 150 do 200 delavcev, kasneje jamo in upam, da bo zadeva v krat- pa so se potrebe po telefonskih eno- kem rešena. Prepričan sem, da jim tah tako povečale, daje zdaj, po štirih lahko zaupamo tudi zahtevnejše delo, letih, zaposleno na Blejski Dobravi že saj je kvaliteta njihovih izdelkov taka, 423 oseb. Razumljivo je, da obstoječi da nimamo doma, niti v izvozu nobe-prostori za tako število delavcev več nih pripomb. Morda še ni vsem čla- FEUCITA ŽIDOVNIK je pred starostno upokojitvijo 11 let delala v Elektro-mehaniki v Kranju - TEA — releji. Ob odhodu v pokoj so se sodelavci poslovili od nje z darilom in šopkom rož. Ob tej priložnosti se jim iskreno zahvaljuje za izkazano pozornost. ONČKA ROPRET je bila 15 let zaposlena v Elektromehaniki v Kranju, GPP evcz. Nedavno se je invalidsko upokojila. Ob tej priložnosti se vsem prisrčno zahvaljuje za razumevanje in tovariško pomoč. NEJKA DURATOVIČ se je zaposlila v Iskri 1972. leta. Marljivo in prizadevno dela v obratu na Blejski Dobravi. Slika jo predstavlja pri predju-stiranju ploščatih relejev. nom Iskre znano, da telefonske enote, ki jih za Siemens izdeluje obrat na Blejski Dobravi, kupec sploh več ne kontrolira, ampak jih direktno pošilja na teren za vgrajevanje v telefonske centrale. To je eden od dokazov in pohval kolektivu obrata na Blejski Dobravi, ki je že od vsega začetka .zgled izredne marljivosti in vestnosti ter discipline in kvalitetnih izdelkov, tako da si takih obratov samo še želimo. ABC Obisk iz Makedonije Na povabilo tovarne EMO sta bila prejšnji teden na obisku v Sloveniji pomočnik sekretarja za gospodarstvo pri Izvršnem svetu Makedonije Markovski in sekretar za industrijo pri makedonski gospodarski zbornici Georgijevski. Pred tem sta bila na obisku v Makedoniji dva predstavnika celjskega kolektiva, njun obisk pa so organizirali ob posredovanju sekretariata za gospodarstvo Izvršnega sveta Slovenije. Namen obiskov so bili pogovori še o tesnejšem in obsežnejšem sodelovanju med EMO in makedonskim gospodarstvom. V trenutni fazi so zmogljivosti za proizvodnjo posode v EMO omejene, na jugoslovanskem trgu pa primanjkuje še vedno nekaj tisoč ton posode. Zaradi tega želi celjski kolektiv vzpodbuditi nekatera podjetja v Makedoniji, da začnejo v sodelovanju z EMO izdelovati prav ta artikel, po katerem je na tržišču trenutno veliko povpraševanje. Predstavniki makedonskega gospodarstva in EMO so ugotovili, da obstajajo precejšnje možnosti za okrepitev sodelovanja in da je treba storiti potrebne korake. Gosta iz Makedonije sta dopotovala na obisk v Slovenijo v ponedeljek. V torek ju je sprejel predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar, sešla sta se tudi s sekretarjem za gospodarstvo pri Izvršnem svetu Slovenije Dragom Petrovičem ter v sredo z najvišjimi predstavniki kolektiva EMO iz Celja. DOPISUJTE V ISKRO NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, SAVSKA LOKA 4 tel.:22-221, int. 2333. Mičesar luksuznega Objavljamo dopis kolektiva končne kontrole TOZD ERO v Elektromehaniki v zvezi z gradnjo počitniškega centra Iskra v Pineti v Novigradu. Vsebina dopisa je terjala odgovor, katerega objavljamo v nadaljevanju. Uredništvu Iskre! Omenjena skica torej ni bila nekaj, kar V glasilu „1SKRA“ z dne 23. marca 1974 je bil objavljen seznam TOZD-ov, ki so se odločile za izgradnjo počitniškega centra v Pineti. Na seznamu je tudi Elektro-mehanika. Sodeč po objavljenem načrtu, naj bi bil objekt zelo moderen in seveda tudi drag (avtomobilska steza, bazeni itd.) Center naj bi imel približno 500 ležišč. Potrebna sredstva so nedvomno ogronma. Tu pa sc postavlja vrsta vprašanj. Koliko časa bo treba čakati na vrsto za letovanje ob tolikšnem številu zaposlenih? Kakšne bodo cene? V kakšne namene bo služil predvideni garni hotel? Sodimo, da si delavci z nižjimi osebnimi dohodki ne bodo mogli privoščiti letovanja v centru. Na vrsto bi bilo treba čakati nekaj let. Omenjeni gami hotel pa sploh ni v interesu delavskega turizma. Smatramo, da o odločitvah, kot je ta, ne morejo odločati samo samoupravni organi, ampak direktno celotni kolektiv. Denar prispevamo vsi, zato opravičeno zahtevamo, da se z njim ravna gospodarno. Prosimo uredništvo, da pismo objavi v glasilu, od pristojnih služb pa pričakujemo odgovor. Odgovor Počitniške skupnosti Iskra: Skica in opis bodočega centra v Pineti pri Novigradu, objavljena v Iskri 23. marca letos, sta bila leneobvezenplod projektanta, kateremu smo zaupali izdelavo prve idejne zasnove bodočega centra. Razumljivo nikomur ne more biti in tudi ne sme biti vseeno, ali bodo dokajšnja, za izgradnjo takšnega centra potrebna sredstva, koristno in preudarno uporabljena in iz njih zgrajeno vse tisto, nujno in potrebno, sodobno in funkcionalno, ali pa bi se z njimi šli kdo ve kakšen nepotreben in nesmiseln luksuz. bo, oz. bi moralo biti in kar bi opravičeno navdajalo z zaskrbljenostjo vsakega člana kolektiva Iskre, čigar delež bi šel za izgradnjo doma. Razmisliti moramo še temeljito, kaj pravzaprav potrebujemo in kaj lahko pričakujemo od predvidenih sredstev, ki naj bi jih skupno uporabili za ta naš bodoči center. Zato je nadaljnja pot takale: v kolikor bo prišlo do gradnje počitniškega centra Iskre v Pineti, bo vso stvar prevzel poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh TOZD ZP Iskra. Le-ta bo naložil bodočemu projektantu natančne, dodobra pretehtane potrebe in zahteve (brez vsakršnih dragih, luksuznih, ali celo nepotrebnih objektov), o čemer se bodo prej izrekle vse TOZD ZP, ki so pripravljene sofinancirati takšno izgradnjo. Na takšni osnovi bodo izdelani končni načrti in po njih in takšnih smernicah bo odbor izvajal izgradnjo po fazah do končne izgradnje. Pravkar je tudi v pripravi samoupravlfi sporazum o izgradnji počitniškega centra Iskre v Pineti, o načinu skupnega financiranja, o vprašanju solastništva vseh sofinancerjev in o načinu izkoriščanja počitniških zmogljivosti, ki bi jih PSI pridobila z izgradnjo centra. O tem sporazumu bo tekla razprava v vseh TOZD ZP, ki ga bodo le-te, pretehtanega, podpisale in bo dokončno dal smemice-za potek izgradnje. Skrb, kako se bodo zaposleni v Iskri in njihovi svojci, zvrstili pri letovanju v bodočem centru v Pineti, je prav tako odveč, če vemo, da bomo z izgradnjo pridobili zmogljivosti, ki so petkrat večje od obstoječih v PSI (tako pičlih!) in v katerih se vsako sezono vendarle zvrsti lepo število Iskrašev in njihovih svojcev. Nedvomno — ob petkrat večjih zmogljivostih je bistveno manj možnosti, za to, da bi moral kdo „leta in leta čakati na vrsto“, ali ne bi našel priložnosti za letovanje v Pineti. Zakaj tako? V celoti objavljamo dopis Janeza Gašperšiča, odgovornega za letovanje članov kolektiva Elcktromehanike, v katerem očita nekorektno delo Počitniške skupnosti z Elektromeha-niko glede počinitških aranžmajev. Na ta dopis smo pri Počitniški skupnosti zahtevali ustrezen odgovor. Le-ta je realen, čeprav verjetno piscu dopisa ne bo mogel pregnati prepričanja o nekorektnosti te naše službe. Najprej torej dopis Marjana Gašperšiča: Počitniška skupnost je v glasilu ISKRA št. 14, dne 13. 