Poštnina plačana V gotovini. Leto IXe9 Št. 35 („JUTRG" št. 21S a) Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. LpMjana, ponedeljek 8. septembra 1941'XIX Cena 70 cent ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima rUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—■. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifu. CONCESSIONARIA BSCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano Položaj na vzhodni fronti Vse proiiofenzivne krajevne akcije sovražnika odbite Oiačen pritisk na Petrograd in Odeso - Velika aktivnost letalstva ne vsej fronti Vzhodna fronta, 7. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Ob vsem toku Dnjepra je položaj nespremenjen. Nemške čete, ki so zasedle najvažnejše položaje reke, so dovršile zasedbo nekaterih sektorjev in s tem občutno zbaljšale taktični položaj. Sovjetske sile so skušale s silnimi napadi zopet osvojiti položaje, toda utrpele so najtežje izgube na ljudeh in materialu, ne da bi dosegle kak uspeh. V odseku med Kijevom in Smolenskom j,e položaj še vedno nespremenjen. V tem odseku se opazuje koncentracija sovjetskih motoriziranih oddelkov. V nekaterih son-dažnih akcijah nemških čet so sovjetske čete vrgle na bojišče številne tanke, srednje in velike tonaže. Uspeh teh akcij je bil nadvse uspešen glede na cilje, ki jih je nemško poveljstvo tega odseka hotelo doseči. Sovražne akcije ob sodelovanju protitankovskega topništva srednjega kalibra in bombnikov-strmoglavcev so uničile številne sovjetske tanke in oborožena motorna vozila ter veliko količino vojnega materiala. Zajetih je bilo tudi mnogo sovjetskih vojakov. V sektorju Smolenska in Petrograda so v teku borbe, ki imajo svojo važnost. Maršal Timošenko kar naprej srdito napada in izvaja velik pritisk na nemške položaje južnovzhodno od Hmenskega jezera, ki tvori skrajno desno krilo nemških sil za napad na" Petrograd. Ti protinapadi so povod za najbolj krvave borbe. Sovjetske čete pošiljajo v izredno številnih množicah proti nemškim položajem. Pri t«h napadih jih uničuje najstrašnejši ogenj. Strojnice, topovi majhnega kalibra in nemško napadalno letalstvo zadajajo najtežje izgube sovjetskim oddelkom ob vsakem napadu. Ne gre torej, kakor je videti, za velike taktične operacije, temveč za protiofenziv-ne krajevne akcije, ki jih ponavljajo Rusi tu in tam v tem sektorju, ne da bi dosegli velik uspeh, ki bi ga radi, namreč proboj nemških črt in napad na nemške oddelke izza hrbta ter pohod proti severu za leningrajskim odsekom. V odseku Petsama so bile razpršene sovjetske sile, ki so se skušale približati nemškim in finskim silam. Sovjetske sile so bile prisiljene k umiku. Pustile so na terenu številne mrtve in ranjene in veliko količino vojnega materiala. Ujetih je bilo nekaj vojakov, ki so dali dragocene informacije o sovražniku. Okoli Odese nadaljujejo nemško-rumun-ske čete obleganje mesta in zavzemajo z lokalnimi akcijami nove položaje ter se čedalje bolj približujejo vasem, ki so pred predmestji mesta in jezerom, ki obvladujejo položaj na vzhodu. Na vsej vzhodni fronti se razvija velika letalska delavnost. Nemške, italijanske, rumunske in finske letalske sile izvajajo neprestano taktične in strateške izvidniške polete, da odkrijejo sovražne položaje in ugotove jakost sovjetskih sil ter odkrijejo nova prometna središča in nove oskrbovalne organizacije v raznih sektorjih fronte. Bombniki so posebno aktivni v odseku Smolenska in Petrograda. Skupine lovcev pa so zelo aktivne v sektorju Kijeva in ob srednjem Dnjepru, kjer skuša sovjetsko letalstvo bombardirati in pregledovati nemške položaje in nemško zaledje. V teh akcijah je sovražnik izgubil 6. septembra številne bombnike, zgrajene po vzoru ameriških »Martin-Bomber«, ki so bili uporabljeni že v španski vojni. Te akcije sovjetskega letalstva niso važne, kajti letalska aktivnost je zelo omejena in ker so sovjetske sile malenkostne, gotovo pa ne ena-koštevilne ogromnim kopnim silam, s katerimi soyjetska armada razpolaga. Za razumevanje razmerja si moramo predstav-Ijti skupino sto letal, ki naj bi zadovoljila vojne potrebe cele delujoče armade. To je najmanjše razmerje, ki predstavlja izredno težak položaj sovjetskega letalstva v nasprotju z letalskimi silami Osi, Anglija, ki hoče potolažiti Rusijo, je pričela pretekli teden nov sistem propagande. Napihuje aktivnost angleškega letalstva na zapadni fronti in v Sredozemlju ter omalovažuje čedalje bolj pogoste nemške napade na angleško ozemlje. Omalovažuje tudi aktivnost italijanskega letalstva nad Malto in italijansko-nemškega nad Sueškim prekopom in povzdiguje vojno važnost svojih akcij na bivališča, bolnišnice in druga središča, ki so brez vojaške važnosti. Vedno se je reklo in ponavljalo, da hoče angleško letalstvo dokazati, da je povsod navzoče. Nihče ne osporava to nečloveško resnico, kajti angleško letalstvo je navzoče tudi v vasi, kjer se nahaja sanitetno letalo, kjer je bolnica, kjer skratka ni vojaških objektov. Vendar se lahko ugotovi, da v vojni ekonomiji nečloveške akcije in nevojaške akcije angleškega letalstva niso in ne bodo mogle pomagati sovjetski vojski in sovjetskemu letalstvu. Berlin, 7 sept. s. V severnem odseku vzhodne fronte so nemške čete 5. septembra zavzele nekaj sovjetskih utrjenih položajev. Boljševiki so skušali s ponovnimi protinapadi spet osvojiti izgubljene postojanke, toda bili so odbiti in so imeli hude izgube. Važnost teh položajev kažejo predvsem napori sovražnika, da bi jih obdržal, kakor izhaja tudi iz pismenih povelj sovjetskega poveljstva. Več sovjetskih divizij je bilo z drugih sektorjev odposlanih in zbranih za obrambo teh položajev. V borbah na osrednjem odseku je nemško protitankovsko orožje zadalo hude iz gube sovjetskim oklopnim silam. Samo na fronti nekega armadnega zbora je bilo uničenih 5. septembra 36 tankov. Armadni zbor, ki se bori na osrednjem sektorju, je onesposobil za borbo velike kontigente sovražnikov, ki so pobegnili v neki gozd, kjer so se srdito upirali. Ni mogoče še določiti števila ujetnikov in količine plena. Na jugu so Sovjeti tudi utrpeli hude izgube na ljudeh in vojnem materialu dne 5. septembra. V zmagovitih posameznih spopadih so Nemci ujeli 2200 sovjetskih vojakov in zajeli 27 topov, 27 metalcev min, oklopni vlak, 20 sovjetskih avtoambulanc in veliko količino municije in orožja. Neka pehotna divizija je uničila v tem sektorju 34 sovjetskih tankov. Od početka vojne na vzhodu je ta divizija prehodila 1000 km in je v borbah uničila skupno 176 tankov. Ruski odpor vedno bolj pojema Način okambe Petrograda zbuja vtis, da smatrajo Sovjeti mesto že za izgubljeno Lizbona, 7. sept. d. V Portu izhajajoči list »Journal de Noticias« piše v svojem vojaškem pregledu med drugim, da postaja ruski odpor na vzhodnem bojišču od dneva do dneva bolj slaboten in da se možnosti kakega uspeha sovjetsko-ruskega orožja vidno zmanjšujejo. Način, kako se Rusi priprvaljajo na obrambo Petrograda — poudarja portugalski list — vzbujajo vtis, kakor da sovjetsko poveljništvo smatra Petrograd že za izgubljen in ne vidi nobene druge možnosti kakor da bo mesto slej ali prej prisiljeno k prelaji. V listu »Secolo« pa analizira vojaški položaj na vzhodnem bojišču major Morais, ki piše med drugim, da so Nemci nedvomno na vzhodu izvojevali velikanske uspehe. Ni pa mogoče vedeti, koliko časa lahko ruski odpor še traja. Tudi Kijev se je nahajal v sličnem položaju kakor zdaj Petrograd in ponovno je bil že javljen njega neposredni padec, mesto pa se vendar še zmerom drži. Nato piše major Morais, da se Nemčija zdaj pripravlja na zimsko vojno in ugotavlja, da je s tem Nemčija postavljena pred novo preizkušnjo svojega poguma, ki ga je v sedanji vojni že tolikokrat dokazala. Sposobnost prilagoditve značaju svojega nasprotnika ima Nemčija v polni meri in prav tako v polni meri tudi sposobnost prilagoditi se terenskim prilikam vojnega terena, kakor tudi vsem drugim činiteljem, ki se pojavijo med potekom operacij. Ta nemška prilagodljivost se mora v vsakem primeru upoštevati. Berlin, 7. sept. s. V sovjetsko-poljskem paktu, ki je bil sklenjen v Londonu in objavljen s posebnimi poročili, se zdi edini pozitivni činitelj ustanovitve zbora poljskih prostovoljcev v okviru rdeče armade. Bivši poljski vojni ujetniki kažejo malo navdušenja za Stalinovo vojno in v dobro obveščenih krogih poljskih emigrantov v Turčiji poudarjajo, da je prehod poljskih vojakov v vrste rdeče armade prisiljena izmenjava, kajti za Poljake je to padec iz ponve v žerjavico. Letalske akcije Berlin, 7. sept. s. Poleg vesti o zmago>-slavnih operacijah nemških čet v raznih odsekih vzhodne fronte apozarj-ijo snoc-nji listi posebno na delavnost nemsko-ita-lijanskega letalstva, ki je na tej front: zadalo boljševikom z zelo drznimi akcijami v najbolj oddaljenem sovražnem zaledju zelo občutne izgube. Posebno vidno so listi objavili tudi letalske zmage fašističnih kri v sredozemskih vodah, pri Malti in v vzhodni Afriki. Berlin, 7. sept. 8. V teku 6. septembra je nemško letalstvo z močnimi skupinami napadlo sovjetske sile, ki so obkoljene v področju Petrograda. Z uspehom so bile bombardirane sovjetske baterije in velika, zbirališča čet. za Petrograd zavzema vedno večji obseg in je izredno krvava Z vzhodne fronte, 7. