Posamezna Številka S dinarjev Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI Maj« Okrajni odbor Socubstsine zverc deiorath ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mar.boru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje L. uprava rudnika — Telefon št. 54 — Račun pri podružnici Narodu« banke v Trbovljah štev 614-„T"-146,— List izhaja vsako sredo. — Letna naročnina 300 din polletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 6 din. na 6 straneh 8 din. na več 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvo najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo LETO VI. — ST. 23. TRBOVLJE, 10. Junija 1953 GLAS LO SOCIALISTIČNE ZVEZF DELOVNIH LJUD ZASAVJA Uredba o davku na sklad za plače je doživela dokaj žolčnih napadov in kritik, ki so večkrat dobile značaj krulioborstva, pri čemer kritiki niso upoštevali družbeno-ekonomske utemeljenosti tega ukrepa. Zato je potrebno razčleniti vzroke in posledice te uredbe ne z ozkega Idealnega vidika, pač pa s širšega, vsejugoslovanskega stališča. Znano nam je, da naša država kljub velikim uspehom trenutno ni v nič kaj rožnatem položaju. Vzroki so znani: vojna napetost in mrzlično oboroževanje v svetu, ki tudi nam diktira, da vlagamo 20 odst. narodnega dohodka za narodno obrambo, nadalje merilu ta presežek dosega veli-1 proizvajalcev potrjen prekvali- ' kanske milijardne vsote in pred- j fikacijski sestav delovne sile, stavlja resno nevarnost za naše potem bi z Uredbo določena po-gospodarstvo. Visoke cene in vprečna plača na enega zapo-drugi boleči pojavi so prav po- ; slenega v našem okraju znašala sledi ca obstoja teh viškov kup- ; 10.570 din. Razlika med doseda- ne moči. Da so dohodki prebivalstva res visoki, nam poleg že navedenih številk kažejo tudi podatki o prometu v gostinstvu. Ta premet je po letih naraščal takole: njo povprečno plačo in po Uredbi določeno bj znašala 443 din, kar je hkrati presežek, ki se obdavči. Davek od tega presežka bi znašal 341 din, tako da bi bilo možno doseči v okraju po- Leto 1949 1 Leto 1950 Leto 1951 Leto 1952 < Leto 1953 I. tromes. 132 milijonov z indeksom 100 197 milijonov z Indeksom 149 224 milijonov z indeksom 170 290 milijonov z indeksom 220 89 milijonov z indeksom 269 Prebivalstvo našega okraja je elementarne nesreče, predvsem ^tu jofoM pa lanskoletna suša, ki je zmanjšala naše narodno bogastvo za 143 milijard dinarjev in nam zadala tale udarec, da jo lahko smatramo za veliko narodno nesrečo itd. itd. Posledic je mnogo. Zunanjetrgovski deficit je zaradi večajočega se uvoza in nazadovanja izvoza ob koncu L tromesečja 1953 narasel na 36 milijard 378 milijonov dinarjev. Ta primanjkljaj je breme, s katerim moramo resno računati, ker nam zavira normalizacijo gospodarskih prilik, predvsem še v odnosih z inozemstvom. Zaradj posledic lanske suše smo bili prisiljeni uvoziti velikanske količine živil, za katere smo v lotu 1952-53 izdali okrog 40 milijard dinarjev, tako da nam je često zmanjkalo sredstev za uvoz nujno potrebnih surovin. V tem je tudi eden izmed razlogov za nazadovanje industrijske proizvodnje. Ce vzamemo za osnovo proizvodnjo leta 1951 in jo označimo s 100, potem znaša indeks 1952 99, januarja 1953 83 in februarja 1953 92. Tudi v našem okraju stanje tvi bistveno boljše. Indeks proizvodnje premoga je n. pr. leta 1952 v primeri z letom 1951 znašal 97, proizvodnje opeke 75, proizvodnja apna 76, proizvodnja papirja 84 itd. Tudi storilnost dela, ki je osnovno vprašanje razvoja našega gospodarstva, ni' na zadovoljivi stopnji. Nižja kot predvojno jc storilnost dela v Cementarni Trbovlje, na rudniku Zagorje, v Kemični tovarni Hrastnik, Pipirndci Radeče itd. Proizvodnja torej ne narašča, čeprav hj bilo to nujno potrebno. Mislim, da je naša osnovna naloga, da neprestano in z vsemi razpoložljivimi sredstvi dvigamo Storilnost dela in s tem večamo paše materialne osnove. Potrošni fondi, predvsem pa plače, so v stalnem in nesorazmernem porastu v primeri s proizvodnjo. Ker je znano, da lahko potrošimo samo toliko, kolikor ustvarjamo, smo pri nesmotrnem dviganju plač in drugih dohodkov prebivalstva v Stalni nevarnosti, da se nam gospodarsko ravnotežje, predvsem pa ravnovesje med kupnim tn blagovnim fondom popolnoma poruši, kar lahko rodi usodne posledice tako za naše državno gospodarstvo ln za naš življenjski standard. Vrednost dinarja je namreč že sedaj precej manjša kot pretekla leta. Tisoč dinarjev je leta 1947 predstavljalo isto vrednost, ki jo predstavlja daDes 3052 dinarjev. Poglejmo nekoliko podatkov o gibanju potrošnega fonda v našem okraju. Dohodki prebivalstva po letih to v našem okraju znašali t 1949 ” 1044 milijonov z Indeksom Leta Leta 1950 -Leta 1951 ** Leta 1952 -Leta 1953 I. trame*. = Kot vidimo, je potrošiti fond v Primeri z letom 1949 dosedaj stalno naraščal in se v I. tromesečju 1953 dvignil za 2,9-krai. istočasno so ee pa dvignili izdatki prebivalstva samo za 2,7-krat V letu 1949 Je presežek dohodkov nad izdatki, ali kakor ga drugače imenujemo, višek kupne l*toči je znašal 188 milijonov dinarjev. leta 1952 že 413 milijonov dinarjev, po dosedanjih iz-Kledlh bo pa do konca leta 1953 n«rastei na 606 milijonov dinarjev, neupoštovajoč presežke prejšnjih let. Lahko sd pred-•tavljamo, da v vsedržavnem ostalih pijač, če namreč prebivalstvo ne bi razpolagalo z visokimi dohodki, ne bi trošilo tako velikih vsot za pijače. To pa ne vpliva samo na ljudi, ki denar trošijo, pač pa tudi na narodno gospodarstvo. Neopravičeni izostanki od dela. ki jih je bilo v letu 1952 7517, so v glavnem posledica pijančevanja. Poleg teh izostankov je bilo lansko leto še 849.000 opravičenih izostankov ali 96 izostankov povprečno na enega zaposlenega. V lanskem letu smo imeli 5373 obratnih nezgod in 3547 ostalih nezgod. Mnenja smo, da bi se število teh opravičenih izostankov lahko zmanjšalo. O tem se splača voditi računa, ker gre samo v našem okraju za izpad v delu v vrednosti 1.700,000.000 dinarjev Poleg omenjenega pa nam dela veliko škodo gospodarski kriminal, ki ga ni malo. Povzroča ga premajhna budnost, čestokrat familiamost in neižostren so-I cialistični čut delovnih kolektivov. I Ena izmed temeljnih pravic delovnih kolektivov je v tem, da samostojno razpolagajo s sredstvi, ki jim jih družba daje v . upravljanje. Toda to razpolaga-I nje mora biti takšno, da se z njim skladajo koristi kolektiva in posameznikov z interesi družbene skupnosti Ce na eni strani ugotavljamo nesorazmerja med kupnimi in blagovnimi fondi, na drugi strani pa velikanske potrebe po raznih gradnjah stanovanj, vodovodov, cest, kanalizacij, električnih naprav, šol, zdravstvenih ustanov, pa tudi razširjeno produkcijo v samih podjetjih, potem je jasno, da se ustvarjeni presežki morajo vlagati predvsem v stanovanjske in komunalne gradnje, kt prav tako služijo dvigu standarda Ne smemo pa z njimi še bolj večati gospodarskih disproporcev. Zato smo mnenja, da bi od 154 milijonov dinarjev, kt so jih doslej kolektivi našega okraja razdelili kot presežne plače, imeli večje koristi tako družba kot kolektivi sami, če bi Jih vložili v stanovnnjsko-komunalne gradnje. JJredhe o davku od sklada za plače zasleduje torej naslednje dlje: • 1. uravnovešenje bilance kup- nih in blagovnih fondov, j Z povečanje sredstev ljudskih odborov za stanovanjske in komunalne gradnje m i J. povečanje strokovne usposobljenosti delavcev in uslužbencev. | Kot Je znano, določa uredba povprečne plače po skupinah kvalifikacije. Toda ne obdavči- 100 1075 milijonov z indeksom 103 1268 milijonov z Indeksom 122 2032 milijonov z indeksom 196 749 milijonov z indeksom 287 Jo *e povprečne plače posameznikov, pač pa kolektivi kot celote. S tem Je v osnovi zagotovljena možnost stimulacije in pravilnega nagrajevanja pri delu. Povprečna plača na enega zaposlenega znaša v našem okraju v mesecu aprilu 11.013 din, kar je za 1700 din več kot povprečje v ceh državi če upoštevamo dovoljena povišanja plačnega fonda, ki znašajo pri rudnikih 20 odst., Cementarni, Kemični tovarni tn Steklarni 15 odst, ter v Elektrarni in Strojni tovarni »Miha Marinko« 5 odst, in od zbora vprečno plačo na enega zaposlenega din 10.672, ali 3,1 odst manj, kot je znašala doslej. Seveda je stanje v tem pogledu v vsakem podjetju drugačno. Omenjeno se nanaša na stanje v mesecu aprilu — ker pa je znano, da iz meseca v mesec nastopajo spremembe, moramo računati, da se bo znižanje povprečnih plač v okraju Trbovlje gibalo od 3 do 6 odst., kar ne predstavlja nevarnosti za padec življenjskega standarda, zlasti še, če upoštevamo, da bodo sredstva, pridobljena z davkom, vložena v stanovanjsko-komu-nalno graditev, ki je tudi sestavni del našega standarda. Obdavčenje presežka plačnega sklada podjetja je progresivno. Po 20 členu Uredbe pripadajo dohodki od davka na sklad Za plače Okrajnemu in občinskemu LO. Ce primerjamo sredstva, ki jih bodo ljudski odbori prejeli na račun davka na sklad za plače in ki jih cenimo na 70 do 100 milijonov dinarjev, z iz- ______________ ^ ^ plačili ki so Jih {»djrtja izvrši- i balo _ pri dobrI udeležbi je la doslej na račun presežnih l “ / plač, potem vidimo, da sumar- bila precej živahna diskusija no v okrajnem merilu niti te iz- po obeh poročilih. Na konferen-plačane vsote ne bomo^ zajeli z cl so izvolili nov mestni občin- davkom. 