4. 1974, objavila razpis počitniških uslug z debelim naslovom: KJE IN KAKO BOMO LETOVALI S POČITNIŠKO SKUPNOSTJO. Vabljiv naslov, posebnp za delavce, ki morajo dobro premisliti, kako bodo obrnili dinar, da si bodo z družino lahko privoščili počitnice, kajti cene v razpisu so bile za vse aranžmaje dokaj sprejemljive. V okviru ZP smo velika družina, z majhnimi počitniškimi kapacitetami, zato je bila delitev po posameznih podjetjih več kot skromna. Prav! Gremo po načelu poštenosti, vsem enako. Počitniška skupnost nam je dala na voljo kapacitete, kolikor nam jih glede na število zaposlenih pripada. Objavili smo svoj interni razpis, v katerem smo navedli, kakšne so kapacitete letovanj za naše podjetje v okviru Počitniške skupnosti. Na dan začetka prijav je čakalo v vrsti pred pričetkom delovnega dne preko 50 delavcev, ki so nestrpno pričakovali, ali bodo prišli v spisek prijavljenih ali ne. Isti dan ob 8. uri je bilo zasedenih preko 85 % razpoložljivih kapacitet. Delavci, ki so si z dolgim čakanjem priborili mesto med ..izbranimi", so zadovoljno odhajali, toda tisti, ki so se prijavili za-Vodice, so kaj kmalu izvedeli, da niso med izbranimi, kajti aranžma v Vodicah je bil odpovedan s strani tovarne obutve L1LET Maribor, ki je lastnik donia. Takšno je namreč opravičilo Počitniške skupnosti, ki ga ne smatram kot opravičilo, temveč kot neresnost tistih ljudi v Počitniški skupnosti, ki sklepajo pogodbe,, odnosno ki jih ne sklepajo, pa bi jih najbrž morali, če zagotavljajo aranžmaje potom objave v našem časopisu. Spodrsljaj z Vodicami bi bil še nekako opravičljiv, če ne bi pred nedavnim dobili sporočilo, da tudi v Umagu, Debelem Rtiču ter delno v Savudriji ne bomo dobili obljubljenih kapacitet. Za nameček pa še to, da moramo skrčiti za sobo, ali dve tudi kapacitete v Poreču. Sporočila so prihajala seveda v času, ko- smo imeli že zasedenih večji del kapacitet. Pozivam odgovornega v Počitniški skupnosti, da javno prek glasila odgovori vsem tistim prizadetim delavcem in njihovim družinam, ki ne bodo mogli zaradi nelojalnega dela Počitniške skupnosti letovati, kot jim je bilo obljubljeno v glasilu ISKRA, temveč si bodo morali iskati zaradi odpovedi prijave kraj letovanja drugje. Že vnaprej ne sprejmemo opravičila, češ da je Počitniška skupnost za tuje aranžmaje odvisna od volje lastnikov domov, hišic itd., ali bodo le-ti pripravljeni odstopiti kapacitete ali ne, Počitniška skupnost ima status strokovne službe, zato je dolžna opravljati svoje delo strokovno z zagotovitvijo razpisanih kapacitet, ne pa zavajati delavce z obširnimi aranžmaji v glasilu ISKRA, ki se ob bližanju sezone v prenckaterih primerih razblinjajo v nič. V ilustracijo pa še to. Vse turistične agencije, s katerimi zaradi lastnih premajhnih kapacitet sodelujemo, so dosti bolj korektne pri delu z nami in ne poznajo takšnega načina dela, ki ga imamo v lastni hiši. (Beri v ZP ISKRA!) Gašperšič Janez ELEKTROMEHANIKA KRANJ Odgovor Počitniške skupnosti Iskre: Že lani, še bolj pa letos, je Počitniška skupnost Iskra skušala zadovoljiti želje in potrebe članov delovnih kolektivov ZP s tem, da je ob preskromnih lastnih zmogljivostih, skušala najeti čimveč tujih, v različnih krajih vzdolž jadranske obale. To ji je v precejšnji meri uspelo, vendar ne tako, kot bi bilo želeti, spričo dejstva, da je ob rastočih cenah v turističnih objektih, letos tudi povpraševanje po zmogljivostih v počitniških domovih s strani njihovih delavcev veliko večje od pričakovanega. Lani je Počitniška skupnost Iskra za najete zmogljivosti podpisala pogodbe in pri tem krepko nasedla. Pogodbe so ji zmogljivosti sicer zagotovile, a v naših tovarnah jih v celoti niso izkoristili in zato je vse neizrabljene zmogljivosti morala PSI sama plačati. Tovarne, ki razpoložljivih zmogljivosti niso izrabile (med njimi tudi Elektromehanika!) pa za poravnavo nastalih obveznosti nočejo slišati, medtem ko je za to poravnavo PSI porabila ves svoj dohodek. Takšne izkušnje iz lanskega leta so narekovale PSI letos večjo previdnost, zato se je dogovarjala za najete letovinjske zmogljivosti brez obvezujočih pogodb, da ne bi prišlo do pokrivanja neizkoriščenih zmogljivosti z njene strani. Dogovori z zunanjimi partnerji so obetali dovolj možnosti za letovanje naših članov v njihovih domovih, vendar pa se je nepričakovano povečalo zanimanje lastnih članov kolektivov za letovanje v teh domovih in - razumljivo - le-ti imajo pač prednost in tako je prišlo do skrčenja možnosti za letovanje iskrašev. Povsem logično (razen morda za pisca navedenega dopisa), čeprav za nas neugodno, saj tako Počitniška skupnost Iskra žal ni mogla ustreči vsem željam. Se težji je problem zaradi tega, ker je zanimanje za letovanje članov kolektivov, ki s temi domovi razpolagajo, največje v času glavne letovanjske sezone, torej takrat, ko ima Elektromehanika svoj kolektivni dopust in bi dejansko potrebovali največ prostih zmogljivosti, medtem ko za možnosti v drugih obdobjih nimajo zanimanja! Glede zasebnih sob v Poreču, oz. glede tega, da jih je PSI letos rezervirala manj, pa naslednje: cene zasebnih sob v Poreču so letos 100 in več odstotkov dražje od le-teh v našem počitniškem domu. Ta razlika v ceni najetih sob zunaj doma pomeni za PSI čisto izgubo, saj je cena' penzionov za člane Iskre določena in zato ne prenese večjega deleža stroškov za