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Po vseh vesteh, ki prihajajo z odseka Petrograda, je bitka okoli Petrograda zavzela sitrahovit obseg. Borba je izredno krvava. Sovjetske sile, ki so zasedle pod poveljstvom maršala Vorošilova ves obrambni sistem bivšega glavnega mesta, so bile močno napadene. Topništvo obstreljuje že tri dni predmestja mesta in zelo otežkočeno je oskrbovanje sovjetskih sil z vojnim ma-teralom, municijo in živežem, ker so nemške stile raztegnile sivojo fronto okrog me- sta in zaprle večji del važnih dohodnih poti. V tem sektorju je dedovanje letalstva izredno močno. Nemške sile vendarle kljub temu vzdržujejo oblast v zraku, čeprav je sovjetsko poveljstvo zbralo r tem področju letalsitvo iz drugih sektorjev. Letalske borbe si slede vsak dan in bombardiranje z obeh strani sie ponavlja posebno v zadnjih urah dneva. V zelo številn:h borbah zbijajo lovci kar naprej sovjetska letala, med katerimi so tudi letala angleškega izvora. Nemško vojno poročilo Na vzhodni fronti se razvijajo operacije po načrtu - Bombe na Sueški prekop in Aleksandrijo — Potopljene sovražne ladje Iz Hitlerjevega glavnega stana objavlja nemško vrhovno poveljstvo dne 7. septembra naslednje vojno poročilo: Operacije na vzhodni fronti potekajo nadalje po načrtu. Na morju okrog Anglije so uničila bojna letala v pretekli noči iz zavarovanega konvoja štiri tovorne parnike s skupno 13.000 tonami ter hudo poškodovala še neko veliko trgovsko ladjo. Večji oddelki bojnih letal so bombardirali v noči na 7. september z dobrim uspehom angleško letališče Abu Sala ob Sueškem prekopu. Pri napadn na angleško oporišče v Aleksandriji v noči na 6. september so bila povzročena velika razdejanja v vzhodni Inki. Veliko skladišče bencina je bilo zažgano. Letala, ki so bila na oboroženem izvidni-škem poletu, so v bližini Sueza uničila veliko trgovsko ladjo. Manjše število angleških letal je v pretekli noči priletelo nad severnozapadno Nemčijo in na norveško obalo. Bombe na stanovanjske predele med drugim v Borkumn in Dortmundu so povzročile izgube na mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 10, mornariško topništvo pa eno napadajoče sovražno letalo. Zapadna fronta Berlin, 7. sept. d. Kakor je bilo v soboto zjutraj objavljeno s pristojnega mesta v Berlinu, so nemški bombniki v teku svojih operacij nad britanskimi obalami v noči od sobote na nedeljo potopili 4 angleške ladje v vodovju okrog angleškega otočja. Skupna tonaža potopljenega angleškega brodovja znaša 30.000 ton. Razen teh 4 ladij so nemška letala zadela in hudo poškodovala še neko drugo angleško lac"> s 5000 tonami. Berlin, 7. sept. <1 V noči cd sobote na nedeljo je manjše število britanskih bombnikov prodrlo nad zapadno Nemčijo. Na več krajih so britanski bombniki metal", težke rušilne in zažigalne bombe. Kakor je bilo davi javljeno s pristojnega mesta v Berlinu, je nemško protiletalsko topništvo skupaj z nočnim lovskim letalstvom sestrelilo 10 napadajoči sovražnih letal. Berlin, 7. sept. s. Ob kancu drugega leta vojne je Hitler pedelil kolajno za vojne zasluge okrog 100 delavkam, zaposlenim v vojni industriji, ki delajo v težkih okoliščinah za obrambo domovine. Ob svečani predaji odlikovanj je bil navzoč šef delovnih organizacij rajha dr. Ley. Svečanost je bila v nekem vojnem industrijskem podjetju v zapadni Nemčiji. Oslo, 7. sept. a Norveška brzojavna agencija poroča, da so sovražna letala 6. septembra opoldne napadla področje Osla in odvrgla tri bombe na predmestje. Eksplozije so razbile samo mnogo š*p, ranjen ni bil nihče. Druge bombe, ki so padle na sosedno mesto, so eksplodirale na vrtu neke tovarne in lahko ranile dva delavca ter nekoliko poškodovale hišo. Uspem protiletalskega topništva Berlin, 7. sept. s. Lahki oddelek protiletalskega topništva je dosegel naslednje uspehe v enem dnevu na vzhodni fronti: 17 sestreljenih letal, 1.840 ujetnikov, 20 metalcev bomb, 28 strojnic in velika količina zajetega pehotnega orožja. V borbah v južni Ukrajini je večja edinica protiletalske obrambe dosegla Se večje uspehe. 57 sestreljenih sovjetskih letal ln zajetih 49 tankov, 59 strojnic, 7 topovskih opazovalnic in 22 topov. V teku teh operacij je bil uničen pehotni bataljon, kompanija strelcev in tri baterijes V Afriki mi posebnega Na suhozemni fronti nobenih omembe vrednih dogodkov Bombardiranje angleškega letališča na Cipru Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. septembra naslednje vojno poročilo št. 460: Na suhozemni fronti v Severni ln Vzhodni Afriki nobenega omembe vrednega dogodka. Angleška letala so bombardirala Tripolis, ne da bi povzročila človeške žrtve. Vrgla so nekaj eksplozivnih bomb v bližini Catanie, a ni bilo niti žrtev, niti škode. V noči na 6. september so naša letala bombardirala letališče Nicosia na otoku Cipru. Ugotovljeni so bili požari in eksplozije. V prošli noči je protiletalska obveščevalna služba dala alarm v Rimu. Nekaj baterij zunanjega protiletalskega obrambnega pasu je dalo zaporni ogenj. Zločinska zloraba abesinskih domačinov Gondar, 7. sept s. V odseku Gondarja so Angleži pred nekim našim utrjenim položajem, ki ga ščiti minsko polje, te dni uporabili suženjske domačinke, ki so jih očitno presleparili glede nevarnosti, ki jim je pretila in jih izvabili 7 denarnimi obljubami. V prejšnjih poizkusih so Angleži v približevanju minskim poljem uporabljali ovce za razstreljevanje min. Uporaba ubogih žensk v ta namen je tipično angleška in spominja na druge slič-ne nesramne epizode iz angleške kolonialne zgodovine. Več teh nesrečnih žensk, ki so naletele na mine, je bilo grozovito razmesarjenih od min. Kruta zvijača ni imela boljših uspehov od prejšnjih poiz-kurov s čredami ovac. Hitra in budna reakcija naših vojakov je neizprosno od- bila vse sovražnikove poizkuse, da bi s« približal rašemu utrjenemu položaju, akcija naših vojakov je neizprosno odbila Hudi letalski napadi na Aleksandrijo in Suez Berlin, 7. sept. s. V noči na 6. september so nemška bojna letala z uspehom napadla pristaniške naprave in premikalno postajo v Aleksandriji. Zažgano je bilo skladišča pogonskih snovi. V pasu vzhodnega pristanišča je bilo ugotovljenih tudi več požarov. Bombardirane so bile tudi ladje v pristanišču. V pristanišču Sueza je bila poškodovana 6000tonska trgovska ladja. Angleške bombe na cerkve in bolnišnice Operacijsko področje, 7. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Veriga zlih dejanj angleškega letalstva je čedalje daljša. Angleško letalstvo tepta osnovna načela človečnosti in krši čedalje bolj pogosto mednarodne sporazume. Najbolj priljubljeni objekti angleških letalcev so cerkve, bolnišnice, stanovanjske hiše in ubijanje žena in otrok. V noči na 5. september so angleška letala v teku napada na neko mestece v Cirenaiki bombardirala bolnišnico. Bilo je nekaj žrtev med bolniki in ranjenci, ki so ležali v bolnišnici. Skoraj sleherni dan kažejo Angleži popolno brezvestnost v načinu bojevanja. Zlobnoet in nemoralnost so njih značilna načeila. Čedalje češče dokazujejo, da so vredni svojih sovjetskih tovarišev, ki so sovražniki člo-večanstva in civilizacije. Duce na vežtoah oklopnih oddelkov Navdušeni pozdravi prebivalstva in vojske Rim, 7. sept. s. Duce je prisostvoval v nekem kraju srednje Italije vežbanju oklopnih oddelkov. Duoe, ki so ga spremljali šef generalnega Štaba, podtajniki v ministrstvu za vojsko ln letalstvo, šef topništva, šef generalnega štaba milice in podšef generalnega štaba vojske, se je podrobno zanimal za vse faze vežbe. Duce je nato dospel na vežbališče topništva. Pregledal je postro« jen motoriziran bataljon policije, ki se nahaja v področju vežbališč. Nato je Duce prisostvoval uspeli vežbi protiletalskega streljanja. Pred odhodom je izrazil poveljnikom svoje zadovoljstvo. Prebivalstvo kraja je navdušeno pozdravljalo Doceja. Angleži v objemu Moskve Poseben anglo-sovjetski svet bo usmerjal angleško politiko In propagando Berlin, 7. sept s. Politično-diplomatska korespondenca ugotavlja, da se anglo-boljševiška zveza čedalje bolj kaže s tesnimi ednesi med obema državama. Korespondenca omenja dejstvo, da bi Angleži radi predvsem ustanovili skupno propagando Anglije in Sovjetske zveze za vzhod in omenja tudi, da so se delavski angleški sindikati na predlog generalnega tajnika Citrinea odločili ustanoviti skupni anglo-sovjetski svet, ki se bo sestajal izmenoma v Londonu in v Moskvi. Kdor v Angliji ne bo soglašal s to izmenjavo smernic, ki daje angleški politiki čisto drugačen izgled, se bo smatral za reak-cionarca. Preganjani bodo vsi, ki se bodo drznili otežkočati novo politiko. Takega mnenja je vsekakor predsednik angleških kovinskih sindikatov Tanner, ki zahteva, naj se strogo pokara neki član vlade, ki z drugega stališča posmatra anglo-sovjet-ske skupnost proti Nemčiji. Rim, 7. sept. s. Glede na vest iz Londona o ustanovitvi odbora 24 uglednih meščanov v Cambridgeu, ki jim je poverjena organizacija razstave anglo-sovjetskega prijateljstva z zbirko fotografij in sovjetskih propagandnih filmov, izjavlja, nemški tisk, da je na razpolago 24 uglednim meščanom Cambridgea in jim lahko dobavi material otipljive aktualnosti, ki so ga na sovjetski zemlji zbrale razne propagandne kompanije. Po dokumentih, ki jih lahko dobavi nemški tisk, bo meščanstvo Cambridgea lahko videlo pravo lice boljševizma in bo lahko ocenilo zvezo, ki je bila sklenjena med Churchillom in Stalinom, kakor tudi moralno vrednost blagoslovljenja nadškofk