1 ski odbor SZDL ter delegate za Podjetja so namreč doslej po __ _ . evidenci NB izplačala naslednje okrajno konferenco Socialist vsote: Potrebno Je, da določila in ekonomsko utemeljenost Uredbe delovnim kolektivom temeljito obrazložimo tn s tem omogočimo, da se bomo vsi s pravo socialistično zavestjo vključili v izvajanje gospodarskih nalog in v zvezi s tem tudi političnih, ki nam jih nalaga naša gopodar-sko-politična situacija. Prepričani smo lahko, da bo pravilno in zavestno izvajanje uredbe pozitivno vplivalo na razvoj našega gospodarstva. Zato je prav, če o uredbi morda še podrobneje spregovorimo. To pa je naloga naših kolektivov. -sg. Mestna konferenca SZDL v Zagorju V petek, 5. junija, so imeli v Zagorju mestno konferenco SZDL. Poročilo je podal predsednik mestnega občinskega odbora Socialistične zveze tov. Franc Ludoviko, ki je na kratko orisal zgodovinsko pot OF, pojasnil, zakaj se je OF preimenovala v SZDL ln nakazal vlogo, ki jo ima na sedanji stopnji razvoja socialistične izgradnje ta množična organizacija. —» Poročilo o delu in uspehih OF (SZDL) v preteklem obdobju je prebral sekretar mestnega občinskega odbora Socialistične zveze v Zagorju tov. Boris Taufer. Iz njegovega poročila smo povzeli, da je bila organizacija zelo aktivna ln da je zadovoljivo reševala svoje Rudnik Trbov.-Hrast. Rudilik Zagorje Cementarna Trbovlje Steklarna Hrastnik Kemična Hrastnik Mest. magazin Zagorje »Potrošnja« Zagorje 1952; 45,982.472 din 50 302.079 din 9,879.152 din 3,341.000 din 516.000 din 282.000 din 45.532 din 1953: 25,460.820 din 18,563.843 din Skupno 110,349.165 din 44,024.663 din 9. avgust ljudski prszn k o: č ne Zagorje V noči od 8. na 9. avgust 1541. leta so prve partizanske enote izvršile napad na nemške okupatorske sile in domače izdajalce v Zagorja. Pri tem napadu so sodelovali tudi prvoborci Zagorja, zaradi česar je okupator v naslednjih dneh vršil množične racije In aretacije naših prebivalcev, ki so bili nato odpeljani v koncentracijsko taborišče Mauthausen, od katerih se je vrnilo domov le malo, S tem napadom na okupatorja je prebivalstvo Zagorja dokazalo svojo pripravljenost za borbo proti tujim zavojevalcem in domačim izdajalcem. V spomin na ta dan Izdaja na podlagi I. odstavka 15. in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih odborih (Ur. Ust LRS št. 19-52) ln na predlog občinskega odbora Zveze borcev NOV v Zagorju dne 15. maja 1953 Ljudski odbor mestne občine Zagorje ob Savi na svoji 6. seji z dne 29. maja 1953 ODLOK o razglasitvi 9. avgusta za ljudski praznik mestne občine Za-I gorje ob SavL 1. člen 9. avgust se razglaša za ljudski praznik mestne občine Zagorje ob SavL 2. člen Ta odlok velja od dnnta objave ▼ Uradnem listu LRS. Predsednik LO MO Zagorje: Alojz Lukač Cebelni roj — Foto Cerinšek M oliCni l2!e!„$tobi MO Trbovlje) v pretekli zimi večino predavanj (55), sta hodila predavat tudi oba kmetijska strokovnjaka pri OLO, oba veterinarja, strokovne učiteljice okrajne gospodinjite šole v Trbovljah, strokovnjaki VPD v Radečah itd. Nekaj predavateljev je prišlo tudi iz LjubKane i« od drugod. Strokovna predavanja je po možnosti spremljalo tudi predvajanje kmetijskih strokovnih filmov, ki jih je bilo skupaj 30. Kmetijski strokovnjaki OZZ so sodelovali s strokovnimi predavanji tudi na kmetijskih nadaljevalnih tečajih, na okrajni gospodinjski šoli in drugod. Imeli smo nadalje tri uspele praktične tečaje za pravilno nego parkljev goveje živine. V to poročilo pa niso všteta predavanja in tečaji, ki so jih priredile posamezne KZ. Poleg drugega so tudi ta številna kmetijsko-etrokovna predavanja v pretekli rimi pripomogla, da smo v tkašem okraju letošnjo sezono naročili mnogo več umetnih gnojil kot prejšnja leta (390 ton), da so se ljudje letošnjo spomlad mnogo bolj zanimali za škropljenje sadnega drevja kot kdaj koli poprej, da se Je posrečilo pridobiti za pogodbeno pridelovanje semenskega krompirja in fižola razmeroma lepo število kmetoval-cev-članov KZ, da je vsepovsod naraslo zanimanje za kmetijske zadruge, da člani radi vplačujejo povišane deleže in da je bila na. letošnjih občnih zborih KZ vsepovsod številna udeležba. Zato bo treba s temi predavanji iadaljevati tudi v pri-tednje ter pritegnit: še večie število predavateljev. Razen s strokovnimi predavanji Je pa OZZ skušala Širiti kmetijsko strokovno izobrazbo tudi s priporočanjem nakupa in čitanja kmetijskih strokovnih knjig in časnikov. Pohvalno je treba omeniti, da je večina KZ našega okraja naročila razne kmetijske strokovne knjige, ki jih nudi svojim članom poleg strokovnih listov V nakup — vendar bo treba v tem pogledu še več propagande. Potrebno Je prav tako, da razpolaga vsaka KZ s strokovno knjižnico, v kateri naj bi pač bile vse kmetijske strokovne knjige, ki jih je mogoče še dobiti, in vse, ki izidejo na novo. Tudi v pogledu širjenja kmetijsko-strokovnega tiska je potrebna v prihodnje boljša povezava med KZ in OZZ. I V kmetijsko-poučne namene je OZZ letošnjo spomlad po priporočilu Kmetijskega poskusnega kontrolnega zavoda v Ljubljani in ob podpori Odbora . za kmetijstvo tn gozdarstvo pri OLO zastavila tudi večje število oglednih gnojilnih poskusov na različnih kmetijskih rastlinah. Iz rezultatov teh poskusov, ki so ob cestah ah poteh, se bodo kmetovalci lahko poučili o učinku raznih vrst in kombinacij umetnih gnojil, pri različnih rastlinah in na različnih tleh. Tudi ta poskuse bo treba cg>a-zovatj več let. OZZ bo skušala organizirati tudi botanično analizo naših zemljišč, predvsem travnikov, pašnikov ta sadovnjakov. Po možnosti bo OZZ letošnje leto organizirala tudi strokovne ekskurzije In oglede vzornih gospodarstev, razstav itd. Se bolj pa je žele«, da bf bilo mogoče prirediti kmetijske razsta- vo pri čimveč KZ v okraju samem; pri organiziranju teh bo seveda OZZ nudila vso strokovno pomoč OZZ je pomagala KZ prav tako v vs*m ostalem s strokovnimi nasveti in posredovanjem, zlasti glede nakupa gnojil, zaščitnih sredstev, semenskega blaga itd. Sodelovanje s kmetijskim odborom in kmetijskim referentom pri OLO je bilo kar najtesnejše. Ta pregled kmetijsko-pospe-ševalnega dela OZZ v preteklem letu oziroma polletju dokazuj«, da so se tako odborniki upravnega in strokovnih odborov kot strokovni uslužbenci zavedali obsežnosti naloge, naložene Okrajni zadružni zvezi, da mora OZZ postati središče pospeševanja kmetijske proizvodnje v okraju, od koder se bo organiziralo in vodilo kmetijsko pospeševalno delo KZ in njihovih proizvodnih odsekov Treba je pa ugotoviti, da se morajo kmetijski strokovni delavci boriti z dvemi, med seboj nasprotnimi in zmotnimi mišljenji: Imamo ljudi, ki kmetijsko pospeševalno delo v okviru OZZ in KZ podcenjujejo tn vidijo v njem nekakšno potrebno zlo, ki ga morajo zadružne trgovine trpeti in tolerirati, ker ao pač »kmetijske.« Ljudje s takim gledanjem neradi žrtvujejo vsak dinar v kakršen koli trud za kmetijsko pospeševalno delo, ker takšno delo »nič ne nese«. Nasprotno so p« spet drugi mišljenja — znotraj in izven zadružnih vrst — da je naloga OZZ in KZ edinole pospeševanje kmetijske proizvodnje ter so mnenja, da bi KZ in OZZ lahko kar čez noč dosegle v tem pogledu očitne uspehe, če se ne bi ukvarjale tudi s trgovanjem. Tako misleči ljudje bi najraje takoj zaprli vse zadružne trgovine in predelovalne obrate. Nekateri celo zamerijo OZZ ih KZ če poskušajo organizirati tudi poslovanje kmetiJ-sko-pospešovalnih odsekov na temelju gospodarskega računa, češ da bi OZZ in KZ morale nuditi stroje itd. brezplačno. Vsi ti pozabljajo, da se morata zadružna kmetijsko-poepeše-valna in trgovinska dejavnost mod seboj izpopolnjevati Zavedati se moramo, da je obstoj zadružnih trgovin upravičen le v zvezi s pospeševanjem kmetijske proizvodnje — pomisliti pa moramo prav tako, da se uspehi kmetijskega pospeševalnega dela pokažejo zelo pozno, vendar zanesljivo in pretežno le v obliki izkupička za količinsko večje in kokovastno boljše ter cenejše kmetijske pridelke. Naloga zadružne trgovine je torej predvsem v tem, da oskrbujejo kmetijske proizvajalce s Čim boljšimi potrebščinami, da vlaga svoje dobičke v pospeševanje kmetijske proizvodnje in da na drugi strani spet zajame čim več kmetijskih pridelkov ter jih strokovno pravilno in s čim manjšimi vmesnimi stroški posreduje potrošnikom. Nestrokovno ravnanje s kmetijskimi pridelki lahko na mah uniči vse strokovno prizadevanje njihovih pridelovalcev in pospeševalcev. Prav tako pa lahko požanje večino uspehov kmetijskega pospeševanja nekdo, ki zato ni ničesar žrtvoval, če se kmetijski pridelki prodajajo mimo kmetijskih zadrug. Zato bi bilo treba priklicati vsem kmetovalcem v zavest, da se bo edino tedaj, če prodajajo vse svoje pridelke disciplinirano samo preko KZ. vrnil dobiček tz trgovskega poslovanja zanesljivo nazaj v kmetijstvo. Treba bo še pojasniti nekaterim zadružnikom tudi to, da zadruge pač ne vlagajo težko pridobljenih sredstev v kmetijske