MINERALNA SESTAVA MEHANSKIH SEDIMENTOV IZ NEKATERIH DELOV SLOVENSKEGA KRASA MINERAL COMPOSITION OF MECHANICAL SEDIMENTS FROM SOME PARTS ON SLOVENIAN KARST NADJA ZUPAN HAJNA Izvleček UDK 552.54:551.44(497.12-12/-14) Zupan Hajna,Nadja: Mineralna sestava mehanskih sedimentov iz nekaterih delov slovenskega krasa V članku Je podan pregled mineralne sestave mehanskih sedimentov Notranjskega, Primorskega, Dolenjskega In Alpskega krasa. Glede na mineralno sestavo sedimentov Je bilo v nekaterih vzorcih lahko določiti njihov izvor, toda pri ostalih bodo potrebne še dodatne raziskve. Ključne besede: kras, mineral, sediment, izvor, preperevanje, Slovenija Abstract UDC 552.54:551.44(497.12-12/-14) Zupan HaJna, Nadja: Mineral composition of mechanical sediments from some parts on Slovenian karst In the article is presented the review of mineral composition of mechanical sediments from karst of Notranjska, Primorska, Dolenjska and Alps. Regarding the mineral composition of sediments in some samples it was easy to define their origin, but in the other the further analyses are necessary. Key words: karst, mineral, sediment, origin, weathering, Slovenia Naslov - Address mag.Nadja Zupan HaJna, dipl.ing.geol. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 66230 POSTOJNA, Titov trg 2 Slovenija UVOD V članku je podan pregled mineraloško analiziranih kraških mehanskih sedimentov iz nekaterih delov slovenskega krasa, ki so bili obdelani v zadnjih nekaj letih. Poudarek je na neobjavljenih analizah, že prej objavljeni rezultati so služili za primerjavo mineralne sestave med različnimi sedimenti. Nekaterim vzorcem se je glede na mineralno sestavo dalo sklepati na njihov izvor. Pri ostalih so za določitev izvora sedimenta potrebne še nadalnje raziskave In je zato predstavljena samo njihova mineralna sestava. Različne mehanske Sedimente, po mineralni sestavi In po starosti, najdemo po krasu kot zapolnitve razpok, žepov, vrtač ter brezen ali kot Sedimente v jamah. V tej razpravi sem skušala najti odgovor na vprašanja: 1. Ali so si sedimenti po krasu podobni po mineralni sestavi glede na čas usedanja in tako pripadajo istim "sedlmentnim pokrovom" ter so samo različno prepereli - različne stopnje preperevanja istega izvornega sedimenta. 2. Ali sestava mehanskih sedimentov odraža lokalna geološka in hidrološka dogajanja, to je preperevanje kamnin v okolici zapolnitev in Jam ter lokalne poplave. 3. Ali so rezultat obeh procesov in je mineralna sestava odvisna od časa, kraja in pogojev sedimentacije. MEHANSKI SEDIMENTI NA KRASU Dosedanje raziskave Najpomembnejši raziskovalec sedimentov na našem krasu je bil dr. Rado GOSPODARIC. Preučeval je njihovo starost in izvor. Pri svojem delu je uporabljal sedimentološke in petrografske analize, opisal In obdelal je Sedimente iz Cerkniškega polja in okoliških Jam (1969, 1970, 1971a, 1971b, 1979), iz Postojnskega jamskega sistema in Planinske jame (1976, 1982a, 1982b) ter drugih jam s slovenskega krasa (1974, 1980a, 1980b, 1981, 1983, 1984a, 1984b, 1985, 1989). Pasovite ilovice in prodne zasipe v Postojnskem jamskem sistemu Je GOSPODARIC obdelal v svoji doktorski disertaciji. Ugotovil je, da Je zelo pomembno petrografsko razločevanje mehanskih jamskih sedimentov, ter s tem njihova korelacija. Nevezane Jamske sedlmente so v svojih delih opisovali tudi arheologi, na-prlmer S.BRODAR (1966) In F.OSOLE (1961). V svoji diplomski nalogi je F. ŠUŠTERŠIČ (1976) preučeval kvartarne Sedimente v zasutih breznih notranjskega krasa in M.ISTENIČ (1987) Sedimente v Taborski jami. Na kraškem površju so preučevali terra roso različni avtorji, med drugimi A.HORVAT (1953) In V.GREGORIČ (1969). Nastanek sedimentnih pokrovov, zapolnitev in skorij Mehanske sedimente na krasu najdemo odložene v jamah in na površju, kjer zapolnjujejo večje in manjše depresije ali pa prekrivajo večja področja. Sedimentni pokrovi so lahko na mestu nastanka (eluvij) ali prinešeni na določeno ozemlje od