spanje. Že te zasebne sobe, kolikor jih je PSI najela, bodo povzročile izgubo, ki jo bo težko pokriti iz morebitnega ostanka dohodka ob koncu sezone. Kako pa. bo z ostankom dohodka PSI naj pove & naslednje: doslej je PSI za uporabo ploščadi pred domom v Poreču v gostinske namene plačevala po 3.000 dinarjev občinske takse v sezoni. Letos je ta taksa poskočila tako, da bo morala PSI odšteti za letošnjo in tudi lansko sezono kar 50.000 dinarjev takse, ob vprašanju, če bo za gostinske usluge na ploščadi v celotni sezoni sploh toliko iztržila. Torej - možnosti za pokrivanje razlik v ceni najetih zasebnih sob iz ostanka dohodka PSI ni! Interesenti za letovanje v Poreču imajo pa kljub temu še neko možnost. V dogovoru s Počitniško skupnostjo Iskra si lahko priskrbijo zasebne sobe, vendar jih bodo morali plačati sami ob obstoječih cenah, luranili pa se bodo lahko v počitniškem domu Iskra, pač po ceni,'ki velja za hrano v njem. Glede Počitniške skupnosti Iskra, ki je, kot pravi avtor dopisa ..strokovna služba, dolžna opravljati svoje delo strokovno z zagotovitvijo razpisanih zmogljivosti" pa še tole: PSI in vsi v njej zaposleni se v celoti zavedamo, da nismo sami sebi namen, pač pa je osrednja vsebina našega dela - ugoditi kar se le da željam in potrebam delavcev Iskre po letovanju, toda nikar ne pozabimo, da je to hkrati služba, ki je v obstoječih odnosih deležna najmanjšega razumevanja, podpore in uvidevnosti, ki dela v težavnih pogojih ob skromnih možnostih in je pri vsem svojem delu najbolj izpostavljena kritiki vsakogar in slehernega, če to dejansko zasluži, ali ne, če je tako ali drugače po njeni zaslugi, ali po zaslugi okoliščin, s katerimi je treba računati ob dejstvu, da imamo lastne počitniške zmogljivosti tako skope. Racionalizacija v Elektromehaniki Sklepi poslovnega odbora ZP Iskra ANTON ANŽIČ, večkratni novator in racionalizator, je z zadnjo izboljšavo na stroju za rezanje navojev v jedra ploščatih relejev prihranil kolektivu v enem letu 92.604 N din. Pregled izumiteljske in novatorske dejavnosti v Elektromehaniki nam kaže določen napredek glede števila prijav, kakor tudi glede ustvarjenega prihranka in izplačanih odškodnin. V letu 1973 je bilo prijavljenih 52 predlogov in je ta številka porasla za 35 odstotkov v odnosu na prejšnje leto. Gospodarski prihranek znaša 5,223.895 N din ter je bilo na osnovi tega izplačano 118.121,00 N din za odškodnine. Od vseh prijav je bilo največ koristnih predlogov in tehničnih izboljšav, medtem ko izumov v tem obdobju ni bilo prijavljenih. Največja odškodnina je bila izplačana v znesku 49.160,00 N din za priznan patent pri paketnih stikalih, ki je bil prijavljen že v prejšnjih letih. Iz tega je razvidno, da je imela komisija za izboljšave in koristne predloge dokaj odgovorno nalogo pri svojih odločitvah. Posebno v takih primerih, kjer ni na razpolago dejanskih podatkov za izračun prihranka in se višina odškodnine določa po prosti oceni. Zanimivo je dejstvo, da je bilo nagrajenih tudi nekaj tehnologov oz. konstruktorjev, čeprav jim pravilnik ob normalnih pogojih to pravico izključuje. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je rešitev bistveno prešla okvirje zadane naloge in jim zato pripada ustrezna nagrada. Obseg izumiteljske in novatorske dejavnosti bi moral biti še mnogo večji glede na število zaposlenih v našem podjetju. Kot vzrok takemu stanju je še vedno podcenjevanje ra-cionalizatorjev in nezadostna zainteresiranost za njihove predloge, medsebojna zavist ter verjetno še premajhna materialna stimulacija. Pohvalno je dejstvo, da se vedno najdejo nekateri Člani kolektiva, ki z lastnimi izboljšavami pripomorejo k bolj sodobni tehnologiji. Vsekakor je ta pojav normalen, ker ima še tako dobro zasnovana ideja pri izdelavi tehnoloških planov operacij lahko določene pomanjkljivosti. Omembe vredna zanimivost je tudi -to, da se kot novatorji večkrat pojavljajo ene iste osebe, ki s svojo prizadevnostjo izboljšujejo kvaliteto in pogoje dela, spreminjajo konstrukcije, delovne postopke in podobno. Zato naj tokrat predstavimo enega od večkratnih novatorjev, ki je v zadnjih letih izvedel že nekaj zelo uspešnih izboljšav. Tov. Anton ANŽIČ, zaposlen kot vodja delavnice za stružene dele v tovarni telefonskih elementov in aparatov, je med številnimi novotarijami imel najbolj pomembno izboljšavo leta 1971, ko je preuredil stroj za rezanje navojev v navojne ploščice ploščatih relejev. Iz namiznega polavtomatskega stroja za rezanje navojev je z dodatnimi strojnimi elementi delo popolnoma avtomatiziral in sta zaradi tega odpadla dva novo naročena avtomata. Pred nedavnim pa je bila izvedena nova izboljšava na stroju za rezanje navojev v jedra ploščatih relejev. V ta namen sta v proizvodnji dva stroja. Na prvem stroju se vrezujejo navoji M 4, na drugem stroju pa navoj M 2, 3. Postopek dela je bil razdeljen na vsak stroj posebej in sicer tako, da so se jedra vlagala v saržer prvega stroja, nato pa še v saržer drugega stroja. To pomeni, da je vsak stroj deloval za sebe. Z vsklajenimi pomiki na strojih je tov. Anžiča vzpodbudila ideja, da bi oba stroja med seboj povezal v skupno delovno enoto. V ta namen je izdelal posebno vodilo, ki služi kot mostišče, po katerem se pomikajo jedra od prvega stroja na drugega. Treba je omeniti, da jedra v orodju prvega stroja stojijo v navpičnem položaju, med potjo k drugemu stroju pa se v vodilu izravnajo v vodoravno lego. Dejstvo je, da je bila zamisel praktično izvedena in stroja brezhibno delujeta v medsebojnem dodajanju obdelovancev. Prednost izboljšave je v časovnem prihranku, ker je bilo pri tem ustvarjeno 92.604 N din gospodarske koristi v enem letu. Na osnovi tega je bila tov. Antonu Anžiču odobrena enkratna odškodnina v znesku 5.322 N din. Nedvomno so taka dejanja posameznikov izraz prizadevnosti in zato zaslužijo primerno priznanje. §k PISMA BRALCEV ..Spoznavajmo svet in domovino" V našem glasilu sem bral, da je ekipa mladih uspešno sodelovala na oddaji ..Spoznavajmo svet in domovino". Pred kratkim je bila baje oddaja tudi v Anhovem. Zanima me, kako se je naša skupina tam odrezala in koliko ekip je sodelovalo. O. T. Kranj Opomba: V začetku je sodelovalo 18 slovenskih ekip, v borbi znanja