stroj« zaradi tega, da bi jih brezplačno uporabljalo le nekaj članov, dokler se ne uničijo — marveč je nujno, da se vsa ta sredstva, ki stanejo čestokrat velike vsote, ohranijo in zadrugi postopno vračajo v obliki pristojbin za uporabo lz katerih je potem možno vse te naprave vzdrževa. ti in jih obnoviti, ko so se izrabile. V Trbovljah so počastili spomin Žrtev Orjune iz leta 1924 Prvega junija leta 1924 so ir Trbovljah padle žrtve or junaške krvoločnosti — mladj France Fakin in njegovi tovariši. V I spomin na ta zgodovinski do-1 god ek je mestni ljudski odbor i v Trbovljah na svoji zadnji se-! ji razglasil L junij za občinski praznik ljudskega odbora mest-j ne občine Trbovlje. Dne 1. junija t L je bila v prostorih LO MO Trbovlje ob 5. uri popoldne slovesna seja, na kateri je podpredsednik občine tov. Slavko Borštnar poudaril pomen tega dne, hkrati pa podčrtal, da je mesec junij pomemben za Trbovlje tudi zaradi tega, ker so meseca junija 194L leta odšli iz revirjev prvi i borci v partizane ter osnovali j I. revirsko četo. I Po slovesni spominski sejj, ki so se je udeležili vsi odborniki, zastopniki podjetij in ustanov ter ostali, so vsi navzoči odšli pred spomenik »Revolucije« v Vodah, kjer je bil slavnostni koncert godbe »Svobode-center« ter nastop pevcev. Po koncertu, H se ga je udeležila tisočglavna množica, se je razvil z godbo na čelu sprevod do spomenika prvo junijskih žrtev pred Povšetovo gostilno v Trbovljah, kjer se je nato vršila spominska slovesnost za žrtve Orjune. Godba je zaigrala »Internacionalo«, moški zbor je zapel žalostinko, govor o dogodkih v Trbovljah leta 1924 je pa imel tov. Slavko Borštnar, ki jfe v Imenu ljudskega odbora mestna občine položil pred spomenik venec. Ob zaključku je delavska godbe na pihala zaigrala »Žrtvam«, s čimer je bila ta lepa spominska slovesnost .končana. MALI OGLASI 1. junija sem izgubila denarnico s 3000 din od gostilne Kavšek do OLO Trbovlje. Prosim poštenega najditelja, da vrne znesek Krstu Stankoviču, Vojni odsek, Trbovlje. Prodam zlato sa zobe. Naslov v upravi lista. Preklicujeva besede, izrečene proti Marici Lesjak iz Trbovelj. Justi Hauptman in Alojzija Frlin, Trbovlje, cesta 1. maj 20. NA (STAREJŠA HRASTNICANKA Johana Grum, rojena Kovač, je 29. maja obhajala svoj 94. rojstni dan. Naš dopisnik Ji je ob tej priliki osebno čestital in ji Izročil nekaj priboljška. Pripovedovala mu je sledeče: Rodila se je v hiši — pozneje imenovani Jankovičevi koči — v bregu nad kemično tovarno. Okrog hiše so bile njive, travniki in tndi vinogradi Kot de- ffeS uS i, im* m fM a* sr Kif; ii ... fc.rj ’ ■P p. H§ ■> Johana Grum roj. Kovač, ■tara 94 let vetletno dekle je nosilo gospodi in delavcem kemične tovarne mleko. Oče Matija je bil rudar, brat Matija Kovač pa pozneje rudniški paznik. Oče in mati »ta bila doma lz St. Janža na Dolenjskem Otrok je bilo pri hiši devet. Johana Je bila najstarejša. Razen nje so vsi pomrli. Od »graščine« kemične tovarne do njenega doma Je bilo postavljeno 12 klopi. Tu sta hodila po serpentinah na »prebod tovarnarja Gossieth in druga gospoda. Pred Johanlno rojstno hišo je bil mogočen oreh, pod njim pa miza in klopi, kjer so izletniki navadno pouiili s seboj prineseno malico. Gossletha pa nista pozabila Kovačevih otrok. Johana je obiskovala hrastniško privatno šolo. Iti Je bila nastanjena v »stari rudniški restavraciji«. Učili so Jo nadučitelj Valentinlč, Zupa-nek In Logar, ženska ročna dela pa Valentlničeva žena. Ko Je izstopila li Sole, Je šla služit h Gosslethovlm, pozneje pa na delo v kemično tovarno, kjer je nekoč videla samega »hudiča« Ha, ha! — V tistih časih je obstajala Se žičnica A. P. Cehov: Na pokopaMšcu »Po mojem bi bilo bolje, da jremo, kajti, poglejte gospodje, vetrovno postaja In na dež se pripravlja.* Skozi orumenelo Ustje starih brez je zavel veter In z drevesa se le vlila ploha debelih kapelj, j Nekomu tz naše družbe je na glinastih tleh spodrsni h la padel bi, če se ne bi ujel za velik, siv križ. »Uradnik devetega razreda ln nosilec odlikovanja Jegot Grja-norukov*, je prebral. »Poznal. em tega gospoda. Rad je Imel svojo ženo, dobil je odlikovanje Stanislava, bral ni nikoli nič... Želodec mu je deloval v redu. Življenje, da sl boljšega misliti ne moreš. In navsezadnje 'mu je vrat stisnil slučaj... Padel je kot žrtev svojega strastnega nagnjenja do opazovanja. Ko je nekoč prisluškoval prt ključavnici, je dobil na glavo tako neroden udarec, da mu je pretreslo možgane (kakor vidite je Imel možgane). In umrl le... Poglej no. pod tem znamenjem pa leži človek, ki je že od zibelke mrzil pesmi ln epigrame. Zdaj pa lina, kakor na- lašč. nagrobnik popisan s stihi ...« Približal se nam je človek v ponošenem plašču in z Obritim, modrlkastordcčlm obrazom. Pod pazduho je stiskal pollitrsko steklenico. Iz žepa pa mu je molela načela salama. »K je je luka j grob Igralca Mušklnal* nas je vprašal za-malklo. Peljali smo 90 proti grobu. Igralec Muškln je unul pred dvema letoma. »Ste uradniki* smo ga vprašali. »Ne, Igralec... Toda dandanes je težko ločiti Igralca od uradnika. Prav ste povedalt... To je karakteristično In za gospodo uradnike prav nič laskavo.* Mušklnov grob srna e lelavo našli. Gomila je bila le zravnana, porasta ln le Izgubila obliko groba. Majhen, cenen krti, od mraza pordeli mak, vse je bilo starčevsko nerazpoloženo In bolehno. »,.. pozabljenemu prijatelju Muiklnu,* smo prebrali na križu. Cae In deš sta 'Izbrisala besedico »ne* In tako popravila človekovo laž. »Igralci In novinarji so za spomenik zbrali denar in ga . ga zapili, da, bratje, zapili.. .* je vzkliknil Igralec ln se s kolenom dotaknil mokre zemlje. »Toda kako, zapllll* »Popolnoma preprosto, zapili. Zbrali so denar In ga zapili. Ne govorim tega zato, ker /ih obsojam, ne, ampak kar tako . Na zdravje, angelil Vam zdravje, njemu pe večen spomin.* »Pijanost kvari zdravje, večen spomin je pa, na žalost, bog nam pomagaj, je že tako, večni spomin je mnogim fraza In deveta brigal* »Tako je. prav Imatel Poglejte, Muškln je bil priljubljen In slaven. Deset vencev je Imel na pogrebu, zdaj pa so ga že vsi pozabili. Tisti, ki so ga ljubili, spominja se ga le listi, komar je naredi) kaj hudega. Na primer jaz *e ga 6om spominjal vse večne čase, ka/ll razen zla nisem videl na njem ničesar drugega.* »Kaj vam Je pa storil tako hudegat* I »Veliko hudega,* je vzdihnil j Igralec In na obraz mu je legla senca zagrenjenosti. »Hudoben je bil, bog ml odpusti, razbojnik je bil. Ker sem ga gledal In poslušaI, sem šel ra inrnlca. S svojo umetnostjo me je potegnil lz rodne hiše, me naredil lakomnega po umetniški slavi, ml veliko obljubljal, dal pa solze In žalost.. Grenka usoda Igralca! Izgubil sem mladost, trezen razum ln božjo podobo. Vedno brez »lička* v fepu, v pošvc dranlh čevljih In razcapanih hlačah, obraz /e, kot bi ga ob-žrli psi. V glavi Imam polno svobodomiselnih Idej. Vzel ml je vero, oropal me je vsega. Ko bi imel vsal talent, toda nič Hladno le, dragi gospodje, bi sr vam prilegel poilrekl Za vse ga bo... brr... Pijmo ga ta pokoj duše! Čeprav ga sovražim | čeprav je mrtev, Imam na svetu 1 edinole njega In nikogar drugega. Zdravniki so ml rekli, de bom zaradi pitja kmalu um rt, pr sem se prišel poslovil. Tudi s sovražnikom se je treba posloviti.* Pustili smo igralca, da bese-duie t mrtvim Mušklnom In šli da'fe. Usul se je droban, hladen dež. | Prišli smo na glavno ulico Mimo je prišel pogrebni sprevod. Štirje nosači v blatnih čevljih, rta katere se le prilepilo listje, so majajoč se ln upog-n/eni nesli krsto. M račllo se je. »Glejte, komat dve url smo tukaj in žc tretjega nesejo mimo nas,..« (prva v Evropi), od ojstrškega rudnika do h rast niške železniške postaje. Po tej so prevažali premog. Vozili ao se tudi rudarji na šibt ln domov, katerim ■e je včasih pridružila mlada Johana. Na takratnem »Spitzbergu« Je bila nekakšna čuvajnica, kjer je bila nastanjena tudi okrepčevalnica. Ko si je prišla princesa Viktorija, pozne&a nemške cesarica, ogledat znamenito svetovno žičnico, jo je nosilo 12 ojstrškib rudarjev na nekem V.ronu« od glavne hrastniške ceste po kolovoza mimo Podme-nlka in Počivalnika na »Spitz-berg«, nato na Ojstro in nazaj skoz) Prapretno proti Rošu. Spremljala je ta sprevod seveda ojstrška godba. Kot enaindvajsetletne dekle se je Johana omožila s steklarjem Janezom Gramom. Živela sta nekaj časa pri steklarni v Zagorju in nekje na nrvatskem ln končno spet v Hrastniku. — Grumova mati ve tudi povedati, k?hj j« nekoč z drugimi Hrastničani pričakovala na železniški postaji avstrijskega cesarja Franca Jožefa L in da js kot otrok bila družica novomaš-nlku Hrastelju iz Starega Hrastnika, poznejšemu arhtdlakonu v Konjicah. Našo najstarejio Urastničanko je gripa v letošnji pomladi priklenila na posteljo. Želimo ji da bi jo toplo poletje spet toliko ozdravilo, ds bi dočakala še stoletnico. L. H. Ob smrtj moje nepozabne žene Angele Gostiša se najprtsrčneje zahvaljujem za pomoč, udeležbo in sodelovanje pci pogrebu predvsem OK ZK, OO SZDL Trbovlje, MK ZK, RK ZK, MO SZDL, ZB, sindikatu ruduriev, DS tn UO rudnika, »Svobodi«, SSD Proletarec, godbi in pevcem »Svobode II«, ki so prvič sodelovali pri prvem ženskem civilnem pogrebu. Najlepša hvala organizaciji AFZ, ki je lepo organizirala pogreb. Zahvaljujem se tudi zdravnikom trboveljske bolnice in krvodajalcu Danilu. Kerinu zn njihovo prizadevanje, da bi rešili življenje pokojnice. Prisrčna hvala ostalemu prebivalstvu za veliko udeležbo. — Mož Milko in sinovi Boris, Danilo tn Janez. 