drugje. V toku prenosa in odlaganja na drugotnem mestu pri tem zapolnijo vse depresije prej obstoječega reliefa. Značilni sedimentni pokrov za kraško ozemlje je rdeča Ilovica, imenovana terra rosa. Najdemo Jo lahko v debelih slojih po površju ali infiltrirano v razpoke in Jame. Izvorni material za sedlmentne pokrove, zapolnitve in Jamske sedimente so različno mehansko in kemijsko prepereli ostanki kamnin. Pri mehanskem pre-perevanju nastaja kamninski drobir, ki se nanaša v depresije. Pri kemijskem preperevanju se lahko prvotni minerali: - preobrazijo v nove minerale in se kopičijo v novih usedlinah, - aH ostanejo kot rezidualni minerali v skorjah in novih usedlinah ter so pokazatelj Izvorne kamnine. Prvotni minerali se lahko izgubijo pri preperevanju na različne načine. Najpomembnejša je kemijska razgradnja ali izmenjava (F.J.PETTIJOHN, P.E.POT-TER, R.SIEVER, 1972). Koliko mineralov in kateri se izgubijo na svoji poti Je odvisno od dolžine in smeri transporta. Velik vpliv na minerale ima različno močna abrazija. Mehkejši minerali zato prej razpadejo kot trši ali pa so od njih bolj zaobljeni. Mnogi minerali so premehki, da bi preživeli transport v velikosti zrn peska, zato njihova zrna najdemo v velikosti melja in gline. Kamnine začnejo preperevati, ko so izpostavljene drugačnim pogojem kot so vladali pri njihovem oblikovanju in to zaradi tega, ker vsaka kamnina teži k vzpostavitvi fizikalnega in kemijskega ravnotežja. Način preperevanja je odvisen od mineralne sestave kamnin. Različni minerali so pri različnih atmosferskih pogojih različno obstojni. Karbonatne kamnine mehansko in kemijsko preperevajo (R.B.KRAUSKOPF, 1982), ko pridejo v območje atmosferskega pritiska in temperature ter pod vpliv površinske vode, ki je relativno bogata s COj in Oj. Najpomebnejša pri raztapljanju karbonatov so karbonatna ravnotežja, ki podajajo odnos med ogljikovo kislino in karbonatnimi minerali. Na površju in v coni navpičnega preni-kanja na krasu voda raztaplja kalcit in ga potem v jami izloči v obliki sige. Apnenec raztapljajo šibke kisline, na samo raztapljanje vplivajo različni dejavniki, kot so parcialni tlak COj, temperatura in pH, medtem ko Eh nima na razpad in tvorbo kalcita nobenega vpliva. Topnost kalcita v naravnih vodah pada pri višji temperaturi zaradi tega, ker je COj manj topen v toplih kot mrzlih vodah. Več ga je, več je karbonatne kisline, ki apnence raztaplja. Karbonati so različno topni. Tako Je dolomit na primer manj topen od apnenca. Vrednost pH ima velik vpliv na topnost in obarjanje karbonatov. Pri nizkem pH, kjer večina raztopljenega karbonata obstaja v obliki HjCOa, Je vodil- no raztapljanje kalcita, pri visokem pH pa poteka obarjanje kalcita. Meja obstojnosti kalcita Je pri pH - 7,8. Poleg raztapljanja apnenca prihaja tudi do njegovega mehanskega razpadanja. Nekarbonatni minerali, ki so v manjših količinah prisotni kot primesi v apnencih, so od njih mnogo bolj obstojni in se navadno skoncentrirajo med neto-pniml ostanki. Kremen, ki ga Je veliko v silificiranih apnencih. Je zelo obstojen. Njegovo preperevanje obsega zelo počasno drobljenje in topljenje v površinskih vodah. Ker Je kremen zelo obstojen mineral Je končni produkt preperevanja različnih kamnin. Zato ga velikokrat najdemo kot prevladujoč mineral v različnih mehanskih sedimentih na površju. Minerali, kot so glinenci, amfiboli, piro-kseni, ki gradijo na primer flišne kamnine in različne peščenjake, so velikokrat v kontaktu s karbonatnimi kamninami, so veliko manj obstojni od kremena. Te minerale največkrat nadomeščajo glineni minerali in klorit. Kateri od naštetih mineralov pri preperevanju nastanejo Je odvisno od fizikalno kemijskih pogojev v okolju. Preperevanje kamnin običajno pospešuje toplo podnebje, večja količina površinske vode in tektonska razdrobljenost kamnin. Prepereli ostanki lahko ostanejo na mestu nastanka, voda jih lahko nanaša v depresije, razpoke, Jame, ali na večja področja. Pokrovi in preneseni