od Canterburyja in javnih molitev za Stalinovo zmago, odrejenih po angleškem kralju kot šefu anglikanske cerkve. Komunistično rovarjenje na švedskem Goteborg, 7. sept. s. Policija je aretirala več komunistov, ki so vohunili na debelo s pomočjo tajne radijske oddajne postaje v korist neke tuje države. Kakor je razvidno iz zaplenjenih dokumentov, so aretiranci dobili znatne vsote denarja kot plačilo za svoje delovanje. Iz Rooseveltove Amerike Washington, 7. sept s. Senator Taft je srdito napadel diktatorsko politiko Roose-velta in poudaril, da je prezident odgovoren za narodno needinstvo. Taft je podčrtal, da bo Rooseveltova intervencionistič-na politika, ki ji ni mar ne za kongres, ne za ameriški narod, povzročala čedalje težja nesoglasja med prebivalstvom Zedinjenih držav in bo povzročila naravnost nevarne incidente, če se bo Washington odločil za intervencijo v vojni. Nabor specialistov za Anglijo Washington, 7. sept s. Po vseh Zedinjenih državah raztreseni uradi za novačenje so z osebnim dovoljenjem Roosevelta dani na razpolago angleškim zastopnikom za novačanje več tisoč ameriških tehnikov, ki jih Anglija nujno potrebuje. Predsednikova odločitev je povzročila nezadovoljstvo in kritike v pristojnih krogih, ki poudarjajo, da si Zedinjene države ne morejo dovoliti razkošja za dobavljanje specializiranega človeškega materiala Angliji, kajti tega same Zedinjene države nimajo dovolj. Tri milijarde novih davkov za Rooseveltove načrte Washingfon, 7. sept s. Nov obsežen načrt davčne reforme v Zedinjenih državah, ki se bo te dni začel obravnavati, je povzročil veliko nezadovoljstvo med Američani. Kakor je znano, predvideva novi na- črt povišanje davkov za okrog 3 milijarde 67 milijonov dolarjev. Zakonski načrt bo zadel predvsem manj premožne sloje. 6 ali 7 milijonov Američanov, ki doslej niso plačevali nobenega davka, bodo prisiljeni v bodočnosti prispevati s svojimi žrtvami k vojnim načrtom prezidenta Roosevelta. Pomanjkljivosti ameriške vojske Washington, 7. sept. & član kongresa Breiland, ki je opravil vojaške vežbe kot rezervn-', kapitan in obiskal razna vojaška središča, je javno izjavil, da sta pomanjkanje materiala in nepripravljenost ameriške vo-jske naravnost v nebo vpijoča. Oborožitev oddelkev redko dosega 20 odstotkov količine, ki bi bik. potrebna, časopis iz leda in saega Grenlandci imajo sedaj že mnogokje radijske sprejemne aparate, nimajo pa časopisov, v katerih bi mogli sprejete novice razširjati. Da bi si pomagali, so v številnih grenlandskih vaseh zgradili sredi kraja visoko ledeno steno, na katero napišejo najvažnejša radijska poročila, ki jih prejmejo. Vaščani se z veseljem zbirajo pred tem ledenim časopisom in dolge ure javno razpravljajo o dogodkih. »Urednik« tega časopisa je običajno oseba, ki poseduje radijski aparat. »JUTRO« ponedeljska Izdaja 2 Ponedeljek, 8. Dt 1941-XIX Bolgarija je odločno v pro tikomunlstičnem taboru Zaključek izrednega zasedanja sobranja — Predsednik sobranja o pomenu zakona o zaščiti države Sofija, 7, sept s. Sobranje je zaključilo svoje tretje izredno zasedanje z odobritvijo novega zakona o narodni obrambi in se bo zopet sestalo 28. oktobra. Z novim zakonom o narodni obrambi določajo spremenjene točke izločenje iz državne službe sumljivih in prevratnih elementov. Najstrožje kazni so predvidene za tiste, ki so odgovorni za za dejanja, s katerimi se lahko oškoduje prehrana države in za tiste, ki se v 15 dneh ne javijo pred sodniki, če so bili obtoženi. Sofija, 7. sept. s. V pomembnem govoru ob zaključku izrednega zasedanja sobranja je predsednik Kalkov opozoril na odločno protikomunistični značaj sedanje notranje bolgarske politike. Predsednik Kalkov je rekel med drugim: Nadaljuje se ljuta bitka za zagotovitev novega reda svobode in pravice na svetu. Medtem so demoplutokrati iz Londona in krvniki iz Moskve prisiljeni razvijati propagando na lažeh o državfth, ki št> zaveznice in prijateljice o8i. Tudi ndla drŽava, ki duhovno sodeluje v tej borbi, je predmet londonske in moskovske propagande, ki si prizadeva oslabit notranje edin« stvo v Bolgariji. Zaradi tega ste bili pozvani na izredno zasedanje in ste odobrili zakonski načrt, ki onemogoča povzročanje škode tistim, ki smatrajo za svojo prvo dolžnost biti dobri državljani. Iz-ključeftje 9 komunističnih poslancev lž sobi anja in zakčn Za obrambo domovine sta otipljiv znak naše zvestobe do kralja in bolgarskega naroda, Ko se boste vrnili na podeželje, poudarjajte povsod, da morajo biti vedno vsi pripravljeni na največje žrtve za blagor naroda, kajti narod, ki ni pripravljen braniti svoje svobode ln svoje neodvisnosti, ni vreden, da živi. General Medic - državni vodja Srbije Proklamacija narodu: vrhovni zakon je rešitev srbskega naroda Beograd, 7. septembra, d. Predsednik nove srbske vlade general Nedič je naslovil na srbski narod proklamacijo, ki obsega 10 točk. V tej prvi programatični izjavi nove srbske vlade se garantira prebivalstvu osebna varnost, varnost lastnine in zajamčena prehrana. Vsi državni Organi se bodo morali obvezati, da bodo delali verno po nalogih nove vlade. Vsako strankarsko udejstvovanje se bo kot škodljivo za srbski narod kaznovalo. Pravico do ukazov in ukrepov v javnem življenju imajo samo državni vodja in njemu podrejene upravne oblasti z ministri na čelu. Ministri so osebno odgovorni državnemu vodji. V nadaljnjem delu svoje proklamacije poudarja general Nedič, da je odločen izsiliti spoštovanje v Srbiji veljavnih zakonov v skrajnem primeru tudi z vojaškimi sredstvi. Proti saboterjem se bo neizprosno nastopalo. Proklamacija pravi nato, da se imenuje vrhovni zakon nove države »rešitev srbskega naroda«. Proklamacija bo morala biti podpisana od vseh uradnikov in nameščencev. Novo se snujoče formacije srbske vojske bodo prejele odredbe v okviru posebnih vojaških apele v. Položaj v fransi Curih, 7. sept. s. Dopisnik lista »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Teherana, da se nadaljujejo pogajanja med anglo-sovjet-sikim poveljstvom in iransko oblastjo, posebno glede črte, ki naj jo zasedejo sovjetske čete. Na iranskem ozemlju, ki so ga zasedle sovjetske čete, pravi poi očevalec, so bili sovjetski komisarji dodeljeni vsej lcka!n; upravi. V zadnjih dneh ni bilo nobenega incidenta. V po>I ura dni h krogih izjavljajo, da bi bila Turčija pripravljena zastopati nemške interese v Iranu. Ruski oddelek je zasedel Bi rajand. V severno-vzhodnem Iranu je prevzel popolno* kontrolo iranske poštne in brzojavne službe v tem odseku. Ankara, 7. sept. s. Snoči je semkaj dospela vest, da so rdeče čete takoj po zasedbi iranskega mesta Taebrisa ubile tamkajšnjega konzula. Nedvomno je bilo to storjeno na migljaj z angleške strani, ker je bil ubiti iraški konzul pripadnik bivšega predsednika Angliji nasprotne iraške vlade Khailania. Anglije vedno večja Stoekholm, 7. sept. s. Po vesteh Reuter-ja je Angleška banka povečala obtok bankovcev z nadaljnjimi 50 milioni, tako da znaša njih kontigent 730 milijonov. Ker mora Anglija dati Zedinjenim državam za vojno financiranje svoje zlato, bo sama kmalu brez železnih rezerv. V pristojnih švedskih krogih razumejo, da je ta ukrep posledica nezaupanja v angleško valufo. Kljub obljubljeni pomoči iz Zedinjenih držav in nedavnemu povečanju davkov je očitno, da so angleška finančna sredstva za vojno nezadostna. Kitajski kongres Šanghaj, 7. sept. d. Kakor poročajo iz Čungkinga, je bil tamkaj sklican kongres vodilnih političnih skupin. V šanghajskih krogih pripominjajo, da so se slične skupščine vršile v preteklih mesecih, zmerom, kadar so bili na vidiku izredno važni politični dogodki. Predsitavn'ki političnih skupin so bili na kongresu deležni podrobnega poročila kitajskega zunanjega ministra Quo Tai-Chija v zvezi s sedanjim političn'm položajem in s posebnim ozirom na sedanje odnoš&je med Zedinjenimi državami in Japonsko. V šanghajskih krogih smatrajo, da znači zasedanje tega kongresa, kako veliko važnost polaga vlada v Čungkingu na zadnja pogajanja med Japonsko in Zedinjenimi državami. Poostreni varnostni ukrepi v Turčiji Carigrad, 7. sept. s. Naznanja se, da bo v kratkem predložen parlamentu zakonski načrt, s katerim bodo spremenjene sedanje odredbe glede obsednega stanja. Novi zakon določa, da bodo tisti, ki bodo izgnani iz področja, v katerem je proglašeno obsedno stanje, pod posebnim nadzorstvom v določenem bivališču. Doslej so si mogle izgnane osebe svobodno izbrati svoje bivališče. Nove odredbe glede Židov v Nemčiji Ef?rlin, 7. sept. s. Nemški uradni list objavlja z datumom 1. septembra odredbe policije, s katero je Zidom od 6. leta starosti naprej prepovedano pojaviti se v javnosti brez posebnega znaka, to je brez židovske zvezde, katero morajo nosdtl na levi prsni strani. Zidom je nadalje prepovedano oddaljevanje od bivališč brez posebnega policijskega dovoljenja. Ukrepi stopijo v veljavo za vse Zide rajha in za protektorat Češke ln Moravske 14 dni po objavi odredbe. Grški tisk ob obletnici vojne Atene, 7. sept. s. še vedno tisk komentira prlčetek tretjega leta vojne ln poudarja, da se smotri Italije in Nemčije razlikujejo od egoističnih in izkoriščevalnih smotrov Anglije, ki se prizadevajo ustvariti novi red na' kontinentu. List »Proia« posebno navdušeno piše o važnosti dela Italije v rsedozemskem odseku. List »Proinos Tipos« sredozemskem odseku. List »Proinos Tipos« od