NA KRATKO Loče — urbanistično urejeno naselje Medtem ko je doslej v Ločah gradnja individualnih hišic pote- kala bolj ko ne stihijsko, se bo kraj poslej razvijal po urbanistič- nem redu. Tako naj bi se naselje individualnih družinskih hišic ši- rilo predvsem na kompleksu proti Opekarni. Z razširitvijo stanovanj- skih kapacitet pa se v Ločah spet ostreje pojavlja problem kanaliza- cije. Gotovo bo treba slej ko prej najti sredstva tudi za to komu- nalno nujnost, saj so Loče s hi- giensko-zdravstvenega stališča že dovolj ogrožene zaradi neurejenih vodovodnih razmer. Sklad za nadarjene Medtem ko je običnska skupšči- na lani porabila za štipendije 16.960 novih dinarjev, bo v letoš- njem proračunu zagotovila za te namene 25 tisoč novih dinarjev. Po zgledu nekaterih ostalih občin, pa tudi tu predlagajo ustanovitev sklada, iz katerega naj bi štipen- dirali posebej nadarjeno mladino. V ta sklad naj bi se stekala tako sredstva iz občinskega proračuna kot tudi prispevki delovnih orga- nizacij iz vse občine. Celjski pionirji v gosteh pri zemun- skih vrstnikih Pevski zbor prve osnovne šole iz Celja se je prejšnji teden vrnil z obiska zemunski osnovni šoli Goce Duncev, s katero jih veže toplo prijateljsko sodelovanje. Že dobro desetletje se namreč pio- nirji obeh šol redno obiskujejo, pomagajo pa si tudi kako drugače — celjski šolarji so na primer lani svoje vrstnike iz Zemuna oskrbeli z dobrimi jabolkami za ozimnico. No, pevski zbor je bil zelo lepo sprejet, gostoval pa je tudi v Novem Beogradu na os- novni šoli Ivana Gunduliča. Uspela revija v Rogaški Slatini V nedeljo po prazniku mladosti so v Rogaški Slatini priredili re- vijo mladih. V čudoviti in aku- stični zdraviliški dvorani so se Ebrali pevci štirih šol, dva tam- baraška orkestra, harmonikaški in zdraviliški moški pevski zbor. Domačine in goste je k prire- ditvi privabila najprej povorka, v kateri so stopali nastopajoči na čelu z glasbo na pihala iz Straže. Pjed zdraviliškim domom so pevci nato zapeli nekaj skupnih pesmi, med tem pa se je dvorana polni- la, dokler ni bilo v njej niti ene- ga prostega sedeža več. Nastopajoči, so se hitro vrstili, vsi pa so bili zelo dobri. Občin- stvo je bilo navdušeno in je na- stopajoče nagrajevalo z gromovi- timi aplavzi. Višek pa je revija dosegla, ko je stočlanski pevski zbor osnovne šole iz Rogaške Sla- tine moral pesem »Umrl je listek z drevesa« ponavljati. Po reviji so se k posvetu zbrali pevovodje in drugi kulturni de- lavci. Tu so ugotovili, da je bila revija, ki je lani niso priredili, res že nujna, saj so nastopajoči ta dan jasno občutili, da njihov trud ni bil zaman, to pa je za vspodbudo v današnjem času sil- no važno. Mimo laskavih sodb o koncertu in nekaterih kritičnih pripomb znanega glasbenega peda- goga Jurčeta Vrežeta so na posve- tovanju zabeležili tudi pripombe r.a dejstvo, da je v šmarski obči- ri ob tolikih šolah samo četvero mladinskih pevskih zborov, J. L. NARAŠČANJE NEZAPOSLENOSTI V KONJIŠKI OBČINI Več prostora mladim Tudi v konjiški občini ne- zaposlenost narašča. Pred- vsem se je razmeroma hitro dvignilo število nezaposlenih ljudi brez poklicev. Medtem ko jih je bilo zadnji dan preteklega leta 86, je v mar- cu iskalo zaposlitve že 154 ljudi, ki nimajo poklica. Pri- čakujemo lahko, da se bo število nezaposlenih poveča- lo zlasti po zaključku šolske- ga leta, saj podatki o pro- stih učnih mestih in kapaci- tetah v poklicnih in sred- njih šolah kažejo, da bo ne- kaj otrok gotovo ostalo brez možnosti za vključitev v de- lovne organizacije ali v kate- re druge oblike nadaljnjega izpopolnjevanja. Letošnje poletje naj bi iz konjiških osnovnih šol odšlo 384 učencev — od tega jih bo kakih 212 osemletko uspešno končalo, drugi pa bodo za- ključili obvezno osemletno šolanje v nižjih razredih. Po predvidevanjih se bo kakih 50 otrok vključilo v srednje šelo, okrog 1J?0 jih bo na daljevalo izpopolnjevanje v poklicnih šolah, medtem ko bo verjetno velik del ostalih iskal zaposlitev. Občinska skupščina je pri- poročila delovnim organizaci- jam, naj odpro čimveč de- lovnih mest za mlide ljudi. To pa zato, ker bodo s tem rešili dva problema: neza, slenost mladih in svojo i) bo kadrovsko strukturo, n' lovne organizacije se namj-• doslej niso kaj dosti Zav^ male za to, da bi odprle i«, ksimalno število učnih nie« Doslej so namreč razpiSa): samo 52 učnih mest, kjv? temu, da je po oceni odtfei ka za gospodarstvo možu' vključiti najmanj 160 ufJ cev v družbeni in priblijj, 60 učencev v zasebni sektor Ce bi delovne organizacije u predvidevanja tudi uresniči^ bi s tem kar lahko re.