pa sta ostali le dve: ..Salonit" Anhovo in Iskra Elektromehanika Kranj. V zadnji oddaji sije „Iskra“ priborila 16, „Sa-lonit" pa 15 točk. Zaključna oddaja bo na dan mladosti 25. maja v Kranju, kjer bodo podelili nagrade in priznanja. S 1. SEJE DNE 13. MAJA 1974 Poslovni odbor združenega podjetja sprejema na znanje in obravnava poročilo v. d. generalnega direktorja ZP ISKRA tov. Hujsa o pomembnejših dogodkih in ukrepih, podvzetih v zvezi s poslovanjem v času opravljanja dolžnosti generalnega direktorja. PO ZP se strinja s poročilom o poslovanju ZP ISKRE v letu 1973 in ga predlaga v razpravo in odobritev skupščini ZP ISKRA. V razpravi o poročilu o poslovanju za leto 1973 je PO ZP ugotovil, da je bilo poslovanje ZP ISKRE v primerjavi z ostalimi podjetji iste branže v Jugoslaviji uspešno. V podrobnejši analizi poslovanja posameznih TOZDov oz. delovnih organizacij ZP ISKRA pa lahko ugotovimo, da v nekaterih organizacijah situacija ni zadovoljiva oz. da lahko postane kritična. Ista ugotovitev velja za nezadostno prečiščene programske usmeritve v posameznih organizacijah in njihove investicijske naložbe glede na asorti-man in razporeditev. PO ZP meni, da tudi te analize terjajo čimprejšnjo odločitev o branž-ni povezanosti TOZDov v ZP ISKRA. PO ZP ugotavlja, da je predlog gospodarskega plana ZP ISKRA za leto 1974 izdelan v okviru sprejetih smernic in določil samoupravnega sporazuma o združevanju v ZP ISKRA ter ga predlaga skupščini ZP v razpravo in sprejem. V razpravi o predlogu gospodarskega plana PO ZP ponovno ugotavlja, da moramo planiranje v ZP ISKRA postaviti na nove osnove, tako da bo predlog plana za leto 1975 že izdelan po novem sistemu planiranja. PO ZP zadolžuje skupne službe ZP, da ugotove, kakšne so bremenitve posameznih TOZD in ISKRE iz sprejetih samoupravnih oz. družbenih dogovorov o skupni porabi. PO ZP predlaga skupščini ZP, da se v primeru sprejetja predloga PO ZP o oprostitvi prispevkov za sklade in skupne službe v letu 1974 za novo-pripojene organizacije k ZP ISKRA: TOZD Vega, Trenta in ELA korigira predlog gospodarskega plana, pri čemer naj se upošteva tudi, da TOZD Mali zaganjalniki pri Avtoelektriki Nova Gorica še ni organiziran. PO ZP sprejema poročilo v. d. generalnega direktorja tov. Hujsa o situaciji v Tovarni polprevodnikov Trbovlje, se strinja s predlaganimi ukrepi za saniranje in predlaga skupščini ZP v sprejem naslednja sklepa: a) Na podlagi predložene informacije Tovarne polprevodnikov Trbovlje o sanacijskih ukrepih in poslovnih predvidevanjih za leto 1974 se Tovarni, polprevodnikov Trbovlje dodeli iz sredstev sklada skupnih rezerv ZP ISKRA Kranj sanacijski kredit v znesku din 946.294,34 za kritje poslovne izgube Tovarne polprevodnikov Trbovlje po zaključnem računu za leto 1973. Ta kredit se dodeljuje pod pogojem, da Tovarna polprevodnikov Trbovlje v sporazumu in v sodelovanju z združenim podjetjem izdela do 1. avgusta 1974 celotni sanacijski program, ki naj vsebuje tudi kritje celotnega primanjkljaja sredstev, ki so bila izločena v zvezi s skupnim vlaganjem Tovarne polprevodnikov Trbovlje in firmo Knapic na zagonske stroške. Prav tako je pri tem upoštevati poslovno izgubo Tovarne polprevodnikov Trbovlje po zaključnem računu za leto 1973 in realizacijo sklepov, sprejetih na zboru delovnih ljudi Tovarne polprevodnikov Trbovlje z dne 14. 3. 1974. Odplačilni rok sanacijskega kredita znaša 5 let, obrestna mera pa 6 %. O odplačilu!., sanacijskega kredita skleneta ZP ISKRA in Tovarna polprevodnikov Trbovlje posebno pogodbo. b) Skupščina ZP predlaga organom upravljanja Tovarne polprevodnikov Trbovlje, da za začasnega direktorja Tovarne polprevodnikov Trbovlje imenujejo tov. ing. Živojina Abramoviča, pomočnika direktorja TOZD Telekomunikacije v Iskra Commerce Ljubljana kot v. d. direktorja Tovarne polprevodnikov Trbovlje ter mu zagotovijo ustrezne pogoje dela s posebno pogodbo. Področje za ekonomiko in finance skupnih služb se zadolži, da v prehodnem obdobju sanacije sodeluje pri reševanju finančne problematike te tovarne. PO ZP sprejema predlog pravil za nagrade za izjemne dosežke v gospodarstvu in ga predlaga v razpravo in sprejem TOZDom in skupščini ZP. PO ZP sklene in pooblašča v. d. generalnega direktorja tov. Hujsa, da organizira posebne razprave o problematiki izpolnjevanja proizvodnih planov, predvsem organizacijah, ki so dosegle proizvodne plane z manj kot 85 %. PO ZP sprejema na znanje informacijo v. d. generalnega direktorja, da bo izgradnja projektivno-poslovnega centra končana predvidoma v mesecu avgustu letošnjega leta. V zvezi s tem PO opozarja organizacijo, da sprejmejo odločitve o združevanju sredstev za pridobitev prostorov za skupne službe ZP ISKRA. PO ZP podaljšuje mandat komisiji za znanstveno-raziskovalno dejavnost pri PO ZP v istem sestavu. PO ZP sprejema na znanje poročilo o poslovnem sodelovanju ISKRE z jugoslovansko armijo in imenuje za začasnega koordinatorja med ISKRO in armijo tov. ing. Milana Železnika. Organizacije ZP ISKRA poslujejo z armijo le v soglasju s koordinatorjem ing. Milanom Železnikom. PO ZP zadolžuje glavnega direktorja IC tov. Stipaniča, da IC — sektor uvoza prouči vprašanje stimulacije zunanje trgovine z oziroma na sredstva GDK. PO ZP naroča, da se prouči sklenitev samoupravnega sporazuma o podpiranju izvoza v ISKRI in se o tej problematiki poroča na naslednji seji POZP. PO ZP ugotavlja, da je v zvezi z investicijskim vlaganjem v Energetiko potrebna koordinacija, za kar zadolžuje glavnega direktorja IC tov. Stipaniča in ga pooblašča, da v ta namen imenuje ustrezno komisijo. Zato naj vse organizacije ZP ISKRA po vprašanju energetike sodelujejo z Iskra Commercem. Prvič v zgodovini EMO - delavci na proslavi 50-letnice tovarne. Delavci EMO na vsedelavskem zletu leta 1922 v Celju. Preti atMetnico Iskre - Industrije EMO Celje Skozi viharje v svobodo (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Ob propadu avstro-ogrske monarhije so delavci pričakovali, da bo nova jugoslovanska država demokratična republika jugoslovanskih narodov, v kateri bo vsa oblast pripadala delovnemu ljudstvu. Žal pa tedaj naš proletariat še ni imel vodilne in enotne politične organizacije, ki bi ga združila in pripravila na