sediment! so potem podvrženi procesom diageneze, kjer lahko pride do nastanka skorij. Skorje so največkrat limo-nitne z ostanki prvotne kamnine ali sedimenta. Železo Je v mineralih primarne kamnine ali pa Je bilo prinešeno s sedimentom. Fe''* ion Je lažje topljiv in se transportira v raztopinah, ko se oksidira nastaneta železova hidroksida goet-hit in lepidokrokit, kjer Je železo v obliki Fe^* iona. Železovi hidroksidi so slabo topni, in zato ostanejo v obliki skorij. Vsi sedimenti s kraškega površja pa so lahko nanešeni v Jame z vertikalnim prenikanjem vode ali s ponikalnicami. Glede na mineralno sestavo usedlin lahko sklepamo na njihov izvor, zato je dobro poznati tudi kamnine in njihove preperele ostanke zunaj Jam. Pregled mineralne sestave po kraških območjih Slovenije V zadnjih nekaj letih so bile narejene mineraloške analize kraških mehanskih sedimentov iz različnih predelov slovenskega krasa. Največ je bilo obdelanih vzorcev z Notranjskega in Dolenjskega krasa, manj pa z Alpskega in Primorskega krasa. Vsi vzorci so bili obdelani z metodo rentgenske difrakto-metrije. Rezultati so navedeni po relativni količini posameznega minerala v vzorcu, glede na intenzivnost njihovih glavnih odbojev. Lege vzorčnih mest so označene na sliki 1. 1. Notranjski kras Na področju Notranjskega krasa Je bilo obdelano največ mehanskih sedimentov iz jam, manj pa s površja. Vzorci so iz Drskovč pri Pivki, Postojnskega Jamskega sistema. Planinske jame, Zelških Jam, Volčje Jame, Cerkniškega Jezera, izvirov Malnov, Ivanjega sela in Stare vasi. 1.1 Drskovče pri Pivki Vzorec ilovice vsebuje največ kremena (70%), sledi mu kalcit (20%), in kao-linit, v sledovih sta illit in plagioklaz. 1.2 Stara vas V sivi lapornati ilovici prevladuje kalcit (45%), po količini mu sledi kremen (35%). Nekaj je tudi muskovita (10%) in plagioklaza (5%), malo je kaolinita in klorita (skupaj okrog 5%). Mineralna sestava nakazuje na izvor sedimenta s fliša, zraven je opazen vpliv dotoka drobirja z apnenca. 1.3 Volčja Jama Rdeči peščenjak vsebuje največ kalcita (okrog 80%), kremena Je 5%, malo je illita, kaolinita in gibbsita. V sledovih so prisotni goethit, hematit in boehmit. Kalcitni drobir je nezaobljen in tudi mineralna sestava vzorca, kažeta na izvor sedimenta iz kamin okrog Jame. 50 km Slika 1: Položaj analiziranih vzorcev Fig. 1: Positions of analysed samples 1. Drskovče pri Postojni / near Postojna, 2. Stara vas, 3. Volčja Jama, 4. Postojnska Jama, 5. Pivka Jama, 6. Planinska jama, Malni, Mrzli dol, 7. Cerkniško Jezero, 8. Zelške Jame, 9. Ivanje selo, 10. Dimnice, 11. Lokovec, 12. Velika ledenica v Paradanl, 13. Brlog na Rimskem, 14. Stari Log, 15. Stranska vas, Radoha, 16. Zallsec, 17. Poganke, 18. Žvlrče, 19. Polica, 20. Kredarica, Planika, Rž, 21. Lanževlca, Gradič, Podrta gora. Suha. 1.4 Postojnska Jama V vzorcih Iz Postojnske jame so bili najdeni naslednji minerali: kremen, kalcit, illit, kaolinit, muskovit, klorit, plagioklaz in v sledovih goethit. Povprečna sestava vzorcev (slika 2/1) kaže na to, da močno prevladuje kremen (do 75%), sledita mikroklin (do 8%) in kalcit ( do 5%), precej je tudi klorita in mus-kovita (skupaj okrog 7%), ostalih mineralov je pa malo. Taka mineralna sestava kaže na izvor sedimenta iz fliša Pivške kotline. 1.5 Pivka Jama V Pivki jami sta bila z analizami iz vzorcev ločena dva tipa sedimenta. Pri prvem (1.5a) gre za dotok materiala po odprtih razpokah v jamo z navpičnim prenikanjem. Drugi (1.5b) je tektonska glina, ki se na prvi pogled izgleda kot laminiran rečni sediment. Vendar je v teh vzorcih skoraj samo kalcit, redko v katerih najdemo v sledovih kaolinit, goethit In hematit. Sediment, ki ga prenikajoča voda prinaša s površja v jamo ima naslednjo mineralno sestavo: kremen (45%), kalcit (30%), illlt (10%), kaolinit več kot 5%, plagioklaz (4%), dolomit (2%), klorit (2%) in goethit. Kot možen izvor je bila analizirana tudi rdeča preperina nad Pivko jamo. V vzorcih prevladuje kremen, ki ga je okrog 40%, kalcita je približno 25% in dolomita je malo manj kot 20%. V manjših količinah so plagioklaz (5%), kaolinit (3%), klorit (3%), Ulit (2%) in rogovača (2%), v sledovih sta opazna goethit In hematit. 