49.449 ontbivalcev v okr»iu (Nadaljevanje) življenjski obstoj so si rudarji Komunistična stranka je usta- razkropili na vse strani, da do-novila ilegalne udarne brigade, be hrano za življenje: nekateri katere so ime', e nalogo, da bra- so šli v hribe, drugi k sorodni-nijo člane in njihovo premože- kom itd. vsak za svojim košč-nje pred napadi buržoazije. Vod- i kom kruha, ja teh brigad je bil Franjo Vuič, | Komunistična stranka je pribi vši solunski borec, pozneje j rejala ilegalna zborovanja, ki ao ubit v Glavnjača. Te brigade so | bila vedno na drugem kraju, spremljale »Vesno« na izletih, da so pazile na člane. Sle so v Ljubljano stražit Delavski dom, ker so ga hoteli Orjunaši zažgati. Do spopada ni prišlo, ker se kjer so si tudi napovedali bodoči sestanek. Zborovanja in sestanki so bili vedno kratki in Jedrnati, Akoravno so bili skoraj vsi je Orjuna umaknila. Posebno i vidni funkcionarji zaprti, je pa je prišlo do izraza delovanje j strokovna Organizacija vodila teh brigad pri napadu Orjune v j stavko naprej in poleg tega or-Trbovljah 1- junija 1924, kjer j ganizirala tudi pobiranje prosto-je padel Franc Fakin kot žrtev i voljnih prispevkov za večje Orjunašev. Iz Zagorja je šlo • družine, pet skupin ljudi, ki so se združile z udarnimi brigadami iz Trbovelj in Hrastnika. Pri tej manifestaciji je prišlo do oboroženega spopada. Komunistična stranka Je razširila svoje delo tudi na gospodarsko področje. Ustanovljena je bila »Splošna gospodarska zadruga«. Deleži te zadruge so znašali po 250 dinarjev. Namen zadruge je bil zgraditev delavskega doma, kina in drugih obrtnih dejavnosti. Tej zadrugi i Ob zadnjem popisu prebival- POLSNIK: 550 moških, 605 stva let* 1948 je štel naš okraj žensk, skupno 1155; v primeri 46.602 prebivalca, od tega z letom 1948 porast za 1,8 %. vse buržoazne stranke social- Mb S ni demokrati, klerikalci, liberai- bodo. tem lafe bomo z nj-im Ca‘ 1953 ge 6tevilo prebi_ kot pred petim; leti. ci kakor tudi rudniški name- ; »vozili« po končani stavki, ščenci. Le-ti so začeli delati kot ! V takratni zadružni klerikalni stavkokazi. Duhovščina pa je trgovini se je med stavko nako-poslala ves semeniški kader, da i pičilo precej masti in ker jo ru-je delal na dnevnem kopu Do- j darjd niso mogla kupiti, se je bma v Trbovljah kot stavkokaz, i vsa zaloga pokvarila in so jo Vsi ti so Sirih med ljudmi tudi | zvozili v potok Kotredešco. lažno propagando, ki je služila I Ker )e delalo veliko stavtav interesom kapitalizma. j kazov, katerih večino so sestav- Tik pred koncem stavke je j Ijali semenisčniki in drugi ka-buržoazija poslala takratnega kapitalistični elementi iz Ljub-poslanca Kremžarja, urednika Ijane, je železnica imela še vedno časopisa »Slovenec«, da priredi dovolj premoga, da Je lahko zborovanje v Zagorju. Na tem obratovala. Moge rudarske dru-zborovanju je Kremžar vzpod- žme so bile popolnoma lzeijpa-bujal rudarje, da naj vztrajajo j ne; zaradi velikega^ pomanjkan-do končne zmage. Seveda je bilo i ja so se rudarji *a6lll P0fir?*7* ružine njegovo spodbujanje sama hi- no vračati na delo. Tako je bda Toda tudi Trboveljski družbi navščtaa. kajti obstoječa druž- ' P°.d2f,e*lhK^’hvzlX^?i so takrat priskočile na pomoč ba je hotela rudarje čim bolj največjih stavk v Sloveniji. c* 1953 se je p* število prebivalstva okraja Trbovlje povečalo n* 49.449 oseb, od tega 24.169 moških in 25.280 žensk, torej za 5 odst. več kot pred petimi leti. V trboveljskem okraju je 13 občinskih ljudskih in mestnih odborov, k; štejejo sledeče število ljudi: CEMSENIK: 489 moških, 534 žensk, skupno 1023 oaeb ali padec za 0,9 % napram letu 1948. Ob robu poročil o kulturnem festivalu v Zagoriu in šestmesečnem tekmovaniu »Svobod" trboveljskega okraja zaključeno z veličastnim kui-• ^ natank0 em in obja-turnim festivalom v Zagodi, opažanja ta tudi Je uspešno končano. »Svobode« J ^ kot pred petim; leti. SENOŽETI: 395 moških, 429 žensk, skupaj 825; torej padec napram letu 1948 ra 0.6 %. TRBOVLJE: 8192 moških, 8408 žensk, skupno 16.600 ali za 9.6 % več kot leta 1948. TROJANE: 308 moških. 302 ženski, skupno 610 ali porast za 9.6 % napram letu 1948. ZAGORJE: 4745 moških. 4935 žensk, skupno 9680 ljudi ali za 8,3 % več kot pred petimi leti. Zanimivo je, da povsod pre- ooruiui uejavu®!«. »v-j ^ uspegno končano. »svoDoae« - je uspelo, da je sklenila pogodbo j ^raja Trbovlje uspešno oprav- ocene, s trgovcem Mihelčičem ter od- j lja]-0 ^je kulturno In vzgojno j Saj v tekmovanju ni nastopi-kupila od njega Habetovo dvo- j pijanstvo v fcp tesnih naporih lo samo pet društev ta doseglo Žano, ki je služila »Vesni«, po- vsega delovnega ljudstva pri povoljne uspehe. Ce povemo in litični stranki, sindikatu in vsem Vgradnji socializma. V zadnjih ugotavljamo, da je kulturno de-področjem delavskega kultur- mesecjh ^ ogromno napredo- ,7 našem okraju močno na- področjem delavskega kultur- i m^ecih so ogromno napredo- lo” v našem okraju močno na-nega in političnega delovanja.; va;c $n smo lahko ponosni na predovalo ta gibanje naših de-Ta pogodba je bila Včlenjena na; njjh delo ta uspehe Lepe uspe- . iaVskih kulturnih društev moč--1” ŽH"V' trnkih fae dosegajo zlasti pri vključe-.n0 naraslo. če govorimo o vanju mladine v kulturno delo, velikih uspehih na področju ki v vedno večjem številu pri- kulturne dejavnosti v merilu haja pod njihove zastave. V tekmovanje so bile vklju- to zasluga ta uspen vsen aru- ; pen dogodek, kjub nekaterim čene —• ali bolje rečeno: tekmo-; gtev ta je tekmovanje oziroma j maienkostnim hibam, ki sicer ...la e. trea »Svnhflflp« filCriiti : niaamr raniHot 1» IcOOČni efekt : nip. hiotifan* in odločilne. PQ plačilo v štirih obrokih. Gospodarski zadrugi ni uspelo, da bi v redu izplačala vse obroke ter je bila zaradi tega kupna pogodba razveljavljena. Vendar so jo delavska društva še naprej upo. rataljala, za kar so morala plačevati najemnino. Istočasno s širokim delovanjem kulturnega društva »Vesna« se je razvilo tudi sindikalno gibanje v močno organizacijo. Tako je sindikat stopil v začetku leta 1922 v mezdno gibanje zaradi naraščajoče draginje in splošnega poslabšanja delavnega standarda. Ker med TPD jn sindikatom ni prišlo do sporazuma, je zveza rudarskih delavcev proglasila junija 1922. leta stavko. V stavki je vladala vzorna disciplina ta red, le nekoliko socialnih demokratov je delalo kot stavkokazi. Stavka je trajala 14 dni ta se je končala z uspehom. Rudarji so dobili 6 dinarjev povišanja na dni-no.Po tej stavki so sindikati še bolj pridobili na ugledu. VELIKA STAVKA LETA 1923 Z uspehi, ki so jih dosegli rudarji v stavki leta 1922, Trbo- DOL PRI HRASTNIKU: 1182 .-------- - moških, 1281 žensk, skupno 2463 vlad ujejo ženske, le v Hrast ni-ljudi ali nazadovanje za 1,2 % ku in na Trojanah je več mo-napram letu 1948. i ških kot žensk. DOLE PRI LITIJI: 566 mo-1 Največji kraji v okraju so Skih, 607 žensk, skupno 1173 ali Trbovlje s 14.553 prebivalci v padec za 2,24 napram letu 1948. mestu, Hrastnik s 5175 In nato HRASTNIK! 3393 moških. Zagorje s 4101 prebivalcem, Ra-3387 žensk, skupno 6780 ljudi deče pa štejejo 1261 ljudi. Leta ali za 12,3% več kot pred pe- 1948 je odpadlo na 1000 moških thnj leti. j 1061 žena, danes pa le še 1046. LOKA PRI ZIDANEM MO- kar da manj kot republiško P°- STC: 873 moških. 1007 žensk,! vprečje. Gostota prebivalstva skupno 1880 ali porast za 3,3 % ! na 1 kvadr. kilometer znaša 110 napram letu 1948. ! prebivalcev, pred petimi leti pa MLINSE: 447 moških. 495 102. Najbolj gosto naseljena ob- žensk, skupno 942 ali porast za čina v našem okraju je Hrastnik. mestcf na* festivalu "delavskih j °'PODKUM: 527 moških, 574 330 ljudi, z» njim Trbovlje z ktatamiT draštev Ali so vod- žensk, skupno 1101 ali 8.8 % 290 in Igorje z 230 prebivalci stva »Svobod« na to pozabila? več kot leta 1948. na kvadratni kilometer. V glavnem je pa seveda to slabost Izvršnega odbora LP Trbovlje, ki bi moral na sestavo kulturnega programa bolj paziti in vplivati na društva pri izbiri dramskih del za kulturni festival. Festival je bil velika manifestacija delavske napredne kulture ta kot tak v kulturnem Kulturno ucjriVUUSU V ture Ul KOI Ul n. v numuuv.i okraja, potem je jasno, da je ; življenju našega okraja pomeni to zasluga ta uspeh vseh dru- j dogodek, kjub nekaterim čene — ali bolje rečeno: teiano-; gtev i« je tekmovanje oziroma j malenkostnim hibam, ki sicer vale so vse »Svobode« okraja;. njegov rezultat le končni efekt, niso bistvene in odločilne, pa v velikem navdušenju ta glo- {posameznega društva v okviru j vzlic temu lahko kvarno vpli-boki zavesti svojega poslanstva, njegovih možnosti in sredstev, vajo na nadaljnje delo. Upajta Ani<» «»««» od sebe. kar zrno-1 čestokrat pa tudi le zunanji mo, da se jim bomo v prihod- so dale vse od sebe. kar zrno-rejo. Vsem tem naporom m j videz, ne pa uspehom pa je bilo v našem *--»*■—: časopisju — zlasti v našem lokalnem listu — posvečeno premalo pozornosti ln prostora. Zavedati se moramo, da nosijo »Svobode« pri prevzgoji naših delovnih množic veliko odgovornost, da je delo naših kulturnikov in svobodašev težko, naporno in odgovorno, povezano z neštetimi težavami in žrtvami. da je za uspešno kulturno delovanje treba mnogo truda ta in žrtvovati mnogo časa ta da terja Cesto tudi materialne te tudi moralni in kulturni uspeh, kar je glavni namen dela in tudi tekmovanja nje znali izogniti. Toliko dobronamernih opomb ob robu poročil o šestmesečnem ‘ tekmovanju ta zaključnem | Upajmo, da bo ocenievalna kultam^festivalu v Zagorju.1, Nastop godbe na pihala - Svobode Toplice na festivalu komisija storila svojo dolžnost in pregledala delo društev v dobi šestmesečnega tekmovanja, ga analizirala in primerjala ter ocenila po stvarno doseženem moralnem uspehu ta kulturnem napredku, svoja opažanja. pripombe in ocene pa objavila, če že ne v časopisu, kar naj bi storila vsaj v iz 25-letnica planinskega društva Trbovlje žare. zlasti pa. da igrajo »Svo* ......