revolucionarno borbo. Jugoslovanska buržoazija je izkoristila to priložnost in pohitela z ustanovitvijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne da bi ljudstvo odločalo o obliki in ureditvi svoje države. Vlada nove države v Beogradu je 30. decembra le odobrila sklep o uvedbi osemurnega delavnika za delavstvo in nameščen-stvo. Nečaka starega AdoUa Westna Avgust in Adolf, ki sta bila do leta 1900 nemška državljana od tedaj dalje pa avstrijska, sta ob ustanovitvi jugoslovanske države sprejela jugoslovansko državljanstvo. Njuno bogastvo je bilo že tedaj ogromno in tedanja vladajoča klika jima ni le pustila to z žulji ISKRA Številka 19 - 25. maj 1974 slovenskih delavcev prigarano bogastva temveč jima je še nadalje velikodušno dovolili neomejeno izkoriščati slovenskega delavca in si kopičiti še večje bogastvo. To sta oba v stari Jugoslaviji tudi storila. VVestna sta se trdno povezala z vladajočo kliko v Beogradu. Obiskovali so ju kraljevski ministri in sklepali z njima pogodbe o nabavah za vojsko. Bila sta zelo radodarna do teh ministrov in do dvora. Svoj „patrio--tizem" sta dokazovala z velikim darom za nakup dvorca kralja na Bledu. Tudi graditeljem pravoslavne cerkve v Celju sta poklonila ves gradbeni material za to stavbo. Značilno pa je, da so potem Nemci 1. 1941 to cerkev ob prihodu v Celje takoj podrli. Po končani prvi svetovni vojni se je delavsko gibanje močno okrepilo. V Beogradu so bili osnovani enotni sindikati Jugoslavije pod vodstvom komunistov, delavstvo je začelo proslavljati svoj praznik - 1. maj, v Sloveniji je bila osnovana komunistična stranka, revolucionarni dogodki so se vrstili drug za drugim. Tudi delavci v Westnovi tovarni so L 1919 ustanovili svojo strokovno kovinarsko organizacijo, ki so jo vodili marksistično usmerjeni delavci. Ta organizacija je dosegla, da je bil uveden osemurni delovnik in zvišanje delavskih mezd. To je bil sicer začeten uspeh, vendar za delavstvo v poznejših časih ni mnogo pomenil, kajti oba zakleta sovražnika slovenskih delavcev Adolf in Avgust Westen, se nista mnogo ozirala na delavske zahteve, ker sta se čutila močna kot nekoč njihov stric, oz. še močnejša, zavedajoč se podpore, ki jima jo je • dajala oblast pri izkoriščanju slovenskega delavstva.. Delavstvo v VVestnovi tovarni je bilo I. 1922 v nemogočem položaju. Vedno bolj je naraščala revščina zaradi smešno nizkih mezd. Zaradi tega je Osrednje društvo kovinarjev v Ljubljani odpovedalo VVestnu kolektivno pogodbo. ENAJST TEDNOV STAVKE Stavka, ki jo bom skušal tu opisati, je tretja stavka po vrstnem redu. V prvi stavki, ki je bila leta 1896 le kratkotrajna, delavstvo iz vzrokov, ki so navedeni,ni uspelo. Druga velika stavka, ki je zajela vse delavce, je bila v mesecu aprilu leta 1920 kot znak protesta proti ravnanju tedanje oblasti proti slovenskim stavkujočim železničarjem v Ljubljani na Zaloški cesti. Po nalogu takratnega prometnega ministra »božjega namestnika" farja dr. Antona Korošca so orožniki streljali v množice stavkajočih delavcev na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je bilo ubitih petnajst, ranjenih pa okrog 70 ljudi. Ta veliki zločin bivše vladajoče jugoslovanske buržoazne klike je ogorčil delavce v NVestnovi tovarni tako, da so proglasili dva dni trajajočo stavko v znak protesta proti takemu ravnanju in ubijanju slovenskih železničarjev. Osrednje društvo kovinarjev v Ljubljani je po razveljavitvi pogodbe zahtevalo, naj bi se razmere v tovarni Wcsten uredile na obojestranskih pogajanjih, kjer bi rešili poleg vprašanja mezd še več drugih perečih vprašanj. Oba VVestna pa sta se temu uprla. Povedala sta, da sploh ne priznavata delavskih funkcionaijev in zaupnikov za zakonite predstavnike delavstva. Žaradi tega se je delavstvo odločilo za stavko, ki je začela dne 28. marca 1922. Stavka je bila spočetka le delna, ker okrog tristo stavkokazov ni hotelo zapustiti dela. Do popolne stavke je prišlo dne 8. aprila, ko je stavkalo vseh osemsto zaposlenih delavcev. Ta stavka je trajala do 6. junija 1922. Med stavko je obratovala samo VVestnova elektrarna, ki je oskrbovala mesto Celje z električno energijo. Takrat je vse delavstvo Slovenije podprlo stavkujoče. VVestna sta bila prisiljena uvideti, da se je situacija zanju poslabšala in sta pristala na razgovore, toda bila sta zelo nedostopna. Tisti Adolf, ki so mu delavci dali vzdevek „Jure“ je pri razgovorih pokazal svojo pravo nemško nadutost. Mož se je strašno repenčil: „Tu sem jaz gospodar!" „Kdor noče delati, naj gre, jaz bom z lahkoto prenesel vašo stavko, kajti oblast je na moji strani!" Da, oblast je bila res na njegovi strani. Zastopniki delavstva pa so bili vztrajni in so postavili pogoje: mezde naj se zvišajo za 30 %, priznanje sindikata in delavskih zaupnikov za zakonite predstavnike delavstva, človeško ravnanje z ljudmi, upoštevanje predpisov, ki varujejo koristi delavstva, izboljšanje socialne zaščite delavstva, pravica do letnih dopustov in končno, nihče ne sme biti zaradi stavke odpuščen z dela. Adolf Westen pa je pristal le na malenkostno izboljšanje in delavstvo je s stavko nadaljevalo. Začeli so se zopet novi razgovori in na teh je Westen načelno pristal na vse zahteve, le zahtevo po zvišanju mezd je omejil na 8 %. Izjavo, da sprejema zahteve i delavstva je lastnoročno podpisal Delavstvo pa ni bilo zadovoljno z rezul-tati razgovorov. Na zborovanju, ki je bilo sklicano po tem sporazumu z Westnom, se 1 je okrog štiristo delavcev izreklo za nadaljevanje stavke, vendar je prevladovala večina, j ki je bila za vrnitev na delo. Delavstvo je dobro poznalo Adolfa in | njegov zahrbtni nemški značaj. Ko so de lav- i ti naslednji dan po zborovanju in podpisu sporazuma prišli na delo, so mnogi zvedeli, da zanje ni več mesta v tovarni. Tisti pa, ki ' so bili sprejeti na delo, jim je bila sporočena grožnja, da bodo odpuščeni, če se bodo vključili v sindikalno organizacijo. Ta j dogodek torej povsem osvetljuje VVestnovo osebnost. On ni bil le izkoriščevalec slovenskega delavstva, temveč tudi skrajno zahrbten in pokvarjen tip. m tem nečednem dejanju pa ga je tedanja korumpirana oblast dosledno ščitila. ; Ščitila je koristi tega tujega kapitalista proti domačim delavcem in je celo aretirala