leta 1922 naprej Duce. Iz Hrvatske Turopoljci za Paveliča Zagreb, 7. sept. s. Prebivalci Turopolja, zelo starega hrvatskega kraja, ki je pred 200 leti dobil plemstvo za vse prebivalce zaradi patriotizma v borbah s Turki, so poslali k poglavniku deputacijo ter mu izrazili svojo vdanost in zvestobo v imenu vsega prebivalstva. Poglavnik je sprejel tudi deputacijo mladine bivše hrvatske stranke prava, ki jo je ustanovil leta 1920. in ki predstavlja prvo mladinsko narodno organizacijo na Hrvatskem. Delegacija je prosila poglavnika, naj organizacijo uvrsti v ustaški pokret. Poziv muslimanom Zagreb, 7. sept s. Glasilo muslimanov v Sarajevu poziva pod naslovom »Muslimani in Hrvatska« vse muslimane, naj bodo lojalni in zvesti novi Hrvatski, ki jim bo dala enake pravice kot vsem drugim, pravice, za katere so muslimani v teku stoletij svojega življenja toliko žrtvovali. Ne več Sremski, temveč Hrvatski Kar-lovci. Hrvatski uralni list objavlja naredbo o spremembi imena Sremski Karlovci. Mesto, ki je znano kot bivši sedež pravoslavnega patrijarhata, se zdaj Imenuje Hvat-ski Karlovci. Zagrebški velesejem ob sodelovanju z Nemčijo in Italijo. Za posebno prilogo beograjskega dnevnika »Donauzeitung«, je napisal zagrebški župan Werner uvodne besede, v katerih pravi: Zagrebška 35. jesenska razstava bo zabeležena v zgodovini glavnega mesta Zagueba za večno kot prva velika razstava vzorcev v nezavisni državi Hrvatski. S tem je obeležen pomen te razstave ne samo za gospodarski položaj Zagreba, marveč posebej še za razvoj samostojnega hrvatskega gospo larstva. Izredna udeležba prijateljskih držav z veliko nemško državo in s Fašistično Italijo na čelu je na tej prvi razstavi vzorcev v svobodni in nezavisni državi Hrvatski najlepše priznanje pomenu Zagreba, nastarejšemu mestu razstav v jugovzhodni Evropi. Tako Je obenem tudi jasno poudarjena naloga hrvatskega gospodarstva pri izgradnji nove Evrope. Italijanski novinarji obiščejo Hrvatsko. Danes prispe v Zagreb večja skupina italijanskih novinarjev, ki želijo spo'znati deželo in prebivailstvo v neodvisni državi Hrvatski. V Zagrebu si ogledajo velesejem in vse mestne zanimivosti, po nekaj dneh pa bodo šli na pot po vsej državi. Obvezno zavarovanje tobaka zoper točo. Hrvatski kmetijski nrnister je predpisal obvezno zavarovanje tobaka zoper točo. Zavarovalna premija bo vsakemu sadilcu tobaka odtegnjena takoj pri odkupu letine. Štajerski živinozdravniki na zagrebškem velesejmu. Na jesenskem veleftejmu v Zagrebu, ki traja od 6. do 25. t. m., je prirejena posebna živinozdravniška razstava, k; naj nudi kmetovalcem pouk o pomoči bolnim ali poškodovanim živalim. Na povabilo hrvatskih živinozd ravnikov pride razstavo ogledat tudi odposlanstvo štajerskih živin erad ravnikov, ki si bodo oglodali tudi najvažnejše hrvatske živinorejske ustanove. Starčevičancl pri poglavniku. Člani bivše stranke prava, ki ji je svojčas pripadal dr. Pavelič, pripravljajo veliko manifestacijo za poglavnika, katerega bo obiskal« posebno odposlanstvo. Aretacija komunističnega atentatorja v Španiji Barcelona, 4. sept. &. Policijske oblasti so v Barceloni aretirale komunist« Manuela Rascona, ki je osebno odgovoren za usmrtitve bratov Serrana Sunerra in drugih voditeljev nacionalnega srindikalizma, generala Losa ve in mnogih španskih arisbokratov. Poletje se oddolžuje Vrstijo se lepi solnčni dnevi — števila! nedeljski Izletniki Kmetje so v splošnem zadovoljni z letino Ljubljana, 7. septembra. Ko se poletje polagoma poslavlja, nas hoče z lepim vremenom odškodovati za tiste deževne nevšečnosti, s katerimi nas je letos presenečalo in nas prav pridno zalivalo. Vrstijo se krasni dnevi. Noči so hladne, vendar jasne, šele proti jutru leže megla. Ko pa posije solnce, je nebo skoraj brez oblaka. Kdorkoli utegne, hiti izkoristiti, kar je čez poletje zamudil. Kopališča so še vedno dobro obiskana. Ce je voda nekoliko hladna, je pa zato solnce toplo prigrevajoče, zlasti v prvih popoldanskih urah. Izletniki hitijo v prirodo, gobarji izkoriščajo prosti Čas ali pa del počitnic za raziskovanje gozdov. Še prav posebno pa se Ljubljana prazni ob sobotah in nedeljah. Tudi to soboto so bili vlaki nabito polni. Posebno sta prva popoldanska vlaka proti Novemu mestu in proti Kočevju potegnila dolgo vrsto vagonov, v katerih se je kar trlo izletnikov, oziroma takih, ki so v LJubljani v službi, pa imajo na Dolenjskem dom. sorodnike ali znance in je zlasti zdaj, ko je žetev pospravljena in ko so tudi mnogi drugi pridelki že v kleti ter je mogoče postaviti na mizo tudi že liter sadjevri ali prve podbirine, tak nedeljski izlet prav razveseljiv in tako rekoč uspešen. Stiki med mestom in deželo se torej poglabljajo od nedelje do nedelje, Se prav posebno pa si lahko predstavljamo, da bodo prihodnje nedelje še bolj vabile na Dolenjsko, kajti trta ne obeta slabo in utegne ravno sedanje solnčno vreme, če bo le še nekoliko potrajalo, pripomoči, da bo letošnja kapljica prav dobra. Zdajle ko cvete ajda. je prekrasen pogled na medena pasišča po Dolenjskem. Če ne pride nesreča vmes, bo letošnjo zi- mo dovolj okusnih žgancev, pa tudi medu bo vsaj zoper prehlad, če že ne za vsakdanjo poslastico. Te ni so dolenjski kmetje ob najlepšem vremenu spravili otavo pod streho. Pričeli so kopati krompir, ki bo kmalu po Mali maši v kleteh. Letina krompirja bo po kakovosti in količin srednja, ker je dolgotrajno deževje precej škodovalo. Vsekakor pa ga bo menda pri vsaki dolenjski hiši dovolj za družino in za seme, povrhu pa še nekaj za prodajo in se že sklepajo kupčije. Dozorelo je tudi proso in so žanjice pridno na delu. Klasje je precej težko in so kmetje zadovoljni. Dozorel je tudi že zgodnji fižol in ga otroci pridno obtrgujejo. Precej dela je t. čas s pospravljanjem raznih semen, ki jih je treba v suhem spraviti v shrambe. Tudi detelja je pokošena in strnišča bodo kmalu preorana. Obžeta je tudi že koruznica, koruza zori v najlepši rasti. Ko a.jda duhča. se grozdje mehča. Vinogradniki so imeli že ves pretekli teden mnogo opravila po zidanicah. Treba je pripraviti posodo, popraviti stiskalnice, očistiti hramove in še marsikai. Treatev bo letos nekoliko poznejša kakor druga leta, ker mora grozdje dobro dozoreti. Mnogim vinogradnikom naprav*ia nrecei-šnie sVrbi nabava nove posode. Sodarii imalo letos polno roke dela. Slabše kakor r drugimi pridelki ie s sadjem. Obrodilo Trt tr t--.« 1 co V^T* otroci opravili z oblraniem. še preden ie sadie na posameznih jablanah ali hrustov, ^070rei0 češneli n? skorai nič. zato tud' ne bo slivovke. Tak je be?pn pogled no dolenjskem poliu JUTROc ponedetjstca izdaja 3 Pone3e-fJek, 8. IX. fMJffl! Zdravje po radiitkih valovih V bližini rimskega vseučiliškega mesta opa2i šetalec na svetli kovinski plošči napis »Centro Italiano Radio Medico«. Večina ljudi nima prave predstave, kakšna ustanova se skriva za temi štirimi besedicami, toda mofnarji in ribiči, ki se Vozijo s svojimi ladjami daleč od domovine, jo cenijo Visoko. To je namreč radijska Zdravniška, služba za ladje, ki je rešila življenje že neštetim pomorščakom. Ta Zdravniška služba deluje stalno tudi v teh časih, navzlic vojni, vendar je umljivo, da ne v takšnem obsega kakor prej. Italijanske ladje, ki prodirajo s svojimi dragocenimi tovori skozi britsko blokado, so večinoma veliki tovorni parniki, ki imajo svoje zdravnike in ne potrebujejo te blagodejne ustanove. Toda še nekoliko tednov prelen je Italija stopila v vojno, je ustanova obvarovala povprečno tri primere na dan. L. 1939. je nič manj nego 800 ladij prosilo »radijskega zdravnika« za pomoč kakor nam pokaže pogled v kartoteko. Bili so večinoma srednjeveški tovorni in ribiški parniki vseh narodov, ki so v potrebi prosili Rim za pomoč. če je v prejšnjih časih kakšen član posadke ali potnik na visokem morju zbolel, so poklicali kapitana, ki je na podlagi svojega bolj ali manj skromnega medicinskega znanja poskušal »primer« ozdraviti. Pogostoma se je to tudi posrečilo, če je šlo za težji primer, se je ladja usmerila proti najbližji luki, kjer je pacienta oddala bolnišnici v na:laljnje obravnavanje. Pogostoma pa je v tej tekmi zmagala seveda Balada o zamorcu Mladi je zamorec Rombo ženo imel zamurklo Bombo, že ime nam to zapoje, da gorje je nosil svoje. Mati njena, tašča Torklja, dolgonoga, kakor štorklja, dala hčerki je nasvete, kadar prišla je v posete. »Možu le ne daj gazele, zanj so dobre tarantele, muhe tse-tse in termiti, krokodili in moskitL Sebi z dobrim vsem postrezi po kosilu malo lezi, mož naj le gara in dela, ti boš čila in vesela.« Rombo je zaspal pod palmo šel je v sanjah v mesto Balmo, se po devah je oziral, po aleji promeniral. Bil, seveda, je še samec, razigranec, neugnanec, dvoril je vsem črnim damam in se divil lepim ramam. Je počakal mladi Rombo in pozabil je na Bombo, na večerjo je povabil črno damo, divno Mabil. To sta dobro se imela in v ljubezni zaživela, je večerja bila slastna, prav posebno goska mastna. Druge so dobrote bile in pojedino sladile, jerebice in fazani, petelini in puranu Kdo bi mislil na potrato, ko prinesli so solato in pikantne vse omake, jastoge in morske rake. žlahtno sadje vsake sorte, in najslajše, fine torte, kaviar in sir in kavo, ki naj uredi prebavo. Ko sta močna vina pila in presrčno se ljubila, pa je prišla žena Bomba, dregnila pod rebra Romba. Pred očmi še d&kle plava, polna miza in zabava, na uho zakonska b renta svojo pesem mu trobenta. »Bolje v pčkla katakombi, ko pri divji ženi Bombi!