1.6 Planinska Jama V Rakovem rokavu Planinske jame je bilo analiziranih več vzorcev peska in ilovice. Povprečna sestava vzorcev je prikazana na sliki 2/2. Njihova mineralna sestava kaže na flišnl izvor, saj v vzorcih prevladuje kremen (okrog 70%), po količini mu sledita plagioklaz in muskovit (vsakega okrog 10%). Ostali minerali so v podrejenih količinah, najdemo pa klorit, kaolinit ter goethit. V nekaterih vzorcih je tudi nekaj kalcita in dolomita, ki sta obogatila sediment s fliša na poti skozi kraško podzemlje. 1.7 Malnl Na izviru v Malnih 80% sedimenta predstavlja kalcit, kremena je okrog 10%, ostalih mineralov je v vzorcu malo. Po količini si sledijo muskovit, dolomit, goethit, kaolinit in plagioklaz (slika 2/3). Razen kalcita in dolomita imajo minerali verjetno svoj izvor v flišu Pivške kotline. Kalcit in dolomit sta iz apnenca in dolomita, ki ju Je voda pri pretoku skozi podzemlje erodirala. 1.8 Mrzli dol Rumenorjava ilovica vsebuje največ kremena (okrog 80%), malo je Ulita, klorita in plagloklaza (vsakega okrog 5%) in najman kaolinita (manj kot 5%). Tudi ta mineralna sestava kaže na Izvor mineralov s fliša. 1.9 Cerkniško Jezero Pred ponorom v Veliko Karlovico v sedlmentu najdemo naslednje minerale: kremen (okrog 50%), dolomit (45%) in malo kaolinita, diaspora ter goethita. Vsi ti minerali domnevno predstavljajo petrografsko sestavo obrobja Cerkniškega polja in njihove preperele ostanke. 100 V. 50 K Ml Ca Kl Mu I Ka G 100 % 50 Vhrrm Ca K Mu D G Ka PI 100 'h 50 K RuCrPI Ci Mu KI An T G Mi 6 ImCi P! RuMi An D Ca A G Slika 2: Povprečna mineralna sestava vzorcev Fig. 2: The average mineral composition of samples Številka diagrama/ the number of diagram: 1.Postojnska jama, 2.Planinska jama, 3. Malni, 4.Dimnice, 5, Velika ledenica v Paradani 1. 6. Velika ledenica v Paradani 2. Minerali v vzorcih/ minerals in samples: K- kremen/ quartz. Ca- kalcit/ calcite. D- dolomit/ dolomite, Pl- plagioklaz/ Na-Ca feldspar, Mi- mikroklin/ microcline. Mu- muskovit/ muscovite, KI- klorit/ chlorite. I- illit/ illite, Ka- kaolinit/ kaolinite, G- goethit/ goethite, Ru-rutil/ rutile, An- anataz/ anazase, Cr- kromit/ cromite, Ci- cirkon/ zircon, T- turmalin/ tourmaline. Im- ilmenit/ ilmenite. A- ankerit/ ankerite 1.10 ZelSke Jame V Blatnem rovu Zelšklh Jam Ima ilovica naslednjo mineralno sestavo: okrog 50% kremena, 15% dolomita, 10% kalcita, po 5% klorita in gibbslta, 3% kaolinl-ta, 2% illita in v sledovih diaspor, goethit ter hematit. Minerale Je voda prinesla s Cerkniškega polja, na poti skozi podzemlje pa Je prišlo do obogatitve s kalcitom. 1.11 Ivanje selo Mineralna sestava peščene lutke iz zasutega kraškega žepa Je okrog 80% kalcita, 15% kremena, malo Je goethita in boehmita, kaolinit, gibbsit, psilome-lan ter piroluzit se nahajajo v vzorcu samo v sledovih. Glede na mineralno sestavo in njihovo nezaobljenost so verjetno v žep naplavljeni iz njegove okolice. 1.12 Kalce Dolomita Je v vzorcu največ (40%), sledita kalcit in kremen (po 20%), nekaj Je tudi kaolinita in gibbsita (skupaj okrog 10%), malo Je tudi klorita, v sledovih je mikroklin. Potrebne bodo še dodatne raziskave, vendar večina materiala izvira iz bližnje okolice, opazen pa je mogoče rahel vpliv mineralov s fliša. 2. Visoki notranjski kras Vzorci so iz nahajališča prodnikov Lokovec z Banjške planote ter Velike Ledenice v Paradani s Trnovskega gozda. 2.1 Lokovec Z Lokovca sta bila analizirana dva vzorca. V prvem vzorcu močno prevladuje apatit (95%) zraven Je malo neznanega minerala. V drugem vzorcu Je samo apatit, saj edino v sledovih lahko opazimo kremen in neznani mineral. Za določitev izvora tega apatlta bodo potrebne še nadaljne raziskave. 