„ . —......................................- - . t bode« v dviganju kulturne delovala. Trbovlje ln pa mlado Planinsko ravni našega ljudstva, posebno omenil v uvodu društvo »Kum« v Trbovljah v večjih delavskih centrih naj- , ofUa ' tekmovanju in za- redek jubilej, ko so bili pred važnejšo vlogo. Zato moramo P? f^tivalu zelo skopa, četri stoletjem položeni prvi te-temu delu posveti« vse več po- Wtačnem teb Pa_ meJ/j planinstvu v Trbovljah. rudarji v stavki teta taz*. uu. ™»l. slonita Mestno gledališče »Svo- Ze 11. maja sta Imeli obe veljska premogokopna družba posilstva objektivno b°de« v Radečah z igro »Globo- ni bila zadovoljna. Zato je v za- ^Svatf ^boRše pobvaM« ke so korenine«, in to zeta četku leta 1923 odpovedala ko- . j!., eiabsim pa nuditi uspešno, vendar ni — kot nalet; ti vno pogodbo, ki jo je skle- Snovem - »1« omenjeno. Na že- nila z delavci po stavki 1. 1921. da1u predvsem na analizirati I MJučncm festivalu Je nastopil Z odpovedjo te pogodbe bi de- niihovo delo. prikazati usoehe ’ S&r ^7 5S, Lm l sr S.7.,S a štvom, ki so v tekmovanju so- „ Trbovljah — Planinsko društvo Denarja m bilo, načelnik Ante blagajnika pri c ™st a. ■ ' -t - ' ■ ■ Beg kot učitelj si ni upal nako- Ante Beg, dolgoletni načelni K Z odpovedjo te pogodbe bi de- p^hovo*'deta^rikazati usnehe ^?e5anl, pcvskt ?bnr, ra„a~ lavci izgubili nabavni prispevek. ™ tudj slabosti posameznih , ske »Svobode«, po nisanju na- Ho- . .1 ----nri i šega lista pa »so se na odru istočasno pa tud; družinske doklade. Družba je odpoved pogodbe utemeljeva s tem, da je prevelika razlika med plačami ln *ud’ slabost i j 7Il’rj [ šega lista pa »so se na odru po- dništev ter jim pomagati P« , Jav{H tud, pcvcl iz Radeč« Jas-ottaravljanju napak. t n0 je da tako poročanje ni v Vsega tega pa °^’^a,Tna i skladu z dejstvi in ni objektiv-komlsija Izvršnega odbora LP! - • ........ - -- prevelika raziaKa med plačami komist1a izvršnega odbora LP; . : ^ rade5ka »svobo- sam.skih in poročenta delavcev. Trbovlje ni nanravila. vsaj do- da. Ltovo drorinesla svoje *kora^o ^r^ljajo «to delo. ? «lel ie ne kajti razglasitev r^ fhu tcKt^ kot se vse- Sindukati so takoj stopili v zuitnta tekmovanja še ne mo- , . « »vdiavlia v borbo proti odjiovedi kolektivne : remo šteti za poročilo tekmo- ; ‘ živlieniu in pogodbe, vendar po vsestran- valn(, komisije. kar se opravi kulturaem »vljenju in ^kem pogajanju s TPD n! prišlo ! v neka) vrsticah 7.a to je tre- i gotovo ni zadnja ali najslabša do ^razuma, ker jc družb*«ba nek^J več. j V okraju Tako poročanje ta o« > __________________________.. .t__. nodeenievalno nisanie na jem- K:SSS, iala 'devet tednov, zajela jc vse , ga uspeha posameznega dni- . uspehe kar 2°toyo m v ko jala devet leonuv j ---, ^ Z, a pospeševanju kulturne dejav- Ze 11. maja sla Imeli obe društvi slavnostno sejo, in sicer ravno v tistih prostorih kot pnra pati društvu velikanskih stroškov, ko dom ie ni bil plačan — vendar je zmagala misel na prihodnost — zmagal je vodovod. Koče so rasle, na Kumu, na Kalu itd. Zasvetila je električna luč po planinskih vrhovih, ven- no V listin piuaiuiin I.....-..........- ■ seja ob Ustanovitvi Planinskega dar (e obe drštvi še vedno tru društva Trhovlje, v lokalu go-! dita nuditi čim več ugodnosti in stilne Drčo v Trbovljah. Tej seji udobnosti na svojih planinskih le prisostvoval tudi prvi in dol- I postojankah delovnemu človeku, goletni tajnik podružnice tovariš | Na tej proslavi so planinci Avgust Kostajnšek, ki je še ved- j obujali stare spomine, spomine no agilni član odbora in ki je J na stare borbe. Sedanja odbora obenem slavil tudi 30-letnico i obeh društev sla tnala oceniti svojega planinskega delovanja. Na seji le bito sklenieno. da se v okviru M-letnicc obstoja Planinske zveze Slovenije in pa 25-letnega delovanja Planinske podružnice in pa Lojze Močiv-nikar (sedaj -na Jesenicah), ki je posebno zastopal delavske interese in širil planinsko idejo med našami rudarji in delavci, žal nista bila na tej slavnosti navzoča. Vendar se ju pa društvo hvaležno spominja in jima izreka svoje priznanje. Družabni večer je pa imel še neki poseben pomen: povezati obe planinski društvi v Trbovljah in njegovo članstvo v še večjo skupnost, hkrati pa vzbuditi med delovnimi množicami še večjo zanimanje za naše prelepe okoliške planine. Ob zvokih Škrinjarjevega jazza — ki pa lo pot ni igral samo skladbe zamorskih« plesov — se to veliko delo ter sta izrekla vsem lem pionirjem — začetnikom planinstva — svoje priznanje. Tov. Polde Majdič je v krai- 25-letneaa delovanja PlantnsKe- i kem in jedrnatem govoru vrisal j - on d rušiva Trbovlje priredi večji j vse lo velikansko delo, društvo , je razvila prava, pristna planin družabni večer ki bo šc tesneje ! *e je pa spomnilo tvojih najsrta- j ska zabava, kjer se je sklenilo navezal planince v naših soja- ’ rejših članov ter jim poklonilo marsikakšno novo poznanstvo r«viH samo radarji, temveč gajo njegovo kulturno raven in Pa 5« nekaj besed n samem sip Mahkovec. Ante Beg, nvgusr gajnut namnsKcga urus.vu e ze e«. K dražba, ki ji ta priskočila Mfc-^nJem socialistično programu festivala. - V_ toku ■ Ko,ta/nšek Drago .Kum« pr/ gradbenem odseku tretji dan po iz-Drunu fnV) rpln vnfni ,n ___________Tov. Kostajnšek je Izdelal prve nabiralne pole za nabiranje članstva. Na to akcijo »e je takoj oh pričetku priglasilo 822 članov. S lem le bila ustanovitev planinske podružnice v Trbovljah zagotovljena. Njeni prvi začetki so bili do- dar jev 7auT7_ taki zapiski zeta važni za pre- gsuirs "s a si; i. Fčf&rčrssrčg. sklepajo v imenu delavstva, za- valne komislje n^^R najti to so sklicali zborovanja ki so ^ bi ta tn tudi e« vr«la po vseh rudnikih teto- ^ momcnte ln okol. Časno. Na teh zborovanjih je delavstvo odklonita ponudbo dražbe ter se izreklo za nadaljevanje stavke. Družbi pa Je pomagala oblast. Ta Jc tako) okrepi’n žandarmorljske postaje tn uvedla obsedno stanje. Vsako shajanje po voč kakor pet ljudi jo bilo prepovedano. Uvedena je bila policijska ura ob 1». uri. Zamrli« so radarski magazin, kjer »o'rudarji dobivali živila aretacije so se kar naprej nadalje vale, prizanesli niso niti steklarjem. čeprav niso bili člani rudarskega kolektiva. Zaprli so «komaj 48 ljudi. Vsakemu, ki je bil aretiran, so odvzeli delavsko kn‘1Žioo in mu odpovedali službo. Vsi tl ukresp! pa niso zlomili enotnost; radarjev in stavka je trajala dalje. V borhi z« »voj VSI NAROČNIKI »ZASAVSKEGA VESTNIKA« bodo od 1. julija zavarovani Kirifctti program Prešernove družbe za leto 954 Vs/ član; Prešernove družbe v knjigi prvič objavljena tudi bodo prejeli najkasneje do 1. de- povest »Zgodba o zakladu«, cembra 1953 naslednjih pet Knjiga bo obsegala okoli 200 knjig: ; strani normalnega obsega. Koledar bo obsegal 160 strani i Mladinska povest Iva Zorma-velikega formata. Tiskan bo na "e **z obroča« je zelo napeta boljšem papirju. Koledarski del zgodba o tem, kako so naši otro-bo dvobarven in pripravlja ; borbo. Mladina bo z navdušenjem segla po njej, s prav takim zanimanjem pa jo bodo brali tudi starejši ljudje n,,e„i v. ................. opremo zanj Slavko Pengov. ko; skromni; podpor rit bilo no-j poleg tega bo imel 16 strani ilu-benib In le * Janinimi silami In straeij v bakrotiisku ter vrsto pa herojsko ’ požrtvovalnostjo \ krajših, literarnih, poljudno-nfenlh članov — zlasti na leda- ‘ znanstvenih in dragih prispev-nieoo njenega prvega odbora — j kov. Tako bo predstavljal pravo fe bilo zaznamovati iz leta v leto! revijo po kateri bo vsakdo ve-"IdneHc uipehe. Planinstvo je; dno rad segal. , radobtlo v Trbovljah svoje' ko-j powst ^ Kosmača ,Po. v zvez; z atomsko energijo, od V knjigi »Skrivnosti atoma« bodo pri nas prvič objavljeni na I poljuden način vsi izsledki, ki so renlne, delavstvo ln nameščen- I m,adnJ' dan, je že dosegla po- ' atomske bombe do izkoriščanja sivo fe vedno bol t uvldevalo. da uspeh jn bo zadovoljila ta- atomske energije