« V misli tej je solze točil, v večno spanje v morje skočil. Mara J. Tavčarjeva smrt, mornarjevo truplo bo morali oddati valovom. V zadnjih letih sO manjšim ladjam, ki si niso mogle privoščiti lastnega zdravnika, dajali knjižico, ki je s sliko in besedo opisovala znake rtajčeščih bolezni. Posebno pozornost so posvečali tu nalezljivim boleznim. Ce kakšen mornar oboli, vzame kapitan knjižico v roke, ugotovi pojave bolezni in se s posebnim radijskim klicem, ki uživa iste prednosti kakor pfo-sluli znak SOS, zveže z zdravniško radijsko centralo v Rimu. Službujoči zdravnik si zabeleži opis bolezenskih simptomov in sporoči po natančnem premisleku ladji diagnozo tet- način zdravljenja. V vseh primerih Sevela rti mogoče, da bi svoj odgovor podal takoj. Včasih so sporočila z ladje malo nejasna, včasih gre za kakšen abnormalen potek bolezni, ki zahteva natančnejše proučitve. Za te primere je zdravniku na razpolago bogata knjižnica, ki mu je v veliko pomoč. Med tem ko pripravlja diagnozo in nasvete za zdravljenje je ladja bodisi V stalni zvezi z Rimom aH pa dobi nje radiotelegl-afist navodilo, naj se ponovno oglasi čez tri četrt ure. Zdravniška radijska posvetovalnica deluje tedaj s polno paro. Po telefonu se službujoči zdravnik zveže s specialisti, ki prihajajo za določene primere v poštev in jih ima zapisane v posebnem seznamu. Ce je potrebno, povpraša tudi specialiste iz drugih italijanskih vse-učiliških mest. Njih sodelovanje z ustanovo je častna funkcija, ki jo vršjo brezplačno. Neredko se je zgodilo, da se je sredi noči zbral pravi zdravniški konsllij, preden so ladji sporočili potrebna navodila. Za nekatere bolezni, kakor pljučnico, le-gar, vnetje slepiča itd. sporočajo v glavnem splošna pravila in dietne predpise. S temi nasveti naj bi kapitan obvladal bolezen vsaj za trenutek, Priporočijo mu pa obenem, naj se usmeri do najbližjega pristanišča ter o Ida bolnika tamkajšnji bolnišnici. Ce se bolezen poslabša, mora ladja znova stopiti v zvezo s centralo, ki ji potem na podlagi svojega obsežnega sodelovanja s trgovinsko mornarico sporoči položaj najbližjega velikega parnika z lastnim zdravnikom. Tudi ta parnik pozovejo, naj spremeni svojo smer in vzame bolnika na Svoj krov. Ce je ladja z bolnikom v bližini kakšne luke z bolnišnico, pozovejo pristaniško poveljstvo, naj pošlje ladji vodno letalo naproti, da prevzame bolnika. Italijansko zračno brodovje ima za ta namen v vsakem takšnem pristanišču pripravljeno letalo in kakor kažejo krovne knjige, so ta letala že pogosto stopila v akcijo. Centro Italiano Radio Medico je navzlic vojni stalno na delu, da izpopolni svojo službo. Tako so izdelali stetoskop, ki ga zvežejo na ladji z oddajnikom in ki prenaša na daljavo tisočev kilometrov utripe srca ter dihalne glasove V Rim. kjer jih sprejemajo z ojačevalno napravo. S to no-voto so si diagnozo na daljavo seveda zelo olajšali, kajti ti glasovi povedo zdravnikovemu ušesu dosti, dosti vefi nego mnoge besede laika, ki skuša opisati ta in ta bolezenski znak. Službo hočejo izpopolniti celo tako, da bodo kapitani s pomočjo brezžičnih navodil sposobni pripraviti potrebna zdravila. Hrvatski zdravnik — varuh ljudskega zdravja Kužnim boleznini, zlasti endenrični sifilidi je napovedan boj do končnega iztrebljenja Zagreb 6. septembra Hrvatska vlada se ie odločila, da izvede v Bosni in Hercegovini širokopotezen zdravstveni pokret. Žallo&tne zdravstvene razmere to nujno zahtevajo Kratko na; povemo takoj v uvodu: endemični sifilidi je napovedana vojna do končnega iztrebljenja. Narod je treba brezplačno ozdraviti. Zdravstveno stanje v južnih deželah še zlasti pa v Bosni in Hercegovini, je res skrajno silabo. Velika večina kmečkega ljudstva živi v zaostalosti rodi «e, boleha in umira kakor v srednjem veku, brez vsake zdravni" ? pomoč'. Že prejšnje čase smo nekajkrat objavili statistiko, ki je iz-kazovaila, da je v Zagrebu na stotine zdravnikov, medtem ko v posameznih okrajih Bosne in Hercegovine do!ge kilometre daleč ni bilo nobenega. Že pred sedanjo vojno so bili storjeni ukrepi, da bi moral vsak zdravnik najprej preživeti dodočcno dobo prakse na deželi, nakar šele b". imel pravico započeti ordinacijo v mestu. Hrvatska vlada se je zdaj odlločila še za radikalnejše mere, da popravi dosedanje stanje. Minister za narodno zdravstvo dr. Petrič je začel poš;ljati zdravnike iz mest med narod z nalogo: Hrvatski zdravnik mora biti varuh narodnega zdravja in učitelj naroda! Za svoje usfluge ne sme zahtevati nagrade od naroda in tudi ne sme čakati, da pride kmet k njemu v ordinacijo, marveč se mora zdravnik sam potruditi v vas in v hišo, kjer mora bolnika brezplačno pregledati in mu brezplačno izročiti zdravilo. Zdravnik mora sam odposllati bolnika v bolnišnico, predvsem pa mora nadzorovati higienske razmere v svojtm okolišu. Zdravnik, učitelj, živinozdravnik, agronom, inženjer in sociolog morajo sodelovati pri obnovi hrvatske vasn. V duhu teh načel je hrvatsko ministrstvo za narodno zdravstvo sklenilo predvsem rešiti najtežje medicinsko vprašanje v Bosni in Hercegovini — endemično sifi-lido. Že cela stoletja ta kuga neusmiljeno uničuje siromašni kmečki narod, še zlasti pa otroke. Dosedanji poizkusi za iztrebljenje tega zla so propadili, ker j« endemična »ifilida izrazito družabna bolezen in se lahko zdravi samo z družabno terapijo, ne pa z zdravniškimi recepti. Nepismenost, n'zki življenjski standard, težke živiljenjske razmere in popolna nepoučenost so tega krive. Treba je torej odstraniti vse te žalostne pogoje. Dokazano je, da endemična si-filida v Bosn4 ni tako nedolžna, kakor sodijo razni strokovnjaki. Posfledice so prav hude. V Zagrebu bo minister dT. Petrič, organiziral posebne tečaje za zdravnike in sestre pomočnice, da se seznanijo s posle-d:cami endemične sifilide Prvi teča; je bil zaključen že pred mesecem, zdaj pa se je zaključil že drugi tečaj in spet cdpotuje v najbolj prizadete bosenske vasi 45 zdravnikov. Prva skupina je na delu že tri tedne pod vodstvom dr. Sielskega, ravnatelja Zavoda za pobijanje kužnih bolezni v Banja Luki. Delo razveseljivo napreduje. Odziv naroda je zelo številen :n zdravniki komaj zmagujejo delo. Uredili so 10 (laboratorijev za serološke preglede krvi in v njih pregledajo dnevno po 2500 vzorcev krvi. Ko bo zdaj nastopila še druga skupina zdravnikov, bo dnevno pregledanih 4000 krvnih vzorcev. Minister dr. Petrič je obenem odobril novo veliko vfeoto za nabavo zdravil za siromašno prebivalstvo v Bosni in Hercegovini. Vsaka vaška ambulanta ima zdaj svojo majhno lekarno za najnujnejše potrebe. Vsi zdravniki in medlcinci, ki pobijajo endenrčno sifilido v Bosni, pa morajc seveda posvečati skrb tudi drugim kužnim boleznim. Pobijati morajo tifus, grižo, pegasti legar, škrlatinko in otroške bolezni. Le na ta način bo mogoče v kratkih letih dv;gniti zdravstveno stanje v Bosni in Hercegovini. Starši? pošljite sinove v kmetijsko šolo! Najprimernejšo strokovno izobrazbo dobe na Grmu Na pokrajinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu sc prične novo šolsko leto v začetku novembra. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja nepretrgoma eno leto, zimska šola pa dve zimi po 5 mcsecev. Celoletna šola je primerna za vse vrste in tipe naših kmetij, predvsem pa za vinorodne kraje, kakor so novomeški, črnomeljski in krški okraj. Na celoletni šoli se namreč poleg vseh drugih panog izčrpno poučuje tudi vinogradništvo in opravlja vsa s tem povezana praksa. Zimska šolla pa je bolj primerna za sinove posestnikov iz nevinorodnih krajev, kakor so kočevski, logaški, ljubljanski in drugi. V zimski šoli se vinogradništvo sploh ne poučuje, pač pa se poučujejo vse ostale kmet^ake panoge ter se posebno posveča glavna pažnja živinoreji ;n travništvu. Letos se prične I. tečaj zimske šole in se zaradi tega sprejemajo učenci v celoletno in zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se edino pridn; in dovolj nadarjeni sinGvi kmetskih staršev, ki se bodo po končanem šolanju posvetili svoji domači kmetiji. Vsi interesenti morajo poslat' čimprej, a najdalje do 30. septembra ravnateljstvu pokrajinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, za naslednjimi prilogami: krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pr onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz šole. izjavo staršev ali varuha (banoviriski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačat' stroške šolanja (šolnino): zavezati pa se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega vzroka predčasno zapustil zavod. Vsi, ki ref lok t i rajo na pokrajinsko ali kako drugo podpore iz javnih sredstev, morajo priložiti tudi obvezno izjavo (banov^nski kolek za 4 din) staršev ali varuha, da bo njih sin odnos, varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Priložit' morajo tudi uradno potrdilo občine o velikosti posestva v hektarih, o predpisu direktnih davkov v lirah in o štev;Ju družine s posebno navedbo, koliko je še nepreskrbljenh otrok ter eventualne druge družinske razmere. Starost prosilca mora biti najmanj 16 let ■n vsaj uspešno dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, obenem pa se preišče po šolskem zdravniku njih zdravstveno stanje. Mesečna oskrbnina znaša od 50 do 175 lir in se ravna po