2.2 Velika Ledenica v Paradani V tej Jami sta najdena glede na izvor dva tipa mehanskih sedimentov. Prvi (2.2a) Je peščenjak v vhodnem delu jame z mineralno sestavo kremen (okrog 55%), goethit (20%), ilmenit (10%), clrkon (5%), plagioklaz, rutil, mikroklin in anataz, ki Jih Je pa v vzorcu bolj malo (slika 2/5). Minerali tega peščenjaka imajo izvor zunaj Jame in tudi ne iz poznanih okoliških kamnin, tako, da je izvor neznan. DrugI tip (2.2b) Je pesek pod aktivnimi brezni, ki vsebuje dolomit (50%), kalcit (40%) in ankerit (okrog 5%), ter malo goethita ter illita (slika 2/6). Mineralna sestava kaže na nastanek sedimenta z mehanskimi procesi v sami Jami. V Jami najdemo tudi pesek, ki Je po mineralni sestavi mešanica obeh tipov, ker voda oba spira in nanaša v globje dele Jame. 3. Primorski kras Narejene so bile analize peskov in ilovic iz jame Dimnice v Matarskem po-dolju. 3.1 Dimnice Vzorci peska In ilovice iz Dimnic vsebujejo povprečno največ kremena, okrog 50%. Po količini v različnih vzorcih sledijo drugačni minerali. Rutlla je do 20%, kromita do 40%, do 10% je plagioklaza, clrkona, muskovlta, klorlta, ana-taza in turmalina. Goethlta je do 5%, v še manjših količinah sta pa ponekod prisotna gibbsit in mlkroklin (slika 2/4). Ti minerali imajo po vsej verjetnosti svoj izvor v brkinskem flišu, od koder vode ponlkajo v kras Matarskega podolja. 4. Dolenjski kras Največ je bilo analiziranih vzorcev iz zasutih žepov v Suhi krajini. Tu najdemo slabo zaobljene kremenove peske v rumeni preperini in drobne lepo zaobljene peske z navzkrižno plastovitostjo. Po površju na Dolenjskem najdemo tudi debele rjavkastordeče, rdeče in rumene preperlne. Kot primer jamskih mehanskih sedimentov s tega področja so bili analizirani vzorci iz Brloga na Rimskem. 4.1 Brlog na Rimskem Vzorci peska in Ilovice iz jame vsebujejo v različnih količinah minerale: kremen do 60%, kalcit in dolomit do 50%, muskovit in plagioklaz do 10%, Ulit, goethit in kaollnlt do 5%, v posmeznih vzorcih je malo klorlta, rogovače in mlkrokhna. Minerali imajo v glavnem izvor v permijskem peščenjaku, ki leži ob kontaktu z apnenci in dolomiti pred Jamskim vhodom. Kalcit in dolomit pa predstavljata karbonatni drobir iz Jame. 4.2 Stari Log Rdečerjava preperina pred Starim Logom vsebuje okrog 60% kremena, 20% muskovlta, 10% klorlta, malo je goethlta, plagioklaza, mikrokllna, kalcita In dolomita (slika 3/7). 4.3 Stranska vas V vzorcu sivozelenega melja je daleč največ kremena (80%), sledi mu kaollnlt (10%), nato muskovit in klorlt (vsakega je po približno 5%) in v sledeh nastopa mikroklln. 4.4 Zallsec Drobnozrnat pesek z vmesnimi plastmi gline iz žepa pri cestnem useku vsebuje okrog 75% kremena. Muskovlta Je približno 10%, goethlta, kaolinita in klorlta pa po 5% (slika 3/8). Navzkrižna plastovitost sedlmenta kaže na transport z vodnim tokom. Izvora mineralov se iz te mineralne sestave ne da določiti. 4.5 Poganke Slvorumena preperina iz vrtače pri Pogankah vsebuje 60% kremena, 15% klorlta, 10% plagioklaza, 8% muskovlta, ter nekaj montmorlllonlta, rogovače In mikrokllna. Tudi tu se izvor ne da določiti, vsekakor ni iz kamnin v okolici vrtače. 100, % i 50 K Mu KI G PI Mi Ca D 100 y. 50 i/ZT/Amm^ K G H Ca L 100 V. 50 11 Ca K D Ka H G Ml KI 100 V. 50 8 i VAZ/kz/KJ/A K Mu G Ka KI 100 V. 50 10 I K Ca D G Ka Mu 100 V. 50 12 I 77F77L K Ca DKa I KI PI Slika 3: Mineralna sestava vzorcev Fig. 3: Mineral composition of samples Številka diagrama/ the number of diagram: 7. Stari Log, 8. Zalisec, 9. Lanževica, 10. Lepa Ruša, 11. Jama pod Ržjo 1, 12. Nad Kalvarijo Minerali v vzorcih / minerals in samples: K-kremen/ quartz. Ca- kalcit/ calcite, D- dolomit/ dolomite, Pl- plagioklaz/ Na-Ca feldspar. Mi- mikroklin/ microcline. Mu- muskovit/ muscovite, KI- klorit/ chlorite. I- illit/ illite, Ka-kaolinit/ kaolinite. G- goethit/ goethlte. H- hematit/ hematite, L- lepido-krokit/ lepidocrocite 4.6 Žvirče Večji odprt profil rumenega kremenovega peska pri Žvirčah vsebuje slabo zaobljena kremenova zrna, ki Jih Je okrog 80%. V vzorcu Je nekaj tudi muskovi-ta in goethita. Izvor kremena tu ni mogoče določiti. 