dvaintrideset organizatorjev stavke, ki so biti večinoma delavski zaupniki, in jih obtožila pred sodiščem. Tako je NVesten slavil svoj drugi triumf nad tistimi delavci,o katerih je i vsa njegova dinastija licemersko govorila, da so najboljši, najsposobnejši in najpoštenejši v Srednji Evropi. Večina delavstva je takrat pod hudim pritiskom oblasti klonila. Le nekaj delavcev ; je ostalo zvestih sindikalni organizaciji, ki se je previdnb, toda vztrajno pripravljala na j nov spopad. (dalje prihodnjič) j ! ISKRA - »ELEKTROMOTORJI” ŽELEZNIKI Neposreden vpliv na odločitve POGOVOR Z DELEGATI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE ŠKOFJA LOKA V Elektromotorjih v Železnikih smo obiskali delegate zbora združenega dela Občinske skupščine Škofja Loka. Devetnajst jih je, ki zastopajo prek tisoč zaposlenih. Našli smo jih na zelo različnih krajih: pri stroju, za pisalno mizo, pri popravilih in na gradbišču. Pisana mavrica poklicev in funkcij je res odraz volje različnih hotenj in potreb kolektiva. Povprašali smo jih, kaj misUjo o delegatskem sistemu, o svoji funkciji in vplivu tovarne na življenje občine in širše družbene skupnosti. Zaradi omejenega prostora danes predstavljamo nekaj delegatov iz centralnega obrata v Železnikih, druge bomo objavili v naslednjih številkah. LADO KOBLAR, 40-letni urejevalec v obdelovalnici: »Po moje je napredek delegatskega sistema v tem, da naše številnejše zastopstvo neposredno vpliva na odločitve občinske skupščine. Poleg tega pa se problematika prej pretrese v tovarni, nakar se stališče pove na seji skupščine. Važno pa je, da smo ena močnejših gospodarskih organizacij v občini in lani največji izvoznik. Z ustvarjenimi deviznimi in ostalimi sredstvi se bomo lotili infrastrukture kraja. Doslej smo premalo storili za delavce izven tovarne.11 MAKS GASER, predsednik centralnega delavskega sveta, 42-letni strojni ključavničar, pravi: „Pri upravljanju je bilo prej premalo osebnega stika s problematiko, o kateri so razpravljali in odločali poslanci. Zdaj bomo odločali mi neposredno o vsem, kar nas „žuli“. Poleg tega bomo v okviru občine neposredno lahko vplivali na porabo sredstev, ki smo jih ustvarili." PAVLA MARKELJ, 45 let, delavka v montaži, meni: »Pozitivna stran novega sistema je v tem, da neposredni proizvajalci neposredno vodimo tovarno, krajevno Akcija za čiščenje gora uspela Na pobudo in v organizaciji Planinske sekcije ISKRE - Elektromeha-nike, so se številnim očiščevalnim akcijam v maju, mesecu čistoče, pridružili tudi planinci Iskre. V nedeljo, 19. maja, so odšli na območje južnega Storžiča in Kališča, kjer je akcija čiščenja odvrženih < odpadkov potekala. Zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da se te akcije niso udeležili le planinci iz Kranja, ampak tudi iz ljubljanskega in radovljiškega območja in sicer obeh spolov. Med njimi so bili tudi mladinci pionirji in celo cicibani. Nehvaležnemu delu se Jun je pridružilo tudi nekaj drugih planincev. Udeleženci akcije, ki so pobirali in eistili razne odpadke, katere so bili odvrgli drugi nevestni planinci, so opravili dobro in vzgledno delo, saj so odstranih vsaj del nesnage. Zanje pa pomeni akcija tudi prijetno doživetje, ker so, ob lepem vremenu, zavzeli vrh Storžiča (2132 m), sicer imenovan tudi Kranjski Triglav. Vrnili so se zvečer prijetno utrujeni in zadovoljni, 2 mislijo, da so z akcijo tudi zgledno vplivali na bodoče obiskovalce planin, 10 naj le na določenih mestih ali v postojankah puščajo odpadke in sicer te tiste, ki strohne ali jih kako drugače uniči narava sama. Embalažo, ki sicer ut težka, pa ji narava ne more do "Vega, pa naj prineso v dolino in jo tam odvržejo v smetnjake. Akcija je torej zelo dobro uspela in naJ bo zgled in apel planincem, kakor ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektronko, telekomunikacije, elektrome-naniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo ~ Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, inL 2333 - Tisk: Združeno podjetje UUDSKA PRAVICA-ljubljanski DNEVNIK, Ljubljana tudi splošno prebivalcem. Niso namreč le naše gore polne nepotrebnih odpadkov, ampak tudi naše doline, mesta in vasi. Zato naj vsakdo z vestjo ravna in se vede ter ne meče odpadkov kamorkoli, temveč v smetnjake ali odlagališča in tako vzgojno vpliva na svoje otroke in mlajši rod pa tudi na odrasle. l. P. Trenutno na vrhu tabele Nogometna ekipa tovarne električnih aparatov, ki letos tako uspešno nastopa v sindikalni ligi Ljubljane, je v zadnjem kolu igrala z enim izmed najresnejših favoritov - z moštvom Ljubljanskih mlekarn. Srečali sta se torej dve močni ekipi in jasno — rezultat je moral biti neodločen 3 : 3 (2 : 2), pri čemer sta gole za ekipo Aparati dala 2 Brezovec in 1 Mihelič (pomožni vratar, ki je vskočil v igro!). Dosedanja bilanca nogometne ekipe Aparati je naslednja: v enajstih odigranih tekmah je osemkrat zmagala, 2 krat igrala neodločeno in enkrat izgubila, izkupiček golov pa je 24 : 6! To je vsekakor lep uspeh nogometašev tovarne Aparati, ki so spričo tega trenutno na vrhu lestvice. Želimo pa jim, da bi tam ostali tudi na koncu prvenstva, saj so se doslej srčno borili iz kola v kolo. Znašli pa so se v neprijetnem položaju, kajti do konca prvenstva morajo odigrati še vrsto tekem, hkrati pa 8. junija sodelovati na kvalifikacijskem tumiiju najmočnejše skupine ekip za letošnje športne igre Iskre. Oboje hkrati je malone neizvedljivo, izpustiti priložnosti tu, ali tam, pa je ob takšnih dosedanjih rezultatih razumljivo tudi težko. Toda, če so dobro prebrodili doslej že toliko ovir, bodo menda tudi našli izhod iz te zagate in »poželi" največ, kar bo mogoče. A. Kastelic skupnost in občino. Naša OZD se močno uveljavlja v krajevni skupnosti Železniki in delno v ostalih, kjer stanujejo naši delavci, prek teh pa gotovo na vso občino." JANEZ RAKOVEC, 28-letni elektrotehnik, je dejal: »Po moje je pozitiven premik v delegatski sistem v tem, da je vsak neposreden proizvajalec udeležen pri vodenju družbe. V občinskem merilu deluje naša delovna organizacija osvežujoče s prilivom delavcev iz nerazvitih področij in tako posredno gospodarsko vpliva pri reševanju družbenih problemov vse države z odpiranjem novih delovnih