šijj problem nezaposlene mla pripravljamo razne proslave, » samo za otroke temveč tudi odrasle. Za delo bi morali pop-; jeti vsi v Dramljah, tudi tisti, k hodijo v službo drugam in so raz- meroma še mladi.« Zanimalo nas je še, kakšni s" pogoji dela na šoli? »Verjetno bi imeli marsikaj, <* bi imeli več prostorov. Na P11, mer dramsko sekcijo in dru?e krožke. Tako pa nimamo prostor* in ne moremo narediti tega, & bi hoteli. Tudi materialni P0?^ otrok so precej slabši od tis'' ' ki obiskujejo šole v večjih ce,( rih. Poleg tega poučujemo tU,1. prizadete otroke skupaj z os M mi. Sicer nekateri govorijo, bi organizirali v Šentjurju ben oddelek za takšne otr°V vendar še ni nič gotovega. Z mi moramo še posebej delati teh ni ravno malo.« g, Tako nam je povedala t°var0ft ca Cilka Pusar, nato pa je odšla v razred, kjer so jo Prl g, kovali njeni učenci. PONIKVA v občini Šentjur je kraj, kjer bodo občani šentjurske komune letos slavili svoj občinski praznik 18. avgusta. Že dalj časa je v Šentjurju navada, da vsakoletni občin- ski praznik slavijo v drugem kraju. V Ponikvi se ljudje že sedaj pripravljajo na ta veliki dogodek. (Foto: L. S.) Ljubezen do otrok ni zastonj... ...pa tudi prijateljstvo ne Nekoč sem na tujem v trgovini za igrače občudoval čudovite reči na policah. Prodajalka me je nekaj časa pustila, da sem gledal in tudi kaj preiskusil, potem pa me je vprašala, če sem kaj izbral. — Nisem, sem skrušeno priznal, predrage se mi zdi- jo... — — Veste, je odvrnila, ljubezen do otrok ni poceni. — Kot smo nekoč morda pre- več zapravljali, si privošči- li razkošje kratkotrajnih učinkov, tako smo zdaj v drugi skrajnosti, ko odreka- mo družbeno pomoč tudi za najnujnejše ... Tako nekako bi lahko ugo- tavljali tudi za razmere dru- štev prijateljev mladine v šmarski občini, če prebira- mo pismo Franja Koželja, katero po svoji vsebini meji že na obup. V svojem pismu uredni- štvu ugotavlja, da se je ne- davna letna skupščina v Šmarju že začela slabo. Ude- ležba je bila tako šibka, da so skupščino začeli po eno- urnem čakanju ob doseženi udeležbi, kar člen statuta do- voljuje. Podobno kot letna skupšči- na občinske zveze, so bile ne- sklepčne letne konference ne- katerih društev, ki jih je v občini 11. Na eni od teh je od 180 članov bilo navzočih le 5 (?). Je ljubezen in skrb za rast našega mladega rodu tako globoko padla? Smo res po- stali takšni individualisti, da nas zanimajo samo lastni otroci ne pa mladi rod na sploh, seveda če se tudi za lastne otroke sploh zanimamo dovolj. Franjo Koželj v svojem pi- smu navaja objektivne teža- ve. Občinska zveza še nekaj let prejema od občine po ti- soč novih dinarjev pomoči, skrbeti pa mora za delova- nje enajstih društev, za 24 pionirskih odredov, za razna tekmovanja, za mentorje itd. Od članov dobivajo društva 2.40 novih dinarjev letne čla- narine, kar običajno še za papir in znamke ni dovolj. Da bi usnula društva zažive- la, bi bil potreben pogostej- ši stik občinskega vodstva z društvi in članstvom na te- renu. Mladini bi bilo treba nuditi več koristne in privlač- ne zabave, varstva in pomo- či. Toda kako naj občinska zveza kaj opravi, če je v dveh letih za potnine izpla- čala 250 novih dinarjev, za dnevnice pa komaj sto. Vse to je skoparjenje v skraj- nem pomenu besede. A ker občinska zveza ne more ve- liko storiti, bi vsaj druge or- ganizacije in krajevne skup- nosti lahko pomagale krajev- nim društvom DPM. Toda ne. Vsaj za šest takih dru- štev je zanesljivo dokazano, da se zanje nihče ne zmeni. Tovariš Koželj nadalje na- vaja razloge, ki opravičujejo obstoj društev. Med tem je v prvi vrsti skrb za mladi- no, za njen telesni in umski razvoj. V občini, tako trdi, je precej šol, kjer malice ne zaslužijo svojega imena, da je nekaj šol, kjer vodstva za to nimajo potrebnega poslu- ha ... Navaja še problem var- stva otrok in vrsto drugih nalog. Take so tožbe tovariša Fra- nja Koželja in verjamemo, mu, da je v skrbeh. Res je, da se ljubezni ne da kupiti, da je v prvi vrsti za prijate- lje mladine potrebno nagnje- nje, toda brez najnujnejših materialnih dobrot pa tudi taka izrazito »ljubitejska« dejavnost ne gre. -ec. ...na dopust brez skrbi CE SE HOČETE SPOČITI iN SI NABRATI NOVIH MOČI! Hvala lepa za dopust, če je v znamenju skrbi: — ali smo pred odhodom zaklenili stanovanje?; — ali smo izključili štedilnik in ugas- nili radio?; — ali .je punčka zaprla pipo v kopal, niči?; — kaj, če niso okna dobro zaprta? Res, za tak dopust najlepša hvala! PREŽIVITE SVOJ DOPUST VESELO, SKRBI PA PREPUSTITE SPLOŠNI ZAVAROVALNICI SAVA V CELJU 8 •»•tednih slovenske konjiče - Šentjur - Šmarje 6. junija 1968