4.7 Blatna dolina (Radoha) Kalcita in kremena je v vzorcu največ (vsakega malo manj kot 40%), dolomita in illita je malo (vsakega okrog 10%), zelo malo je klorita, v sledeh je mikroklin. 4.8 Polica (Grosuplje) Vzore rumenega plastnatega peseka vsebuje največ kremena (50%), sledita muskovit in mikroklin (vsakega po okrog 20%), kalcita in dolomita je malo (vsakega okrog 5%), v sledeh Je prisoten goethit. 5. Alpski kras S področja Lanževice, Komne, in Triglava je bilo analiziranih več vzorcev. Podana je samo njihova mineralna sestava, ker so za določitev izvora mineralov potrebne še dodatne raziskave in analize. 5.1 Lanževlca Pesek iz jame na pobočju vsebuje (slika 3/9) kremen, ki v vzorcu močno prevladuje (okrog 70%). Precej je tudi goethita (15%), nekaj hematita (okrog 8%), zelo malo je v vzorcu kalcita in lepidokrokita (obeh skupaj okrog 5%). 5.2 Za Gradičem Tu sta bila analizirana dva vzorca. V vzorcu peska (5.2a) močno prevladuje kremen (85%), malo je kalcita (okrog 10%) in zelo malo Je kaolinita (manj kot 5%). Siva pasovita ilovica (5.2b) vsebuje največ kremena (75%), nekaj je tudi muskovita (15%) in kaolinita (10%), v sledovih je plagioklaz. 5.3 Podrta gora Peščenjak vsebuje največ kalcita (50%), sledi mu kremen (45%), malo je pa tudi goethita, klorita in kaolinita. 5.4 Komna (Suha) V vzorcu je skoraj samo kremen, v sledeh so prisotni illit, klorit in kalcit. 5.5 Lepa Ruša Največ Je v peščenjaku kremena (40%), po količini mu sledi kalcit (30%), precej je tudi dolomita (15%) in goethita (10%), malo Je kaolinita in muskovita (skupaj okrog 5%). Mineralna sestava je razvidna iz slike 3/10. 5.6 Planika Daleč največ je v vzorcu kalcita (70%), precej manj Je kremena (20%), zelo malo je goethita, dolomita in kaolinita ter plagioklaza. 5.7 Kredarica Kalcit In kremen sta v peščenjaku s Kredarice zastopana približno v enaki količini (vsakega okrog 40%) In tudi prevladujeta. Kar veliko Je tudi dolomita (15%), malo Je goethlta (5%), v sledeh Je pa prisoten kaolinit. 5.8 Jama pod Ržjo V Jami pod RžJo sta bila analizirana dva vzorca. Rdeči peščenjak (5.8a) vsebuje največ kalcita (40%), sledi mu kremen (35%) in dolomit (20%), nekaj je tudi kaollnlta in hematita (skupaj okrog 5%), v sledovih nastopajo goethit, mlkroklln In klorlt (slika 3/11). V rumenem vzorcu (5.8b) Je največ kalcita (50%), po količini mu takoj sledi kremen (40%), malo Je kaollnlta (dobrih 5%) In dolomita (manj kot 5%), v sledovih je klorlt. 5.9 Nad Kalvarijo (Kredarica) V vzorcu sive Ilovice je največ kremena (60%), po količini mu sledi kalcit (20%), nekaj Je tudi dolomita, kaollnlta in Ulita, v sledovih sta klorit in plaglo-klaz (slika 3/12). SKLEP Glede na mineralno sestavo mehanskih sedimentov na krasu lahko sklepamo na Izvorno področje materiala, ki Jih sestavlja. Dolgo časa je veljalo, da so sedlmentne zapolnitve na krasu samo nekarbonatne sestave in da je glavni mineral v njih kremen. Vendar je Iz rezultatov analiz razvidno, da se predvsem v jamskih sedlmentih, lahko tudi ostalih, ki imajo izvor na nekarbo-natnem zaledju, močno zviša delež karbonartnlh mineralov. To se predvsem opazi med primerjavo mineralne sestave peska in ilovice Iz Postojnske jame (slika 2/1) in peska iz izvira Malnov (slika 2/3). Gre za karbonatni drobir, ki ga voda erodira na poti skozi kraško podzemlje ali spere s pobočij okrog različnih kraških depresij. Če Je okolje iz apnenca, najdemo v mehanskem sedlmentu povišan delež kalcita, če Je iz dolomita pa večji delež dolomita. Velika ledenica v Paradanl je na primer v jurskih apnencih In dolomitih, zato v pesku pod stopnjastlmi brezni najdemo v pesku dolomit In kalcit v približno enakem deležu (sliki 2/5 in 2/6). Mineralna sestava vseh vzorcev Je prikazana na sliki 4. Nekateri vzorci imajo primerljivo mineralno sestavo, zato lahko pripadajo istemu izvoru, ki je glede na dano mineralno sestavo včasih določljiv včasih pa