mest." MATEVŽ ŠMID, dipl. ing. strojništva je takole povedal: „V novem sistemu se stališča in mnenja formirajo v širšem krogu, seje pa se bo udeležil delegat, ki je strokovnjak za obravnavano področje. Torej bo vodenje strokovno in demokratično. Naša organizacija združenega dela pa ima pomembno vlogo ne samo v gospodarskem razvoju občine, pač pa pomaga tudi pri dviganju življenjskega standarda in vpliva na družbenopolitični razvoj svoje okolice. Naj navedem le nekaj dejstev: pomagali smo pri izgradnji kinodvorane in kulturnega doma, prispevamo sredstva za zgraditev pokritega bazena, na našo pobudo prihaja gostovat gledališče iz Ljubljane, smo mecen in pokrovitelj športnega društva. ^,p ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem podjetju »Elektromehanika" Kranj za izkazano pozornost in denarno pomoč, ki mi je bila nudena v času moje bolezni. Anica Ahčin ZAHVALA Ob izgubi drage mame PAVLE PORENTA se iskreno zahvaljujem sodelavcem v vzdrževanju strojev podjetja Elektro-mehanike za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Pavle ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame ANGELE KOPAČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na traku števca in števil-čnikov v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeno cvetje in venec ter spremstvo na njeni zadnji poti. Marija Zupančič Uspel IV. avtorally Premnogi »preroki" so našemu letošnjemu IV. turističnemu avtora-llyu obetali usodo, podobno lanski, ko je prišlo po zaslugi tehničnega kadra ŠOLT do zmešnjav pri rezultatih in seveda do opravičenega negodovanja in hude krvi udeležencev. No — te prerokbe so se izjalovile, saj je bil letošnji rally organizacijsko na višini, skrbno pripravljen, izveden tako kot tako velika prireditev zahteva — skratka organizacijsko, tehnično in zlasti po udeležbi je dobro uspel. Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri SO ZP, ViU Teka ve c, ter njegovi maloštevilni »pomagači" so svoje obsežne in odgovorne naloge vzorno opravili, izredno so se izkazali v tovarni avto-električnih izdelkov v Novi Gorici, pa tudi Idrijčanom gre pohvala za dobro organizacijo njihovega dela rallya. Seveda pa je rally dobro uspel tudi zavoljo discipliniranosti samih udeležencev in dokaj dobro »okran-canih" vozil tako, da je dal za popularizacijo Iskre precej več kot prejšnji. In zdaj na pot s tekmovalci! zahtevajo bolj natančne preglede in nego. Na križišču pod tovarno so medtem pripravih že štart za točnostno vožnjo, ki jo je moral vsak udeleženec opraviti, preden je z letečim štartom pod pržanskimi bloki odbrzel na dolgo pot. Čas za točnostno vožnjo so vsakomur izmerili z elektronsko uro in seveda - elektronika je pač neizprosna, a pravična! Z začetkom ob 7,01, ko je na pot dejansko štartalo vozilo s številko 1, je rally stekel po nanovo asfaltirani cesti na Pržan, nato pa po »ugledni" gorenjski vpadnici skozi Šentvid in Medvode do Jeprce, nato naprej do Škofje Loke in v Poljansko dolino. Skozi Poljane, Hotavlje in Cerkno so tekmovalci slednjič prispeli na parkirišče pod bolnico Franjo, kjer je bila prva prehodna kontrola. Na kartončke so jim tu pritisnili dokazni žig, kupiti pa so morali tudi razglednico in s tem je bilo delo na tem kosu poti pri kraju. Šlo je naprej! Proga se je nato zvijugala nazaj skozi Cerkno in Želin v Spodnjo Idri- Živahen vrvež pred tovarno na Pržanu, ko je trajal tehnični pregled. Start s Pržana na tri kilometre dolgo točnostno vožnjo. Elektronska kontrola na cilju točnostne vožnje, kjer je bil tudi leteči Start prve etape. Začelo se je na ploščadi pred TOZD Avtomatika. Pravo pločevinasto mravljišče! Pred, med in še po obveznem tehničnem pregledu vozil, so imeh tekmovalci in njihovi sovozniki prepolne roke. Lepih so številke, reklamne napise in nalepke, brskah po »črevesju" svojih jeklenih konjičev, mazali, privijah to in ono in kdo si ga vedi še kaj, saj so imela vozila pred seboj skoraj 370 kilometrov dolgo pot, po asfaltu in po gorskih cestah, ki so seveda zahtevnejše. Zlasti »poglobljeni" v ta drobna, a neizogibna dela in delca so bili vsi tisti, ki imajo že nekoliko starejša vozila in zato, pred takšnimi preizkušnjami prav gotovo jo, kjer je bila na dvorišču pred našim idrijskim obratom druga prehodna kontrola in kontrola preciznosti voznikov. Tu je namreč vsak voznik imel nalogo z odbijačem svojega vozila dotakniti se posebnega (na vegastem terenu precej majavega) stojala, na katerem je ležala žoga. Vsaka nepreciznost pri tem se je maščevala, saj je tisti, ki mu je žoga padla s stojal^ »kasiral" lepih 1.000 kazenskih točk. (Nadaljevanje na 8. strani) ISKRA - Številka 19 - 25. maj 1974 m Uspel IV. avtorally Tehnični rezultati' Razred I. Mesto Priimek in ime Točke št.št. Ekipa 1. KOPLAN Emil KOS Ladko 4200 19 TGA 2. HRIBAR Marko ŽIBERT Anton 4520 21 IC 3. PURGAR Marjan 1 JEŠE Mišo 4930 12 TIO 4. ARH Janislav RAMPŠE Jurij 4980 7 Instrumenti 5. KOČEVAR Dušan HUTAR Anton 5020 39 Kondenzatorji 6. ZAPLOTNIK Marjan ROGELJ Franc 5280 17 Elektromehanika 1. KALAN Janez LIMPRIČ Marjan 5860 26 Elektromehanika 8. GLAGOVŠEK Jože MARGARJT Mare 5880 25 TEN 9. LIČEN Zdenko SALISIDA Žarko 6070 32 Avtoelektrika 10. DEMŠAR Tone PINTAR Janez 6100 6 TGA 11. RUPNIK Tomaž ŠIFRER Brane 6220 28 TGA 12. PLANINC Matjan - PIVEC Dušan 6320 2 Elektromehanika 13. SRŠEN Janez DRAŠLER Miro 6960 10 IEZE—Avtomatika 14. TAVČAR Vojko TAVČAR Matjan 6960 5 Sprejemniki 15. MILAVEC Peter ŽITKO Boža 7590 29 IC 16. KRAJNC Adi KRAJNC Božidar 8340 1 EMO 17. MRAZ Milenko KRAUTBERGER Roman8440 24 Polprevodniki 18. VIDIC Matjan DERŽEK Janez 8480 4 IRI 19. MLINAR Flotjan ZUPANČIČ Dragan 8580 22 IEZE 20. ŽERJAL Branko LAKSIDA Zoro 9000 27 Avtoelektrika 21. SLIJEPČEVIČ Dušan GRAČAN Niko 9120 33 IEZE 22. KRAMAR Mitja ANDRIUZZI Toni 9680 20 Instrumenti, 23. ŠMIT Matjan TALAR Miran 10020 36 Elektromotoiji 24. OMAHEN Jože KOSEC Franc 10620 23 Orodjarna 25. MOLC Cvetko SUHADOLNIK Janez 10810 9 Elektronika 26. GLIŠOVIČ Miroslav POPOV Dragoljub 12480 18 Avtoelektrika 27. ŠKETA Edvard HUSU Egon 13580 34 IEZE 28. FARTEU Ludvik KRŠLIN Milan 13920 37 EMO 29. FIBEJ Branko VITEŽNIK Jelko 22900 3 Avtoelektrika 30. ZAGVOZDA Cveto KAVALAR Srečo 249590 16 EMO Razred II. 1. SORŠEK Tone ŽGAJNAR