v dobrobit mu planinsko izživljanje v naši ^ prcpro(steRa kakor tudi za- ’ človeštva. htevnejšega čitatelja. Avtor pa j je delo predelal ta razširil. Knjiga bo obsegala okoli 180 strani navadnega knjižnega formata. lepi okolici samo korhti In nie-oove vrste so se pričele množiti Odbor nrl tem nf držal križem rok. Prevzeli smo staro Hnu*enblchlerjcvo kočo na Mrzlici. Ta ni zadostovala našim potrebam. Treba je bilo večje stavbe tn tako le zrasel vellča- Poverjeniki Prešernove družbe in vse knjigarne bodo sprejemale člane predvidoma do 1. avgusta t. I. Članarino 246 din lah-Povest Ivana Ribiča »Stopinje ko člani plačujejo tudi v obro-x.» 1’“” kDi in mora biti plačana najkas- Slsvnostna seja obeta planinskih društev v Trbovljah ob priliki 25-lelulc« planinskega druš Iva v Trbovljah vo— | v snegu« je na naših najbolj sten planlmkl dom na Mrzlici.: originalnih povesti odobi, ko je j n . (]o , novemhra 1953 Nn srlnh društva se le vnela šlo slovenskemu ljudstvu za biti , huda borba glede pitne vode v al* ne biti. Poleg te povesti bo Prešernova družba. Drobne novice is Trbovlj Gradnja operacijskega trakta jence in Se drage. Za zmanjša- je bilo opravljeno lansko leto v trboveljski bolnici — V bol- nje brezposelnosti bi bilo po- ( v tej velik! okrajni bolnici. Tre- nici so že pričeli z gradnjo pri- trebno v nekaterih podjetjih zidka k operacijskemu traktu, s razširiti obrate In odpovedati čimer bo potem omogočeno laž- nadurno delo. — Izdaja delovnih je delo v bolnici. Da pa bo mo- knjižic gre prepočasi od rok, g oče vsa potrebna dela izvršiti, saj bo treba do konca leta tzda-so naša podjetja že prispevala ti Se najmanj 13.000 knjižic določene zneske. Do sedaj je že nakazano v ta namen tri {n pol O trboveljski bolnici — Trbo- ba bo misliti na njeno razširitev in na pripravo za to potrebnih denarnih sredstev. Koliko otrok se je rodilo lansko leto v našem okraju — V našem okraju se je rodilo lani 1.058 otrok, od katerih je bilo 22 mrtvorojen čkov. V veliki trboveljski bolnici je bilo lansko leto 584 porodov, v Ljubljani 12, v Celju 32 in na Jesenicah en Novice is Litije in oKolice „Zasavski vestnik" dobite odslej tudi v knjigarni DZS »Zasavski vestnik« se Je milijona dinarjev veljaka bolnica je vedno polno Ta prizidek je nujno potre- zasedena in dosedanji prostori bon. ker je dosedanji operacij- ne ustrezajo več svojemu našla trakt premajhen menu, ker so pač premajhni. _ Bolnica v Trbovljah razpolaga i porod. Na področju občine Tr- Dobovcanl to se izkazali - danes s 120 posteljami, kj pa so bovlje se je rodilo lam doma 98 T3 srednjo novega Delavskega vedno zasedene. V preteklem otrok, na območju občine Zagor. doma v Trbovljah, kjer so že letu se je zdravilo v trboveljski je in okolice 178 otrok, v Hrast-f"®1* * kopanjem temeljev, bo , bolnici 3.287 bolnikov, operacij | niku in na Dolu 84 otrok, na ra-treba storiti še marsikaj, če ho- pa je bilo opravljenih 1.481, od j deškem sektorju pa 105 otrok. V cemo nemoten razvoj začrtanih tega 500 težkih Ze te številke j prvem letu starosti je umrlo 69 del Med prispevki za izgradnjo | nam povedo kako veliko delo otrok, tega doma je vredno omeniti in; pohvaliti prebivalstvo Dobovca, ki je podarilo Odboru za gradnjo Delavskega doma v Trbovljah 25 kubičnih metrov lesa. — Posnemajte jih! Spet težave pri vzpostavitvi Dečjega doma v Trbovljah — Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri OLO Trbovlje se že dolgo trudi, da bi Trbovlje prišlo do potrebnega Dečjega doma Vse je bilo že dogovorjeno, da se opusti okraj- Jald tz dve tiri oddaljenih vasi: domači igralci, ki so nedavno i Stange, Javorja in drugih kra- uprizorili veseloigro »Zakonci jev. Vsak drugi dijak litijske stavkajo« v režiji tov. Eda Sku-j gimnazije je bil naročnik naše- ška. Delo je bilo odlično poda-ga tednika. Nekateri so ga zdaj no in so ga igrali dvakrat, je dobil velik krog prijateljev Saj. bodo prijateiji našega1 jim za tako nizko ceno .kakor tednlka dobivali list v prodaji noben drug slovenski hst, pri-|v mijski knjigam, DZS na naša stalno tudi novice iz Li- > Glavnem trgu. Tov. Breda Butlje m okol ce. Pohvalno mora- farjeva, upravnica knjigarne mo omeniti da je prihajal v [ ^ p, ^<^3 tudi prijave SoT^mii'?on!S„Sijo IJSS5 M ”>« vSTKnSrsa r ^!s«™,,ke podn,inic' litijske gimnazije ponesli naš list ne samo po Litiji temveč tudi po vsej dolini, saj obisku- Nova generacija je zapustila litijsko gimnazijo To šolsko leto je bilo na li- jejo litijsko gimnazijo tudi di- Poročilo deleqata tov. Staneta Kebra KAJ JE NOVEGA V HRASTNIKU Nova osnovna šola. — V ga Hrastnika ostati še leto dni Hrastniku primanjkuj* že 25 doma, ker ne bo zanje v šoli let šolskih prostorov, a deset prostora. let pred drugo svetovno vojno Po tem govoru so pionirji zaje bilo vse — kredit material : peli nekaj pesmi Ob zvokih itd — pripravljeno za desetod- četrti gimnazijski razred so pa imeli po dve paralelki. Zdaj je zapustila litijsko gimnazijo spet nova generacija mladine, ki je po zaslugi ljudske oblasti do-T „ riti« t*> trooio .. končala nižjo gimnazijo v do- dvn^m ot^ni71 1 mačero kraju. V predaprilski I ^ poročili jugosiavlji nismo v Uti ji imeU nrnhWth^ Ttt" Z |raZprfVK 0 gimnazije; zanimivo je, da v priglašencev so bili od 28. maja Obfnera «b£a se ^e udrieril vsem okraju ljubljanske okoU- vzem tJi jTposebnf eWpi°ti ! gSe*0^ ffptrSSTo le prt.,a iz vm* j B£SL iaTX- Hrastni.ški tržnici. — Poleg ’ezi] K0* delegat. 1 v _ . godbe so začeli navzoči odrasli . , „ , , , delčno šolo. To je preprečilo ; kopati temelje za novo šolsko 1 gradnje šole, povečanja vodo-, nesrečno izbrano stavbišče, ki pob.opje Kasneje so prišli še voda in preložitve ceste v Sred- j se je pri kopanju temeljev po-; rudniški gasilci, ki so zamenja- niem Hrastniku, kar vse finan- j kazalo plazovito. In tako je ta- j li prve prostovoljce dela. i sira ljudski odbor mestne obči-krat padlo vse v vodo. V letih Nova osnovna sola bo šest- nc Hrastnik pod predsedstvom na menza in da se tamkajšnji gospodarske krize in prva leta oddelčna. Poleg nje bodo še tov. Staneta Brečka, so zgradili vala v Utiji DPD »Svoboda« višjih učnih zavodih v Ljublja- stanovalci preselijo drugam kar po drugi svetovni vojni ni bilo drugi pripadajoči šolski pro- še dve lični tržnici, eno v Zgor- 1 Bežigrad iz Ljubljane. Ekipa ni. Ob zaključku šolskega leta s« Je tudi zgodilo — v prostore mogoče misliti na novo šolsko stori In telovadnica ter stano-! njem. drago v Spodnjem Hrast- prosvetnih aktivistov je uprizo je mladina IV. gimnazijskega I nazij, od teh dve višji. in sicer ■ v Kamniku in Stični na Do-j lenjskem. Večina letošnjih ab-; solventov litijske gimnazije bo odšla v praktične poklice, nekaj Gostovanje ^Svobode" Bežigrad iz Ljubljane V soboto, 30. maja je gosto- jih pa bo nadaljevalo študij na okrajne menze pa da se vseli glasbena šola. Toda vodstvo J« Jole se je uprlo z motivacijo, da Je v okrajni menzi premalo poslopje. Ko se je pa leta 1950 vanja za učitelje Vse to se bo v bivšo deško osnovno šolo vse- gradilo v presledkih. — Želeti lila na novo ustanovljena nižja bi bilo. da se najde čim več gimnazija. Je pomanjkanje šol- j prostovoljcev med starš; šoloobveznih otrok in še drugi, ki prostorov in da nima urejene skih prostorov na osnovni šoli kanalizacije. Svet za zdravstvo 1 Postajalo od leta do leta občut- ; bi pomagali pri gradnji prepo-' gali zelenjavo, sadje itd., kar pa in socialno politiko pri OLO Tr. ‘ tiejše V prihodnjem šolskem le- trebne šole. Saj bo v korist nji- i je bilo zelo nehigienično No — bovlje je pa sklenil, da bo vztra- . — v Jeseni — bo toliko no- , hovim otrokom in pa v ponos sedaj so pa v tržnicah zidane jal na tem. da se izvrši predvi- | y1.n?ev- da h° treba odpreti kar samim staršem Zgornjega . prodajalne mize; tržnici sta odri ena preselitev in sicer, da se ■. ftln oddelke prvega razreda. In Hrastnika, kakor bo v čast te- j maknjeni od ceste in obrnjeni napravi Dečji dom v sedanji kJe Jih nastaniti? Zato je ljud- mu delu Hrastnika zgradba no-i proti zahodu, da sonce ne pali zgradbi Dijaškega doma — ta pa ska oblast sklenila zgraditi za vega Godbenega doma, k: bo v da se preseli v okrajno menzo, Zgornji Hrastnik novo osnovno treh mesecih popolnoma zgo- s čimer bi v Trbovljah končno Sol° ln “cep na zračnem sonč- tovljena. le prišli do potrebnega Dečjega jnem Prostora na Logu f j Pro(rtavo,Jnl krv«da,a,c, so se tako je bila na sam rojstni : tudi v Hrastniku priglasili v Položaj narekuje, da bodo j dan maršala Tita na gradbišču prav lepem številu. Tudi Hrast-morad pač vsi nekoliko popu- j nove šole že slovesnost ob pri- ničanl in Dolanci se zavedajo, šiiti. Z dobro voljo je mogoče j liki pričetka dela. Ob štirih po- da s tem pomagajo svojim urediti vse. tudi najtežje stvari, poldne se Je zbrala na tem pro- bližnjim ob izgubi krvi po ___________________________, To smo dolžni našim materam etoru mladina in učiteljstvo kakšni nezgodi, težki bolezni,1 in renovirane prostore se pa ta tistim otrokom, ki so potreb- osnovne šole starši šolarjev porodu itd. in da jim z darova- preseli trgovsko podjetje »Pre- ni, da zanje pripravimo Dečji Zgornjega Hrastnika, zastopnl- njem krvi v mnogih primerih skrha« (bivša trgovina Pečnik) riom kj ljudske oblasti in rudarska rešijo celo življenje. — Tako se Kaj bo nastanjeno v prostorih rr , , ... godba Predsednik krajevnega je do sedaj priglasilo nad 700 . ,.