ne. Na primer primerljivi so vzorci 5.5, 5.7, 5.8a in 5.8b aH pa 5.2a in 5.4. Glede na mineralno sestavo z že narejenimi analizami ne moremo določiti izvora ne celotnega sedi-menta In ne kremena v njih. Kalcit v njih nastopa kot cement ali pa z dolomitom izvirata iz apnencev In dolomitov okrog nahajališč vzorcev. Velikokrat minerali v mehanskih sedlmentih na krasu kažejo na njihov Izvor iz okoliških karbonatnih In nekarbonatnlh kamnin. Večji sedimentnl pokrovi so glede Izvora težko določljivi, predvsem zato, ker v njih najdemo kot prevladujoč mineral kremen, ki je eden najbolj obstojnih mineralov pri prepe-revanju. Tako je kremen lahko končni produkt preperevanja cele vrste različnih kamnin in tako magmatskih, metamorfnlh in sedlmentnlh. Minerali klorit, kaolinit. Ulit, goethit, lepldokroklt in hematlt so tudi lahko produkti prepe- K Ca D PI Mi Mu KI 1 Ka Ru An Cr Ci T Im A H L B Ap R 1.1 □ O • • X 1.2 A A — X — — 1.3 — ■ — — • • — 1.4 □ — — X _ — • 1.5a A O - X X - 1 1 1 1.5b ■ • • • 1.6 □ — — X X — — — 1.7 X □ — — — — — 1.8 □ - — _ — 1.9 A A — — — 1.10 A X O — — — • • - 1.11 O □ — — - 1.12 O O A • - - 1— 1 - 2.1 • ' ■ 2.2a □ - - o - - - X A A - - - 3.1 A — X — - X X X X - • 4.1 □ O O X — X — - - - 4.2 □ — — — — o X — 4.3 □ • - — X 4.4 X - - — 4.5 X — X O 1 - 4.6 n - - 4.7 ^ A X m — X 4.8 - - O o • 5.1 [■1 - o X - ä2a 5.2b n X — [i] • O X 5.3 A — — — 5.4 n • • • 5.5 Al O — — X ! 5.6 A — — - - 5.7 A O • — 5Sa A o • • — • - 5.8b A — • — 5.9 O - • • - - 1 • 2 - 3 X 4 O 5 A 6 □ Slika 4: Pregled mineralne sestave v vseh vzorcih Fig. 4: Review of mineral composition in all samples Minerali v vzorcih/ minerals in samples: K- kremen/ quartz, Ca- kalcit/ calcite, D- dolomit/ dolomite, PI- plagioklaz/ Na-Ca feldspar, Mi- mikroklin/ microcline, Mu- muskovit/ muscovite, KI- klorlt/ chlorite, I- illit/ illlte, Ka-kaolinit/ kaolinite. G- goethit/ goethite, Ru- rutil/ rutile, An- anataz/ anazase, Cr- kromit/ cromite, Ci- cirkon/ zircon. T- turmalin/ tourmaline. Im- ilmenit/ ilmenite. A- ankerit/ankerite. H- hematit/ hematite, L- lepi-dokrokit/ lepidocrocite, B- boksitni minerali/ boxite minerals, Ap- apatlt/ apatite, R- rogovača/ hornblende Delež mineralov v vzorcu/ percent of minerals in sample: 1- sled/trace, 2-do/to 5%, 3- do/to 10%, 4- 10% do/to 30%, 5- 30% do/to 50%, 6- 50% do/to 80%. 7- 80% do/to 100% revanja različnih kamnin. Ali so pa produkti diageneze samega mehanskega sedimenta v različnih okoljih, in nam o samem izvoru materiala nič ne povejo. Glede na zaobljenost posameznih mineralnih zrn v takih pokrovih lahko sklepamo na to, aH je nastal na mestu iz neznane izvorne kamnine ali Je z vodnim tokom prinesen od nekje daleč. Izvor posameznih sedlmentov In mineralov v njih je v mnogih primerih neznan ali težko določljiv, zato bo potrebno narediti še precejšnje število različnih analiz in primerjav. LITERATURA Brodar, S., 1966: Pleistocenski sedimenti in paleolitska nahajališča v Postojnski jami. Acta carsologica,4,55- 183,Ljubljana. Gospodarič, R., 1969: Raziskovanje Velike in Male Karlovice, Naše jame, 10,61 -66,Ljubljana. Gospodarič, R., 1970: Speleološke raziskave Cerkniškega Jamskega sistema. Acta carsologica,5,109- 169,LJubljana. Gospodarič, R., 1971a: O nekaterih jamah ob Cerkniškem jezeru. Mladinski razlskivalni tabori,2,Gibanje znanost mladini,49-64,Ljubljana. Gospodarič, R., 197Ib: O nekaterih ponorih na Cerkniškem jezeru. Naše jame. 12,43-5 I .Ljubljana. Gospodarič, R., 1974: Fluvialni sedimenti v Križni jami. Acta carsologi-ca,6,327-366,Ljubljana. Gospodarič, R., 1976: Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju. Acta carsologlca,7,5- 135,Ljubljana. Gospodarič, R., 1979: Kraški pojavi Cerkniškega polja. Acta carsologi-ca,8,11- 162,Ljubljana. Gospodarič, R., 1980a: Generacije sig v klasičnem krasu Slovenije. Acta carsolo-gica,9,91-110,Ljubljana. Gospodarič, R., 1980b: Škocjanske jame. Vodnik ekskurzij 6.jugoslovanski simpozij HlG,5-8,Portorož. Gospodarič, R., 