premoženjskih in druž:nskih razmerah prosilca ter se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za pokrajinsko znižano mesto pa morajo priložiti navedeno obvezno izjavo in občinsko potrdilo o velikosti posestva ter višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Danes in za nedogledno bodočnost je boj za obstanek trši in krutejši kakor kdaj koli poprej. Na vseh popriščih vlada zahteva po celih in vsestransko usposobljenih ljudeh, predvsem pa po dobrih, stanovsko zaved- Gradbena dela v vseučiliški četrti hitro napredujejo. Sedaj izpopolnjujejo notranjost strojnega instituta, mineraloški institut bo v kratkem pod streho. Slika nam prikaznje veliko stavbo kemičnega instituta, ki bo ena najmodernejših univerzitetnih zgradb. Nekaj časa Je delo na tem poslopju počivalo. Upajmo, da bodo v kratkem obnovili B deli ter se bodo lahko v doglednem časa preselili mladi Enanstveniki iz sedanjih laboratorijev v zatohli realčni kleti v novi institut. nih in strokovno izobraženih kmetskih gospodarjih. To pripravo bodoče borbe za gospodarski obstanek nudi še zmeraj grm-ska kmetijska šola. ki je po sili razmer ostala še edina te vrste v Ljubljanski pokrajini in ki že 55 let širi gospodarska zn«/-nja in omiko ter vzgaja in usposablja bodoče napredne slovenske kmetske gospodarje. Vsak oče. ki ima najmanj 16 let starega sina in mu namerava nekoč izročiti svojo, s toliko žullji ohranjeno domačijo, n® bo zamudil prilike in bo poslal svojega slednika v šolo na Grm. Krim — najvišja gora v Pokrajini Avtobusna zveza do Rakitne in gostišče na vrhu gore bi pritegnila turiste Prijazna planinska vas Rakitna pod Krimom Na koncu Barja se nad Igom gospodovalno dviga Krim, kei ima od daleč nenavadno lepo modro barvo. Kljub temu, da se Krim tako vabljivo dviga v višave, so se ga Ljubljančani doslej iz neznanih vzrokov močno izogibali. Verjetno prav zaradi tega, ker ni razen avtomobilske ceste, ki se v prekrasnih zavojih vije do km 5, nobene druge ugodne zveze na ta razmeroma visok hrib. Brez dvoma bi bilo velike koristi za Ljubljano in za vse prebivalce okrog Krima, če bi bila obstoječa avtobusna proga Ljubljana - Ig -Iška vas podaljšana do Rakitne. Od te prijazne vasice je do vrha Krima razmeroma kratka pot. Ljubitelj naših planin bi se nič bolj ne utrudil, kakor takrat, ko se je vos navdušen vzpenjal na Šmarno goro. Seveda Krim danes ni še niti od daleč tako urejen in tako lahko dostopen kakor Šmarna gora, kljub temu pa nudi turistu nepopisno lep razgled po slovenski domovini. Z vrha Krima vidi lepote željno človeško oko široko razprostro belo Ljubljano, mogočne, v soncu se blesteče Kamniške planine, in bolj odaljene in še veličastne] še Julijske Alpe. Mogoče še bolj slikovit je razgled na vzhodno stran. Tik pod nogami vzhičenega gledalca se v prelepih zavojih vije zgoraj opisana bela cesta, sredi nje pa počiva mala, toda pristno slovenska vasica Zgornji Ig z malo cerkvico sv. Lenarta, še bolj daleč pa je vidna cerkev na Golem, ki ima prav tako izredno lepo lego. Lepšega razgleda si n« more misliti še tako izbirčen ljubitelj prirode. Vrh Krima se je v velik meri spremenil. Pred dvema desetletjema je bil tako poraščen z nizkim grmičevjem in nizkim drevjem, da tudi z njegove najvišje točke ni mogel utrujeni izletnik videti ničesar. Danes je vrh Krima spremenjen v lepo košenico, s katere se nudi zgoraj opisani razgled. Razmere na Krimu so se torej v mno;'očem izboljšale, vendar pa bi bilo potrebno še veliko storiti, da bi Krim res nudil tisto, kar premore. Na njegovem vrhu bi bil idealen prostor za hotel po vzorcu koče na Kureščku. Povsem razumljivo je, da za človeka, ki se kilometre dolgo vzpenja v hrib, ni vseeno, ali utrn-jen takoj po prihodu na vrh pade v travo, ali pa bi se mogel odpočiti in pokrepčati v primerno urejenem gostišču. Na njegovi terasi bi se mogel potem še lažje naužiti vseh lepot pestre narave, ki kakor živo-pisano morje obdaja Krim od vseh strani Poleg divnega razgleda pa bi se izletnik na vrhu Krima naužil zdravilnega zraka. S primerno ureditvijo Krima bi imeli tudi prebivalci pod njim velike koristi. To dokazuje dejstvo,, da so hoje, odkar je bila speljana avtomobilska cesta do kitne, zelo čislane in je povpraševanje po njih veliko. Ni dvoma, da bo slovenska podjetnost, ki se je že mnogokrat izkazala, tudi Krim spremenila v prvovrstno in priljubljeno izletniško točko. Mozesso I >&Cs& Na kakšen način, po kakšnih pravopisnih pravilih je prišel do te čudovite inačice častitljive besede Mojzes — mi ni znano. Podpisoval in predstavljal se je tak6 — še mi ga takč imenujmo! Primahal jo je nekega meglenega jesenskega dne preko vrta akademije v spremstvu majhnega, neznatnega Kalmička. Razcapana sta bila, oblečena v mešanico starih uniform in civilnih krp. A razlika je bila očividna na prvi pogled: gospod Mozesso si je nataknil na glavo poklofan klobuk nedoločne barve, Kalmiček Je nosil vojaško čepico; gospod Mozesso je stopal vzravnan, z mapo risb pod pazduho, ubogi Kalmiček — dva koraka za njim — se je šibil pod težo živobarvnih cul in svežnjev, da, cel6 kovčegu podoben zaboj Je vlačil s seboj. Prišla sta na sprejemni izpit. Kako je Mozesso pregovoril Kalmička, mi je bila uganka. Očitno je vrag potreboval tovorno živinče, da mu vlači in preklada kramo in ropotijo z vlaka na vlak. Prišla sta od daleč, iz Carigrada ali odkod — Kalmiček seve brez vsakega smisla. Bil je očitno netalentiran, na izpit si sploh ni upal In čez dan dva je izginil kakor kafra. Gospod Mozesso ga očitno ni več potreboval. Mozesso se je kar pošastno naglo udomačil na našem podstrešju. Prvi dan je zložil svoje cule in zaboj za vrata, legel je na deske. 2e drugi dan pa je pretental lahkovernega tovariša za prostor pri peči. Zaduhal je. stenica bližnji mraz! Svoj brlog si je uredil nadvse udobno. Nekaj je zberačil pri tem, nekaj pri onem, kar naenkrat je bil »opremljen« bolje od nas vseh. Nekega večera sem ga zalotil, kako pazljivo lgpi star papir na razbito steklo v oknu. Mraz — tega se je bal. Mi smo po-legali na večer po slamnjačah kar tako, kakor je naneslo. Mozesso pa se je zavil v raztrgane plahte in pokrivače, okoli glave si je privezal umazano rdečo cunjo — vrag naj me vzame, če je ni sunil ciganom! Tako je pričel Mozesso svojo kariero v belem stolnem mestu. Napravil je sprejemni izpit, izposojeval si je papir in oglje od tovarišev, ob večerih pa je odhajal neznano kam v mesto m se vračal pozno ponoči v naš podstrešni kurnik. Nekega dopoldneva — zaležal sem se po prekrokani noči — sem zalotil Mozessa, ko se je preoblačil v svojem kotičku; očividno je menil, da spim, tovariši pa so odšli na delo. Iz papirja je odmotal ponošeno, a zlikano obleko, razložil jo je po postelji in jo skrbno ogledoval. Potem je počasi sle-kel svoje cape, nataknil hlače, telovnik in suknjo. Zravnal se je, poškilil proti moje- j mu ležišču in po prstih stopil do trama sredi izbe. Tam je viselo okroglo, počeno, na pol slepo ogledalce. Prislonil je ogledal-ce na okno in se pričel samodopadljivo ogledovati. Prislonil je ogledalce na prečko, gledal in prikimaval z glavo. Položil je ogledalce k steni na tla, počenil in spet gledal. Očividno zadovoljen je odnesel ogledalce in ga obesil na tram, v papir pa je skrbno zavil svoje stare cape in se od-tihotapil iz sobe. Zvečer je nastopil, cigar, premeteni, v novi srajci... Očividno jo je zbarantal od brata v Jehovi za svoje stare cunje! Obleka pa — na, obleka je bila očividno plod njegovih vztrajnih, skrivnostnih nočnih obiskov. Mozesso se je tako obnavljal od dne do dne. Papir in oglje si je sicer še vedno izposojeval, toda nabavil si je toaletno milo, ščetko in pasto za zobe, čopič in milo za britje. Bril se je vsak dan. Ta procedura, ki jo je opravljal z neverjetno vnemo in vztrajnostjo, je trajala po cele tri četrt ure. Imel je zares nečloveško trdo, gosto in črno strnišče! Nabavil si je škarjice in pilo za nohte. Nosil Je dolge ta zašiljene. Njegove roke nisem mogel trpeti. Bila je kosmata, s kratkimi, kremp-IJastimi prsti. Denarja je imel vedno za svoje potrebe. Tudi posojeval je, na procente seveda. Kje Je dobil denar? Najbrže, da skoraj gotovo na obiskih! Zaslužil m ničesar — kako neki? Vendar nas je nekega dne presenetil: prišel je v kurnik ves nov od glave do pet&. Nova obleka (kroj shimmy), nov klobuk, zašiljeni rumeni čevlji in svetle rokavice. Da, rokavice! In kako se je nosil! Levo orokavičeno roko pod prsmi, rahlo razkrečeno, v nekaki barokni pozi, glavo zravnano, oči blaži rano povešene, polod-prte, naveličane, kakor češ: ah kaj, to mi je vse znano, jaz vse vem, a kaj me prav za prav vse to briga, nu, da, ljudje silijo vame, kaj morem zato? Elegan, pravi sve-tovnjak! Zapustil je naš kurnik, preselil se je v novo stanovanje. »Pjervoklasno mebliran stan« — je izjavil. Prihajal je na akademijo ob pol desetih, eleganten, ponosen, v orokavičeni roki je nosil svetiopolitirano šatuljo za barve. S tovariši je govoril zvi- ška, pokroviteljsko, še danes ga vidim, kako je pristopil k meni, povprašal to in ono, me potipal za zašpehani zavih pri suknjiču in pripomnil: »To slabo več ...