®.,e * zaposlitvijo v tr- j sveta za Iralturo in prosveto krvodajalcev iz Hrastnika in boveljskeu) okraju ui delovnimi tov inž Peternel je obrazložil okolice Zdravniški knjižicami? - V mesecu maju velik pomen gradnje nove šole 1 se je za celoten okraj priglasilo v Zgornjem Hrastniku in apeli- pri Posredovalnici za delo na ; ral glede pomanjkanja zndost- OLO Trbovlje 350 brezposelnih nih stredstev na starše, da po- ljudii, od tega 41 moških in magaio prj gradnji s prosto- 309 žensk Med brezposelnimi voljnim delom in sicer s tako prevladuje mladina in ženske, vnemo, da bodo vsaj trije od- med moškimi pa imamo prime- delki v novem šolskem prostore, kjer se ljudje zaradi inva- ra v jeseni sposobni za vseli- lidnosti ne morejo zaposliti pri tov Ce se to ne zgodi bodo kakršnem koli delu O vpraša- morali mlajši novinci Zgornje- »Ju zaposlitve ženske delovne niku. Ze v predaprilski Jugosla- j r*la izvirno slovensko delo Fra-, razreda predala znake svojega vi ji so storil) takratni občinski r* ' odbori zadevne sklepe, vendar do uresničenja načrta ni prišlo. Prodajalci so kar po tleh pola pregledi zelenjave, sadike itd v dopoldanskih urah, ko tržnici obratujeta. — Poleg tržnice v Spodnjem Hrastniku so še pripravljeni trije prostori, kamor se bodo selili iz hiše bivšega Podpornega društva steklarjev podružnica Slov. poročevalca, mlekarna in trafika, V izpraznjene nolrg tržnice v 7sorn*err> Hrastniku. trenutno še ni določeno L H na Lipaha »Glavni dobitek«, i šolanja tretješoleem, slovo od Zasedba je bila odlična, režija zavoda pa so najavili tudi s šapa v rokah znanega slovenske- Ijivo osmrtnico. Odhajajočim ga gledališkega umetnika Vale Bratine Vsi so bili pohvale vredni, zlasti senior Miloš Stib-ler v vlogi prof. Brvarja. Kljub vsem tem vrednotam pa je prišlo v predilniško sindikalno dvorano na Stavbah le GO gledalcev Spričo okoliščine, da sprejme dvorana lahko 500 oseb, je bil obisk gotovo porazen in slabo spričevalo Litiji. Ugotoviti pa moramo, da so bili vsi navzoči z uprizoritvijo, režijo in sceno nad vse zadovoljni in so gostom dali tudi hvaležnega priznanja. Morebiti jc eden izmed vzrokov ta, da je dijakom želimo na poti v življenje vso srečo in mnogo uspehov ▼ korist naše skupnosti. Dijaki obeh IV. razredov so bili v letošnjem šolskem letu člani gimnazijskega pevskega zbora in so nastopali tudi pri šolskem dramatičnem krožku In dosegli z uprizoritvijo Goiieve »Sneguljčice« lepe uspehe. Prepričani smo. da trud dosedanjih vzgojiteljev ne bo zaman in bodo ti mladinci sodelovali tudi v bodoče kot kulturni aktivisti pri pevskih zborih in v dramskih družinah. Naša kultumo- . ,r?k,^ma,f>r®s^aba *n da so j prosvetna društva in telesno-ili letaki nalepljeni le kak dan , vzgojne organizacije potrebuje-pred predstavo, ta tako mnogo 1 jo doliva novih moči ta raču-pnjateljev gledališča ni vedelo najo tudi na letošnje absolven-zak gostovanje. ; te naše gimnazije. Le tako bo Zaradi slabega obis.cu v zad- j s pridom uporabljeno znanje, ki nji sezoni se pritožujejo tudi so ga dosegli na gimnaziji. •il* v našem okraju bo treba veš razmišljati kot doslej ln tudi kaj storiti. V okraju imamo primere, da nekatera podjetja in ustanove zaposlujejo dobro situirane poročene ženske, upoko. AN sl že norovnoi naročnino zo ..ZASAVSKI VESTNIK14 Amerlikl barvni film rNa otoku s teboj" Na Havajskih otokih snemajo noti« je manjkalo samo ie sad- lilm. Glavni Igralci so Rozallnda Rennolds. Ricardo Monle«, /von-ne, Penelopa Peabody Za tehničnega svetovalca je mornarica dodelila dražbi letalskega poročnika Larryfa Kingsleeja, ki se je te pred leti zaljubil v lepo Roza-Undo, ko le priila pet In Igrat na fronto z zabavnim gledališčem. Takrat ni marala plesali z n/lm In zdaj spet ne. imela je ie svojega fanta — Igralca Rlcarda. l.arry ie sklenil, da se ji bo maščeval. Ko je pri snemanju namesto Rlcarda vodil letalo, s katerim se je morala peljati Roza-linda, je pobegnil z njo na samoten otok. Tam jo je zaprosil ta ples, natanko tako kakor pred tremi leti in ob Isti melodiji. Domačini so jima med obujanjem spominov ukradli kolo pri letalu, nazaj nista mogla. Ricardo je bil na trnih, toda potolažil se je z lepo Španko Ivonne Mornariška letala In filmska družba so Iskali po vseh otokih ubežnika. Rozallndo so kmalu našli, trda je pa predla Harrvju, ki ga je mornarica prijemala zaradi poškodbe letala Rozallnda ga je zagovr-lata, toda Larry je odklanjal njeno pomoč Med snemanjem je našla priložnost, do je Rlcar-du povedala, da ga več ne ljubi. Vse se srečno konča s porokami zaljubljenih parov v Honolulu ..Glas drugega" (D/p Slimme de^ Anderen) Nemški film Dramatična zgodba močne ljubezni spretno prepletena z navideznim umorom Komponist Fred Apel že dolgo ni več mogel ustvarili kaj izvirnega Izrabil je talent In revščino nadarjenega In simpatičnega mladega instrumenlatorja Mlchela Dumnsa da je pisal rani glasbo. Novi plesni reviji »Velemestne. nje dejanje, ko so našli Apela mrtvega pod klavirjem Umor ali kapi Pevka Ellse Lorenz je bita zadnja pri njem na obisku. Na magnetofonskem Iraku slučajno posneti prepir med Apelom in Dumasom, tik pred skladateljevo smrtjo, je vzbudil sum umora. Elino so sumili, ker je zamolčala svoj zadnji obisk prt Apelu, Dumasa pa, ker je pobegnil v Francijo. Toda Bllsa In Mtchel sta se prav skozi glasbo In prav ob te) čudni smrti šele resnično globoko vzljubila. Samo senca mrtvega je žal prelila pokopati človeško prisrčno in toplo ves dveh mladih In poštenih ljudi, ki si služijo kruh s tem. da zabavajo druge. Magnetofonski trak /e bil edina, natančna ln resnična priča. Dumas se je sprl t Apelom, ker je hotel stari komponist sopel/ati pevko, ki je občudovala njegovo glasbo. Apela je zadela kap, pri lem je padel tako nesrečno, da se le ubil •Velemestne noči• so zagledale premiero, Mlchtl In Ellse sta pa smela svobodno In brez strahu Iti svoji sreči noprotl. Koloradski faro~č se že širi Letošnjo pomlad so se veči- niso odlegli jajčec Preglejmo noma v vseh občinah trbovelj- tudi liste na spodnji strani, ako ' nu, so kmetje letos zatiranje skega okraja dobro pripravili niso morda na njih že kupčki koloradskega hrošča vzeli za ... , “ sovražniku jajčec, ki so oranžne barve, zelo resno akcijo in so pri oko- za borbo proti krompirja, tako da nas ne bi Oberimo okužene liste in jih našel nepripravljene. Hotel nas uničimo. Mišljenje nekaterih, je presenetiti ta je izkoristil da je lovljenje hroščev nepo-tople dneve v prvi polovici me- trebno in da se ne izplača, je seča maja. Ni še povsod krom- j povsem zgrešeno; če te prve pir dobro ozelenel, ko je že pri lezel iz zemlje, kjer je prezimil ta napadel najbližje posajene in ozelenele krompirjeve rastline. Pl ni dolgo užival zlate svobode, že so ga budne oči opazile in pričela se je »hajka«. Najprej so ga našli v občini Zagorje na manjši parceli ob cesti, ki drži od kolodvora hrošče uničimo, preprečimo nadaljnjo okužbo okolice v teku leta. S tem si bomo prihranili veliko denarja ta truda za poznejše škropljenje. Ce pa delo zanemarimo v začetku, bomo imeli med letom vsesplošno okužbo. Tudi se ne smemo zanašati samo na kemično zatira- , nje, ker je škropljenje oziro- __ _______ ___^ proti mestu, nekaj dni nato sojma prašenje najbolj učinkovito imajo največ časa za prepleda-ga odkrili že v Radečah, potem le proti ličinkam, to je proti go- j vanje, da so se letos premalo v Loki na njivah ekonomije ter j senicam, in ne toliko proti hro- i zavzeli za iskanje hrošča. Teže pozneje tudi v Trbovljah, naj- 1 šču samemu. TeKa s škraplje- ■ je seveda pri večjih površinah prej v bližini mestne vrtnarije, njem ta prašenjem lahko še od- kjer je malo delovnih moči kot S573M: s STssr ois,cse ljcnje v deževnih dneh, kakršno Je bilo ob koncu maja ln začetkom junija letošnjega leta, ni toliko učinkovito. Zato Je potrebno, da predvsem stalno so našli. Hladno, deževno in oblačno vreme mu ni všeč; ljubi sonce in toploto, zato se je sedaj potuhnil. Zaenkrat so do-sedaj ugotovljene največje okužbe v občini Radeče in v Loki pri Zidanem mostu, ki pa so zaenkrat še omejene na njive ekonomije. Kaj naj storimo? Predvsem K!l-0r7,SI!ir..US?t?vl,,_nf, teif-krompir}a organizira« na pri-— ' '“*■ *' ’ meren način. Seveda Je treba nekaj žrtvovati v ta namen, kot je to storila ekonomija Hote-mež, ki za vsakega prinesenega hrošča da lepo nagrado. Pohvaliti je pa treba šolska vodstva, tako v Loki in v ra-deškem sektorju, ki, kolikor je mogoče, aktivno sodelujejo pri pregledih krompirja in odkrivanju hroščev. Tudi kmetijska zadruga v Radečah se je dobra zavedala svoje naloge in je v znak priznanja dala vsem šestim šolam na svojem teritorija brezplačno celokupno garnituro sadjarskega orodja. Prav vsi moramo sodelovati pri tej akciji. Množične organizacije, zlasti pa sindikati naj opozore svoje člane vrtičkarje, da