1981: Fosilne poplave na krasu. Naš krš,87- 93,Sarajevo. Gospodarič, R., 1982a: Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrobju Planinskega polja. Acta carsologica, 10,157-171,Ljubljana. Gospodarič, R., 1982b: Stratigraflja jamskih sedlmentov v Najdeni jami ob Planinskem polju. Acta carsologica, 10,173-195,Ljubljana. Gospodarič, R., 1983: O geologiji in speleogenezl Škocjanskih jam. Geološki zbornik, Razprave- poročlIa,4,163-172,Ljubljana. Gospodarič, R., 1984a: Jamski sedimenti in speleogeneza Škocjanskih jam. Acta carsologica, 12,27-48,Ljubljana. Gospodarič, R., 1984b:Starost jamskih sedlmentov v jamah Dinarskega krasa Slovenije. 9.jugoslovanski speleološkl kongres,225-229,Zagreb. Gospodarič, R., 1985: O speleogenezl Dlvaške jame in Trhlovce. Acta carsologica, 13,5-36,Ljubljana. Gospodarič, R., 1989: Paleoclimatic record of cave sediments from Postojna karst. Annales de la Societe Geologique de Belgique,91-95,112,fasc.2,Liege. Gregorič, V.,1969:Nastanek tal na triadnih dolomitih. Geologija 12, 201-230,Lju-bljana. Hrovat, A., 1953: Kraška ilovica. Državna založba,!- 91 .Ljubljana. Istenič, M., 1987: Geokemična primerjava llovic v Taborski jami s tlemi v okolici. Diplomska naloga,Geološki odsek Montanističnega oddelka FNT,I-85. Krauskopf, K.B., 1982: Introduction to geochemistry. McGraw-Hill, 1-601,Singapur. Osole, F., 1961: Parska golobina, paleolitska postaja v Pivški kotlini. Razprave 4.razreda SAZU,6,437- 498,Ljubljana. Pettijohn, F.J.& Potter, P.E.& Siever, R.,1972: Sand and Sandstone. Springer-Verlag,l-618,Berlin,Heidelberg,New York. Šušteršič, F., 1976: Kvartarni sedimenti v zasutih breznih notranjskega krasa. Diplomska naloga,Geološki odsek Montanističnega oddelka FNT,1-91. MINERAL COMPOSITION OF MECHANICAL SEDIMENTS FROM SOME PARTS ON SLOVENIAN KARST Summary Regarding the mineral composition of mechanical sediments on karst the provenance of the material can be determinate. A long time the opinion prevailed that the sediment filling on the karst is just made of noncarbonate minerals and that the main mineral is quartz. But from the results of analyses is seen that in many cases the percent of carbonate minerals in the mechanical sediments is relatively big. The review of mineral composition from all samples is shown on figure 4. The origin of calcite and dolomite in sand and loam is in the particles of limestones and dolomites which were eroded from cave walls by underground water current. This is well seen on figure 2, where the percent of the calcite is low in the sand in Postojna cave and much higher in the sand in spring of Malni. The other exemple is in the Velika ledenica in Paradana where two different kind of mechanical sediments were found. The first is sandstone in the entrance of the cave. The mineral composition is shown on the figure 2/5. The origin of this sediment is unknown, but well rounded grains of quartz allude to eolian origin. The second kind is the sand from the bottoms of the pits. This sand consists almost entirely of dolomite and calcite (fig. 2/6), as the cave developed in Jurassic dolomites and limestones. In many cases the origin of minerals in mechanical cave and surface sadiments on the karst is local, originating from the nearby rocks. But in larger sediment nappes it is very hard to determine the minerals origin. Specially if the quartz is the main mineral as it is well known that quartz is one of the most resistant mineral on weathering. It can be the weathering rest of different rocks, like magmatic, metamorphic and sedimentary. In many cases minerals like chlorite, kaollnite, illite, goethite and hematite are found In the mechanical sediments. They also may be products of different rocks weathering or they are formed during diagenesls of the sediment. The origin of single sediments and minerals in them is in many cases unknown or very difficult to define. So a lot of analyses and comparisons are necessary to be done.