« Usekal bi bil hudiča po rokah, pa kaj, slepar je imel visoke protektorje celo med profesorji in trda bi mi bila predla! V stolnem mestu se je počutil kakor doma! Po umetniških akademijah tovarištvo ne cvete bohotno — to je stara stvar. No, V enem smo si bili edini: sovražili smo našega Mozessa po vseh predpisih In pri« srčno-vzajemno! Nekega večera sem ga zalotil v VeCSd kafanl v družbi stare židovke. Babnica Je bila debela, vsa v briljantih, svili in zlatih zapestnicah in grda kakor sam zlodej. A tako — sem si rekel — to Je torej tisti vir, iz katerega zajema! Vsedel sem se nalašč k sosednji mizi, naročil vermut, prižgal cigareto in z zategnjenimi ustnicami zapičil vanj pogled. Ravnodušno me je s očmi zabodel nazaj in prav tako skrivil ustne, Češ: pa poskusi ti, če ti bo uspelo! »JUTRO« ponedeljska lz8aja" Ponedeljek", 8. IX. 1941-XIX Nekaj besed o vzgoji O vzgoji se je že mnogokrat razpravljalo. Javno in med štirimi stenami. Marsikdo je za to važno vprašanje zastavil pero in mnogo papirja je bilo s črnilom popisanega v ta namen. Vendar ni v tem pogledu opaziti posebnih uspehov niti v mestu niti na deželi. To dokazuje vedenje otrok. In prav otroci nam morejo služiti kot najvernejše spričevalo staršev, zakaj otrok v prvih letih svojega življenja posnema vse, kar vidi. Ni lahko vzgajati otroke. Ne smeš biti ne prepopustljiv ne prestrog; vzeti je treba pravilno mero obojega in potem s takim skrbno pripravljenim zdravilom zdraviti vse otrokove napake Irt sicer zgodaj, čimprej, zakaj mlado drevo se da brez škode globoko upogniti in zopet naravnati. Predvsem je važno, kakšno je razmerje med starši in otroki. Ta odnos je — ni dvoma — eden izmed najbolj kočljivih, kajti otrok se ne sme prevzeti in prav tako se nikakor ne sme čutiti manj vrednega. Oboje ga ubije za vse življenje. Zato mu je treba zmerom prilivati pravo mero dobrega; počasi da ne bo njegova nežna, nepokvarjena duša razočarana, obenem pa previdno odvzemati vse negativno, kar je povzel od okolice. Tu pa se zmerom znova poraja vprašanje: ali so starši, posebno mlajši, usposobljeni vzgajati svoje otroke in ali niso oni sami potrebni primernega pouka. Dokler to vprašanje ne bo ugodno rešeno, ni mogoče niti pomisliti na dobre in pridne otroke. Če se starši smejejo, kadar njihov sinček vleče mačka za rep, pretepa psa, ki je toliko pameten, da rajši molče potrpi, kakor da bi ga ugriznil; ga pohvalijo, ker je zalučal kamen nekaj metrov daleč in sploh odobravajo njegove prve take in podobne umet-nosti-slabosti, tedaj ni čuda, da postane otrok hudoben in ga morajo starši prav zaradi ene zgornjih pregreh, ki so jo pred kratkim nepremišljeno odobravali, kaznovati, kar otroka, povsem razumljivo, v dno duše razočara... Porodi se želja po maščevanju... Večkrat se pripeti na cesti, da otroci za-ničljivo gledajo prosjaka ali pohabljenca... Človek se nehote zgrozi ob misli, da tudi tak otrok raste, da bo nekoč odrasel in da bo »vzgajal« otroke... Nedvomno je, da je šola, v kateri bi se vzgajali mladi starši o pravilni vzgoji otrok, prav tako potrebna kakor osnovna šola, srednja šola in univerza. Šele potem bi imeli pravico vzgajati svoje otroke in se imenovati vzgojitelje. Z grožnjami, palico in podobnimi kaznimi se ne da opraviti ničesar. Mogoče se doseže trenuten uspeh; to pa pomeni, da se je otrok iz strahu pred kaznijo potuhnil, da je postal hinavec... Odločilno za vzgojo je, kakšni so starši, zakaj otrok je v svoji nežni dobi zmerom z njimi. Dolžnost staršev je za otroke se žrtvovati. Vedni prepiri, zmerjanje in podobno pred lastnimi otroki je strup zanje. Tako izgube spoštovanje do svojih vzgojiteljev in potem je vzgoje konec. Zato je treba vse spore — če jih že ni mogoče zlepa ugfaditi — obravnavati na samem. Otrokove oči vse vidijo in njegova ušesa vse slišijo. On je najvestnejši opazovalec in najvernejši slušatelj. Beseda miče in vzgled vleče. Zato ne zadostujejo samo lepe besede, treba je predvsem vzgleda. Otrok mora videti v svojih starših zaupnike in prijatelje, ki mu govorijo samo čisto resnico in se nikdar ne zlažejo. Če je vzgoja pravilna in razmere doma dobre, tedaj otrok tudi ko bo nekoliko do-rastel, ne bo iskal tuje družbe, ki bi utegnila biti slaba. Njegovi prijatelji bodo zmerom ostali starši. Res pa je, da ima velik pomen bistvo otroka. V nekaterih primerih tudi vzgoja mnogo ne pomaga, v drugih zopet še tako slabe razmere in slabi vzgledi kakega otroka ne morejo pokvariti; vendar so to redke izjeme, da ne moremo in ne smemo računati z njimi. Čudeže napravi le ljubezen, ki mora biti stalno doma pri vsaki družini. Inserirajte v „Jutru"! med urelci nafte na Kavkazn Naprave za pridobivanje nafte v Bakuju Bilo je tamle na začetku 19. stoletja, ko je ruski car Aleksander I. razglasil, da je izkoriščanje vrelcev nafte na področju okrog Bakuja ruski državni monopol. Prva družba za vrtanje je bila ustanovljena v Petrogra-du leta 1856. Prvo luknjo v zemljo pa so zavrtali šele leta 1S72. To leto je bil tudi ukinjen ruski državni monopol in šele zdaj se je začel Baku razvijati. Naenkrat je zra-stel cel gozd vrtalnih stolpov. Izkoriščanje je stalno naraščalo, tako da je Baku leta 1909. dobavljal že 10 milijonov ton nafte. Rusija se je s tem postavila na prvo mesto na svetu, saj je dobavljala na začetku tega stoletja 51 odstotkov vse nafte na svetu, medtem ko je bila vsa Amerika še na drugem mestu s 43 odstotki. Toda napredku je kmalu sledil tudi upa-dek. Kmalu so se pokazale posledice pravcatega roparskega izkoriščanja. V Bakuju do pričetka prve svetovne vojne še niso poznali črpalnega rotarijskega stroja. Vrtali so luknje v zemljo, kakor 40 let prej. Tudi sesalk še niso uporabljali, nafto so izčrpavali z zajemalkami. Posamezna podjetja so vrtala na robovih svojih parcel, da bi tako »izsesala« svojega ljubega soseda. Slednjič pa je bilo delo ovirano s stalnimi delavskimi nemiri, saj se podjetja niso nikakor mogla pohvaliti, da bi nudila delavstvu človeka dostojno življenje. V začetku prve svetovne vojne, nam pripoveduje Semjonov, je bil Baku kolonija tujega kapitala. Več kakor polovica vrelcev in polne tri četrtine izvoza so bile v rokah tujih tvrdk z znanimi imeni: Standard Oil, Ro-yal, Dutch, Shell, Nobel, Rotschild. V Bakuju samem pa je bilo tudi nekaj tja pristojnih in tam stalno bivajočih milijonarjev, ki so lahko izpričali s krstnim listom, da so se tam rodili. Tcda samostojne politike, zlasti kar se tiče izvoza, niso znali voditi, še manj, da bi se docela otresli vpliva tujih kapitalistov. Domači milijonarji zatorej niso imeli kaj posebnega vpliva na tehnični razvoj Bakuja. Pionirsko delo so opravili Švedi in tu je treba v prvi vrsti imenovati slavno ime — družine Nobel. Z Nobelovim imenom se pričenja epopeja nafte v Bakuju. Bilo je to v prvi polovici preteklega stoletja, ko se je podjetni Emanuel Nobel preselil v Rusijo in je ustanovil v Petrogradu tovarno strojev. Mož je vedel, da se da z oboroževanjem najbolje zaslužiti, zato je kmalu začel ruski vojski dobavljati topove. V krimski vojni je mož močno obogatel. Treba je že priznati: Emanuel Nobel je bil izvrsten inženjer, domiseln <3umitelj in organizator, pri vsem tem pa čudak, mračnjak, kakršne srečujemo v Strindbergovih romanih in dramah. Tako je med d- ugim izumil postopek za izdelovanje vezanega lesa, zelo koristno in donosno reč. Poleg tega je potrošil ogromno časa za načrt, po katerem je hotel izdelati cevni sistem za pogrebe, to se pravi: želel je krste z mrliči odpravljati po ceveh iz mest na okoliška pokopališča. Torej nekakšen tak sistem po zgledu cevne pošte, kakršno imajo velika mesta... Emanuel Nobel je tudi izumil krste z ventilacijo in alarmnimi zvončki za primer, da bi bil kdo živ pokopan. Ko je njegov sin Ludvik mnogo let pozneje prosil brata Alfreda, izumitelja dinamita, naj mu pripoveduje zanimivosti, da bo lahko spisal zgodovino družine Nobelovih, mu je Alfred med drugim sporočil: »Moja edina in največja želja je, da me ne bi živega pokopali.« Vse kaže, da so se Nobeli najbolj bali tega, II Razkošna vila nekdanjega petrolejskega magnata v Bakuju, v katero so se po revoluciji vselili bolj še viški oblastniki da bi šli navidezno umrli pod zemljo. Ludvik Nobel je dedoval vso organizato-rično in poslovno nadarjenost po očetu. Kot inženjer, graditelj in kemik ni zaostajal za svojim bratom Alfredom. Bil je pravi pionir industrije nafte v Rusiji, častna izjema med roparskimi izkoriščevalci v Bakuju. Pričel je tam delati, ko v Baku še ni držala nobena železnica. V sodih, ki so vsebovali po 40 čebrov, so domačini morali prevažati nafto na dvokolnicah v pristanišče ... Ludvik Nobel je pridobil za sodelovanje svojega drugega brata Roberta, vendar pa je sam bil duša podjetja. V Surahanu pri Bakuju je postavil prve vrtalne stolpe. Pridobil je za svoje podjetje še ruskega inze-njerja Ragozina, s katerim je po načrtu Ju-sta Liebiga zgradil tudi prvo rafinerijo v Bakuju. On je tudi uredil prvi cevovod od svojih izvirkov do rafinerije in takoj nato še do pristanišča. Bilo je okrog osemdesetih let preteklega stoletja, ko je Ludvik Nobel začel uvajati na Kaspiškem morju posebne ladje s tanki za nafto. Leta 1887. je v ladjedelnici v Go-teborgu zgradil prvi večji parnik s tanki na svetu. Toda ta ladja ni mogla prodreti po plitvih kanalih Volge v Kaspiško morje. Treba jo je bilo tjakaj spraviti v dveh polovicah, nakar so jo v Bakuju »zlepili« in opremili s kotli in stroji. Za tisti čas je bilo to nenavadno drzno tehnično tveganje, ki je vzbujalo zanimanje vsega sveta. Ludvik Nobel je umrl leta 1888. Zapustil je družino, ki je bila prav številna, nikakor