Raf 4580 49 Elektromehanika 2. KELIH Zdravko PRISTOV Slavko 5660 44 TIO 3. KOPRIVŠEK Anton KOPRIVŠEK Janez 5140 60 TIO 4. CESAR Rudi STARIHA Ivan 5180 42 Kondenzatoiji 5. URANKAR Jože PESTAR Franc 5340 45 IC 6. KOŽELJ Slavko PAPEŽ Božidar 6000 51 IRI 7. PAVŠER Karel PAVŠER Marija 6220 53 IC 8. MRZEL Jože VIŠNIKAR Zoran 6220 50 —Polprevodniki 9. PERŠEL Janez KLOPČIČ Dušan 6380 47 TEN 10. DURJAVA Boris ZAMUDA Peter 6460 57 IC 11. JERINA Anton TOMŠIČ Janez 6850 ' 56 IRI 12. MUGERLE Franc • KRANJC Brijana 7790 41 CAOP 13. JAZBEC Ljubo ŠUŠMELJ Venček 9180 43 Avtoelektrika 14. RUPER Ivan DRUČNIK Anton 10340 58 IC 15. VRANKAR Alojz VRANKAR Jana 10740 45 Orodjarna 16. VODNIK Matjan ŠKAFAR Matija 63780 40 IEZE-Avtomatikc Razred III. 1. LEGNAR Franc TORKAR Franc 4440 71 Elektromehanika 2. ŠČURK Edvard ŠČURK Mara 4600 69 Avtoelektrika 3. DRUŠKOVIČ Mladen NASTRAN Igor 4880 67 lEZE-Avtomatika 4. LOMBAR Jože GRMIČ Miro 5130 79 Elektromehanika 5. STRMLJAN Janez RAVBAR Milena 5180 . 62 Sprejemniki 6. TREVEN Matjan CEVC Janez 5440 93 TEN 7. DOBNIKAR Peter KRAMER Lidija 5500 68 TEN (Nadaljevanje s 7. strani) Od tu so se po opravljeni preizkušnji vozniki spet pognali naprej, skozi Idrijo do Godoviča, pa čez Col in Ajdovščino do Šempetra pri Novi Gorici, kjer so jih v tovarni avtoelek-tričnih izdelkov čakali trdi orehi. Po obveznosti na časovni kontroli je moral vsak voznik, ob zaprtih oknih in vratih vozila, v vzvratni vožnji prevoziti „slalom“ med petimi keglji, nato zavoziti vzvratno v eno „garažo“, naposled v normalni vožnji še v drugo in potem z desnimi kolesi med lesenimi kvadri do označene linije. Tu je moral izstopiti ter čim hitreje ustaviti uro, katero je sprožil ob štartu. Nalog je bilo torej dovolj, zanje pa na razpolago čim manj dragocenega časa, kajti . vsaka preveč porabljena sekunda, ali napaka pri spretnostni vožnji je „vrgla“ lepo kopico kazenskih točk. Ob nevšečni vročini in v zaprtem avtomobilu voznikom prav gotovo ni bilo preveč prijetno, toda podobne muke so potem „uživali“ tudi njihovi spremljevalci, sovozniki, ki so se potili ob reševanju testov iz cestno-promet-nih. predpisov, pri čemer so napačni odgovori prav tako pomagali k večjemu izkupičku kazenskih točk. Po dodobra zasluženem kosilu pa je sledila druga etapa avtorallya. Spet je bilo treba na pot po idihčni Soški dolini, skozi Solkan, Plave, Kanal, Volče, Kobarid in v Bovec, kjer je bila pred TOZD „Trenta“ tretja prehodna kontrola. In potem je vsa ta dolga veriga stotih Iskrinih vozil, sicer ne v koloni, brzela po dolini Trente in nato po deseterih strmih zavojih na Vršič, kije vrle voznike sprejel v soncu, čeprav je na poti iz Nove Gorice semkaj vso pot kazalo, da se bo zdaj zdaj vlilo iz grozečih oblakov. Na Vršiču je večino zamikal kratek postanek v prijetnem gorskem svetu, le tistih seveda ne, ki so zaradi takih, ali takih preglavic z vozili na poti proti Vršiču, nabrali zamudo. Potem je šlo po zaviti vršiški cesti spet navzdol, najprej do Koče na Gozdu, kjer je bila četrta prehodna kontrola. Marsikdo si je tu spet za hip oddahnil, „privezal sparjeno dušo“, nato pa nadaljeval „dirko“ do Kranjske gore, kjer je bilo na kegljišču v hotelu Lariks dovolj priložnosti, da so .se vozniki izkazali še v kegljanju. Vsakdo si je prizadeval « čim več podrtimi keglji vsaj malo ublažiti pri večini že kar dobro naraslo „bilanco“ kazenskih točk. Kot je pravzaprav od Kranjske gore do Ljubljane dandanes le kratek skok, tako tudi ta zapis iz Kranjske gore preskoči nazaj na Pržan, kjer se je na zadnji, časovni kontroli letošnji avto-rally uspešno končal. Seveda se je medtem dan nagnil že v večer in bolj počasni, so se že po temi priborili na cilj. Sledila je še razglasitev rezultatov, nato pa žrebanje praktičnih nagrad, medtem ko so udeleženci dobili lepe, tradicionalne lesene obeske v spomin na IV. turistični avtorally Iskre. Čeprav je bila proga dokaj dolga in je terjala precej naporov, sem prepričan, da nikomur izmed sodelujočih ni bilo žal, da se je rallya udeležil, saj je ob lepem vremenu, dobri organizaciji in veselem, a borbenem razpoloženju, vse minilo v najlepšem redu tako, da so bile pozabljene tudi vse tiste manjše nevšečnosti posameznikov na poti, s katerimi je navadno treba računati, skoraj nikoli pa ne vržejo sence na celotno dogajanje. Brez bojazni torej lahko zapišem, da je letošnji avtorally Iskre zares 'dobro uspel, kar je nedvomno največje priznanje vsem tistim, ki so kakorkoli „krivi“, da smo ga imeli in solidno izpeljali. J.C. Popravek Pri razpisu letošnjih X. letnih športnih iger Iskre, ki bodo 22. in 23. junija v Celju, v okviru proslav 80-letnice Iskre-Industrije EMO Celje, se nam je primerila neljuba pomota. Pri naštevanju moških tekmovalnih disciplin je pomotoma izpadlo kegljanje, kar s tem popravljamo in se s tem opravičujemo vsem številnim, na boj pripravljenim kegljačem. Mesto Priimek in ime Točke st.št. Ekipa 1 8. TOMAJ Aleksander VOLJČ Bogdan 5540 90 IC 9. MURŠIČ Rudi VIDIC Hubert 5560 65 IC 10. VIŽINTIN Vasja OBERSTAR Janez 5600 85 IC 1 ,c i 11. MEŽNAR Janez PODBEVŠEK 5680 81 12. ČAMPA Mirko 13. ČUK Tone GORKIČ Boris 5850 99 Elektromehanika | FAKIN Igor 5910 83 TEN 14. HRASTAR Franc MIKEC Janez 5980 87 Naprave . G 15. KATALINIČ Bojan OKROŽNI K Erih 6020 78 1 IEZE—Avtomatika 16. BAMBIČ Ludvik GORJANC Peter 6020 100 Š Elektromehanika 17. LIČER Benjamin PERŠOUA Boris 6040 82 i Avtoelektrika 18. BRULC Tone BICZOVEC Milan 6140 73 Aparati 19. SIKIL1 Rajko PERDlH Janez 6180 66 st d Polprevodniki 20. TURNHER Matjaž ŽEN Iztok 6480 84 P v Aparati 21. STARIHA Janez KAMBIČ Anton 7020 72 k 0 Kortdenzatoiji 22. ZUPAN Jože P VOVK Jože 7400 61 Instrumenti 0 23. JERAJ Janez PRAPROTNIK Janez 7560 64 Orodjarna rr d 24. DOBNIKAR Vinko si KUMŠE Karlo 7640 70 IRI N 25. VIRANT Ivan KRAJNC Andrej 8220 77 TEN ra ja 26. ABRAM Mirko AHAC Dora 8220 101 Sprejemniki m Zl 27. KRAJIČ Hase P ŠULIGOJ Jože 17000 75 Avtoelektrika fe Razred IV. 1. FAJFAR Branko KOŠIR Jože 5480 95 Elektromehanika 2. URDIH Radislav PERŠIČ Nives 6140 97 Avtoelektrika 3. DOROTEA Gordan SLEJKO Humberk 6980 94 Avtoelektrika 4. ZUPAN Cene BABNIK Franc 76.10 92 IEZE—Avtomatika Med „slalomom“ v vzvratni vožnji je bilo najteže z večjimi vozili.