pa ne siromašna. Deset otrok je dedovalo nič manj kakor 35 milijonov rubljev, kar je bila za tiste čase res ogromna vsota. Na čelo njegovega podjetja je tedaj stopil njegov najstarejši sin Emanuel, ki mu je bilo 29 let. Ta podjetni mož je poslovno in tehnično organizacijo svoje tvrdke sila izpopolnil. Emanuel Nobel je postal za rusko nafto tisto, kar je pomenil Rockefeller za ameriško. Osredotočil je izvoz ruske nafte v svojih rokah, združil je vse ruske proizvodnike pod svojim vodstvom in pridobil ruski nafti prvenstvo na svetovnih tržiščih. Ko je Alfred Nobel leta 1896. umrl, so bile določbe v njegovi oporoki, ki so se nanašala na ustanovitev Nobelove nagrade, tako zmešane, da so njegovi dediči odklonih pristati nanje. Tedaj pa je Emanuel Nobel prevzel častno nalogo, da izvrši plemenito oporoko svojega strica. To ga ni stalo malo denarja. Nobelova nagrada torej ni samo plod mednarodnega dinamita, marveč tudi ruske nafte. Emanuel Nobel je preživel cvetoči razvoj Bakuja, bil pa je tudi priča njegovega propadanja. Strahoviti položaj de-lastva je privedel leta 1905. do velikih pretresov. Poslej je šlo navzdol. Nato je prišla leta 1917. boljševiška revolucija. Emanuel Nobel je preživel večer življenja večji del v Parizu, deloma pa tudi v Berlinu. Ko je leta 1929. praznoval v nekem majhnem nemškem zdavilišču svojo 70 letnico, so ga dohitele brzojavke kraljev, vlad, diplomatov in znanstvenih združenj vsega sveta. Dve leti nato je v miru izdihnil. Evropski film se hoče osamosvojit! Zanimivi načrti strokovnjakov na bienali v Benetkah O prizadevanju Evrope, da bi se osamosvojila v filmski industriji, razpravlja beneški dopisnik dnevnika »Kolnische Zei-tung«. ki izvaja: Težko si je predstavljati kako drugo mesto, h bi bilo za blestečo bežnost kinematografov bolj ptipravno kakor mesto kostumov in kulis. Vsekakor je filmska revija v Benetkah letos zelo stvarna, kakor da dolikuje vojnim časom. Vna-nji okvir mora biti skromen in dostojen. Družabnost ni tako pestra kakor druga leta Vse je takšno, kakršno mora biti. Gre v glavnem za duševno izmenjavo in za gospodarske načrte. Filmske revije v vojni dobi so dobile, kakor mnogo diugih socioloških pojavov v borečih se državah, nov značaj. Postale so mednarodno filmsko tržišče, ki pospešuje umetniško tekmovanje v smislu novih idej in določa elemente uspešnega tehničnega sodelovanja. Kljub vsemu pa se razodeva čar beneškega mesta v utripu shajanja najrazličnejših oseb, v srečavanju literature, umetnosti, tiska in gospodarstva na način, ki mora vzbuditi zanimanje. Sonce se blešči na sinjih in zelenih gladinah lagun in kanalov. Zastave plapolajo na temnosrebrnih, rume- nih in belo-rdečih pročeljih palač. Črke, glave in prizori na plakatih po ulicah se odbijajo s svojo ostro modernostjo od starinskega beneškega kamenja. Različne družbe se zbirajo in se razhajajo. Čeprav ni sijaja in posebnih svečanosti, je vendarle ljubezniva gostoljubnost Benečanov in prikupnost Benečank spet ustvarila tisto staro prijetno vedrino, ki je lastna beneškemu prebivalstvu. Na Markovem trgu venomer valovi množica svetlo oblečenih ljudi, nad katerimi se razletavajo in bliskovito krožijo jate golobov. Zdaj pa zdaj gre mrmranje med množico, če se pojavijo obrazi iz nemških ali italijanskih filmov. Večina predstav je v Markovem gledal-šču. Nad belim platnom se vrstijo zastave 19 držav. Na eni strani so to simboli Evrope, ki se žele združiti v volji po kulturnem sodelovanju kljub velikim sedanjim težavam. Nemčija in Italija sta zastopani vsaka s 7 filmi, Španija s 3, Švica, Švedska, Madžarska, Argentina in Protektorat s po dvema, Danska, Norveška in Finska vsaka z enim filmom, Belgija, Rumunska, Bolgarija, Nizozemska, Japonska in Turčija pa pokajo dokumentarične filme. Posebni položaj nemškega in italijanskega filma je poveličevan od italijanske kritike kot spričevalo kulturne produktivnosti obeh osnih velesil, zlasti na filmskem področju. S prisotnostjo ministrov dr. Gobbeliin Pavolinija je bilo izpričano prizadevanje po vzajemnem delo-van ju. Filmska revija v Benetkah ni izčrpana s samimi predstavami, čeprav je treba v teku 14 dni prikazati 30 igralnih in 40 kulturnih filmov in zvočnih tednikov. Vrstijo se tudi najrazličnejša posvetovanja, pogodbe in izmenjava misli in načrtov za bodočnost. Umetniške, tehnične, vzgojne in gospodarske zadeve filma so v vojskujoči se Evropi zapletene težavne in čisto nove. Ni potrebna samo organizacija, propaganda in finančno vodstvo, treba je tudi duševne sile in spretnosti, da se ptemagajo težave. Potrebna je volja, nič se ne sme prepustiti naključju, venomer je treba novih pobud in novih dogovorov. Razgovor italijanskega ministra za ljudsko prosveto Pavolinija in predsednika mednarodne filmske zbornice grofa Volpi-Misurate z italijanskimi novinarji kakor tudi razgovor podpredsednika mednarodne filmske zbornice dr. Melzerja in vladnega svetnika Schmidta z nemškimi novinarji sta ugotovila naslednja skupna prizadevanja: varovati in dvigniti je treba umetniško vrednost filmov; filme je treba oblikovati v ravnotežju zabavnosti z vzgoj-nostjo; zlasti pa je treba stremeti, da se doseže evropska filmska avtonomija, kakršno sta Nemčija in Italija dosegli za svoja področja. MED PRIJATELJICAMI »Videla sem razločno, da je Dolfe položil roko okrog tvojega pasu!« »Neumnost! To je nemogoče!« »Mislim namreč, v kolikor je to mogoče!« » Po pregledu je dejal zdravnik gospodu Petršiljčku: »Izgled vaše žene mi prav nič ne ugaja, gospod Pet-ršiljček.« »Kaj hočemo,« je krivo razumel Petr-šiljček, »saj meni tudi ne ugaja, gospod doktor. Toda drugače je dobra žena, skrbna za gospodinjstvo in za otroke — pa ni, da bi se smel pritoževati!« V podzemeljskih dvoranah za šenturskim Taborom Nešteto prirodnih lepot ima naša pokrajina na svoji površin4, in v svojem podzemlju. Te so bile dosedaj znane le malemu krogu izletnikov in zvestih občudovalcev. Naj imenujemo siaHio divje romantično sotesko Iški Vintgar imenovano, med raztrganimi stenami gozdnatega Krima "n Vlažnega Mokreca; »Dolino gradov«, ob zeleni Kolpi, »Kočevsko Švico«, a kraški svet ima dvoje prirodnih čudes, svetovno znano presibajoče Cerkniško jezero ter številne kraške jame: Križno, Škocjansko, Zupanovo... Nedeljo za nedeljo seznanja SPD s priljubljenimi izleti sivo je nedeljske pllaninke in planince s temi do sedaj malo upoštevanimi prirodnimi lepotami. Po sobotnem neurju je ležala nad Ljubljanskim barjem in Posavskim poljem ju-trnja megla. Le tu m tam so se pajčevi-naste koprene raztrgale v meglene zastave, ki so se dvigale in zopet spuščale nad Grosupljem, Ponovo vasjo, ŠentuTskim Taborom, Opolzlim. kamnom, k: skriva v sivo-ji notranjosti kamen i te dvorane Županove jame. Stojimo pred z železnimi drogovi zamreženim vhodom v Ledenico; iz njene teme veje hlad na bele skale pokrite tu in tam z zeleno preprogo iz mahu. Redka bukova drevesa stoje okrog vhoda, po tleh se premikajo sončne lise v raznih mavričnih barvah. Topilo oblečeni se podamo v Ledenico, veliko votlino, kjer je prostora za celo cerkev in kamor so se zatekali okoličani z živino vred pred roparskimi turškimi napadi. Vodnik prižge električne luči, v Ledenici se ob strtih stenah bijeta zelena in rumena barva. Dvigamo se po lepi peščeni in ograjeni poti. nad nami se boči prelepa »Kupola«, obokana s prirodnimi svodi :z kamenitih rož. Na najvišjem kraju Ledenice se vzpnemo po 91 cementnih stopnicah po deloma umetnem rovu, Katerega so župan Perme in njegovi sodelavci razširili iz prirodne razpoke v šestih zimah, dla so napraiVili zažel jeno zvezo med Ledeavco io. drugimi kraškimi dvoranami. Cementne stopnice z držaji vodijo strmo navzgor v mali svet, v »Srebrno dvoranico«, visoko največ 1 do 2 metra. Strop in tla vežejo brezštevilni stebrički, kame-nita drevesca, skrivajoča med seboj pravcate »Jaslice«; v luč' se čarobno blesti ta mali, čudov:ti svet, vse migota v srebru, da se je »Gos« vsa prevzeta zagledala in — okamen&la. Človeku se zahoče, da bi vso dvoranico stisnil v roko in jo ponesel domov za božični večer namesto jaslic! Že smo v Srednji dvorani, viseki 11 m. Prav na vrhu je zacementirana železna plošča, kjer je leta 1926 župan Perme s si-nom in raziskovalci postavil prvič lestvo iz podružnične cerkve na Taboru, da odstrani nagrmadeno kamenje, zemljo in vejevje. Sedaj so tla lepo zravnana, posuta s peskom, lepo okrogla dvorana bi bila primerna za pevske nastope, saj so v steni v ozadju že pripravljene s kapniki zaveše-ne »Lože«. Od tod so lazili in iskali razpoke, da b;. našli med kamnitimi skladi zvezo z Ledenico in morda še novo dvorano. Že se je podjetni župan takrat pognal po lestvi navzgor, ko je na klinih malo omahnil, žarek žepne električne svetilke pa je padel skozi majhno špranjo in dva bela stebra; do njih so se splazili takrat, bela stebra sta postala 4 metre visoka svečnika, ki sta razsvetlila »Glavno dvorano«. Od lepot so bili zamaknjeni. Usta so kar sama od sebe poimenovala kamenite oblike: »Zvon« votlo pozvanja in vabi »Pastirčka z jagnjeti« h »Kapelici«, da se viseče okamenelo »Srce« zahvali za krasoto. hvalnici se pridružijo še »Orgle« z 12 piščalmi, vsaka z drugim glasom; blizu »Kaktusa« kaže »Roka« h »Gradišču«, »Baldahin« podpira »Briljantni steber«, da se ti za »Zaveso« odkrije »Spomenik neznanemu junaku«, za kipi »Marije in sv. Jožefa« pa se dv