vestno pregledujejo svoja krompiri-šča, ker je ravno pri teh glavno leglo koloradskega hrošča. F. O. . pavanju dobro pregledali svoja kromplrišča. Premalo pozornosti so pa posvetili nekateri sadilci krompirja, ki so lansko leto imeli okužbe na svojem zemljišču. oziroma Je bila okužba v njihovi bližini. Ti bi morali stalno pregledovati sum-jliive parcele, a ne čakati, da jim drugi odkrivajo okužbe, kot na primer v Loki pri Zidanem mostu Najbolj žalostno je pa, da manjši sadilci krompirja, to Je vrtičkarji, ki so že lansko leto imeli največje okužbe in ki Iz Loke pri Zidanem mostu _________ _ ___________ __________ Prostovoljno gasilsko društvo 1 Klavnica. — Za Loko Je nova pregledujemo kromplrišča, za- v’ bo proslavilo svoj 70-1 pridobitev klavnica v prostorih radi eventualne ugotovitve totnj jubilej v nedeljo 5. julija, tov. Tavčarja, ki Je dal vse pro-okužbe, dalje, da polovimo pr- Sestavljen je le pripravljalni i store v najem KZ Loka, ki je ve hrošče ta da oberemo liste odbor• k* vodi vsa dela za to ; prevzela vso režijo. Ločani so .................... ......... krompirja kjer so odložena slovesno proslavo, na kar opo-! zadovoljni, ker imajo sedaj svoje važno in potrebno, da čim jajčeca Cim pa opazimo prve zarjamo vsa društva, da nas; ie in dobro meso, tudi dvakrat večkrat pregledujemo’ krampi- ličinke, se Je treba takoj lotiti tedaj obiščejo in podprejo to rišča, posebno pa v krajih, kjer kemičnega zatiranja. V okoliših, humanitarna organizacijo. V se je hrošč pojavil že lansko kJer 90 ugotovljene okužbe, je eni Izmed prihodnjih številk leto. Neogibno potrebno je, da škropljenje oziroma prašenje bomo poročali o zgodovini on-prve hrošče, čim se kje pojavi- obvezno za vse sadilce krom- *esa društva, ki bo Javnost go-Jo. takoj polovimo dokler še pirja. I tovo zanimala. Nova sejmišče. — Občinski ljudski odbor Je uredil svoje novo sejmišče na prostoru, kjer 'a bita selmičče že pred vojno. KINO »SVOBODA-CENTER., V TRBOVLJAH (DEL. DOM) bo imel na sporedu v bližnjih dneh ameriški film »GLAS DRUGEGA« Razpored predstav bo razviden z lepakov KINO »SVOBODA« V TRBOVLJAH II bo pa predvajal prihodnj'-dn! ameriški barvni film »NA OTOKU S TEBOJ« Razpored predstav bo razviden z lepakov tedensko. Tudi posrežba je solidna. Pred dnevi so vse prostore prebelili in prepleskali, da je lokal še prikupnejšl. Nad vhodom v mesnico so namestili še napisno desko »Mesnica KZ«. Tako služi KZ svojemu namenu, ker ima svoj lesni odsek in klavnico, medtem ko jc prej imela samo prodajalno, ki je Ali sie ie Poravnal' naročnino ? Dosedaj sta bila na tem sejmi- [ dala letno prav majhen prebi-šču že dva sejma, ki sta bila ! tek. dobro obiskana. Z restavriranjem občinskega poslopja na trgu gre zelo počasi naprej. Ločani komaj Čakajo, da bi bilo prenovljeno poslopje v okras trgu kot nekoč. Tudi tajnik že hodi nad eno leto vsak da tz Razbora v Loko v sl' > kar ni prijetno. V Loki na ni stanovanja ln je kriza s stano-vanll velika. Kje je vzrok temu? Saj Je dobil občinski ljudski odbor podporo od okraja in tudi drugih prispevkov Je že bilo. Sedaj pa so dela kar obstn-la Tudi množične organizacijo ! bi rade dobile v novem poslopju svojo sobo. da se ne liodo potikale po raznih prostorih, kadar Imalo sestanke. Apeliramo tudi na OLO Trbovlje, da bi pripomogel z .denarnimi sredstvi da bo stavba končno obnovljena in da se vselijo vanjo. , GLEDALIŠČE »SVOBODA-CENTER« TRBOVLJE uprizori v soboto, dne 13. Junija 1953 ob 19.40 Študentje smo... Opereto v treh dejanjih-Predprodaja vstopnic v • Mestni knjigami Trbovlje«. — Sodeluje pomnožen Škrinjarjev Jazz ta člani zbora »Trboveljski slavček«. .. M Repriza Kreftov h ,.Celjskih grofov" na zagorskem odru Prav Je, 6c napišemo nekaj besed o tem res uspelem delu gledališke družine »Svobode-Zagorje«. Dr. Bratko Kreft kot dramatik ni priljubljen samo pri naših poklicnih gledališčih, marveč ga ceni tu tev lutkovnega gledališča. Pisec sam poplačal, ker mu Zupanova; ni plačala ničesar. Sodišče je obtoženca obsodilo na tri mesece zapora, glede odškodnine se je pa Klemen dogovoril z Zupanovo, da ji bo škodo povrnil brez odločbe sodnije. naročnic. Ce se kdo med našimi starejšimi bralci spominja tov. Gorška, naj nam to sporoči. Tovarišu Goršku še omenjamo, da pošiljamo naš list tudi nekaterim našim v Severni in Južni Ameriki, v Franciji, v Švici in v Avstriji živečim slovenskim rojakom. Tople pozdrave tovarišu Goršku in obema našima novima amerikanskima naročnicama I Uredništvo. takoj moram poravnati naročnino na Zasavski vestnik, če hočem biti zavarovan proti nezgodi in primeru smrti. članka pravi, da so dobili učitelji in igralci s predstavo vsaj nekaj zadoščenja za svoj trud. Resnica pa je, da se je iz vrst učiteljstva na Dolu trudil samo eden, da je predstava uspela. Z lutkovnim gledališčem se ukvarja samo tov. Vilfan, kar se mora na tem mestu popraviti. V članku omenja pisec tudi gostovanje igralske skupine učiteljiščnikov iz Ljubljane. Pravi, da so razočarali naše občinstvo. To odločno zanikam. Ljudje so bili z igranjem učiteljiščnikov zelo zadovoljni — lahko rečem, navdušeni. Igranje in izgovorjava sta bila na zelo visoki višini. Ljudje na Dolu že dolgo niso videli tako kvalitetne igre. Da bi pisec članka tega ne vedel, ne verjamem, zato je tek lokalni patriotizem obsojanja vreden. Članek je podcenjevanje učiteljiščnikov. Pisec članka se ni niti podpisal. V bodoče naj bo vsaj toliko pošten, da pod članek napiše svoje ime. Franc Lakovič Postani član »Prešernove družbe4* C. K 6*a{H let fkteftefe Nekdo Je potrkal na vrata. Vstopila je Silvina. »Ni se ti treba pripravljati,« teu Je rekla in se vsedla na rob nekega stola. »In zakaj ne?« »Ker gre Niko Vopell z menoj.« »Na kak način vendar?« Je 'TJrašal in prenehal s česanjem los »Kaj se to pravi: na kak na-čin vendar! Nikolaj Vopeli gre Poč tudi z nami. Spodaj v veži w>k«.« »Na kak način gre ta človek zraven?« je ponovil še enkrat Udaril je z nogo ob tla. »Kdo ti *e to povedal?« »On sam Bila sem spodaj, ^Jer sem se pozdravila z Jomom v°l>elijcm.« »Ne morem ln ne morem tega 8*umctil« In res ni razumel. Silvina Je zamajala z rameni. Um, tega sicer nismo imeli v s^tu, toda on sedi spodaj in da pojde zraven.« »Odslovi ga.« *To bi bilo nekoliko težko.« h‘Toda do danes ni nihče ome-^ besede, da hoče Nikolaj Vo- pelius tudi z nami.« »Da, res Je tako. Nihče ni omenil o tem besede. Tudi Jiir-gen Vopeli pravi, da ni imel pojma o tem. Toda Niko je sedaj tu. Končno gre pa lahko na Etno prav tako kot kdo drugi.« »Ne sme naju videti skupaj.« »Ni verjetno, da bi te še »poznal.« »Vseeno. Ce me opazi, lak ho začne delati zveze, spomini se mu bodo obudili...« »Neprijetno naključje,« Je priznala Silvina. Hassolt Jo Je opazoval od spodaj navzgor. Govorila Je teko budno. Tako brezbrižno ta malomarno in zraven še porogljivo. »To se ti zdi morda še celo zabavno?« Jo je vprašal togotno. »Nikakor ne.« Pozibavala je z nogami. »Kaj naj storimo?« »Najboljše bo, če navidezno zboliš.« »Da bi zbolel? Smešno! Sicer bi pa ob tej priložnosti, če bo le kako mogoče, lahko uredil zadevo s Fricem. Od Jfima Vo-pelija hočem dobiti končnove-ljavno besedo o tej stvari Sa- ma veš prav dobro, da želim odpotovati čimprej.« »To vprašanje lahko uredim namesto tebe jaz.« »Ti?« Hassolt je bruhnil v ssneh. Silvina Je ravnodušno čakala, da se Je spet umiril. Čudno ji j je bilo pri srcu. Prav nič posebnega se ji ni zdelo, da hoče Ni-i ko iti zraven. Popolnoma v redu ee Ji zdelo, da sedi spodaj v veži. Čakala je, da Hassolt poneha • svojim posmehovanjem. Nič določenega še ni vedela. Ni sl še Izdelala nobenega načrta. Toda danes ali Jutri se bo nekaj zgodilo. Priložnost bo prišla, da se nad njim maščuje To je čutila prav natanko. In potem Ji ne bo ▼eč težko odpotovati s Sicilije. Se vedno Je sedela in pozibo-vala z nogami. Hassolt, Id je sedaj molčal. Jo je od strani temno gledal. Rad bi uganil njene misli. Rad bi vedel, zakaj se Ji je v očeh naenkrat zabliskalo takšno sovraštvo. »No?« ga Je vprašala čez nekaj časa »Ali si se odločil, da zboliš?« »Kaj šel Nasprotno: odločil sem sc, da ostaneš tudi tl doma, če Jaz ne smem z vami.« »No, to je pa precej sebična odločitev.« Silvina se je zagonetno smehljala. »Ti mi torej niti ne privoščiš, da si ogledam Etno, da z njenega vrha vidim vzhajajoče sonce?« »Da ti ne privoščim, za ta primer ni ravno pravilna beseda,« ji je jezno odgovoril. Silvina je vstala. »Ne moreva cele ure premišljevati. Jaz pojdem na vsak način z njimi. Ker pa ti nikakor ne preneseš Niko-■ laja Vopeliusa v moji bližini, boš ostal doma. Na svidenje! Spodaj te bom že opravičila.« »Silvina!« je zaklical za njo, toda ona je že zaloputnila vrata za seboj. Ker je bilo v Jomovem avtomobilu prostora komaj za dva ali največ tri ljudi, je naročil šestsedežni avto, ki naj bi jih spravil iz Katanije do Nikola-sija. J6m je bil na tej vožnji kar najbolj razigran in dobre volje. Znal je urediti razpored vseh izletnikov teko, da je sam sedel poleg Silvine. Nika pa Je posadil poleg Fiamette. Tega uspeha se je silno veselil. Ko so se v lahkih serpentinah vzpen-njali po hribu navzgor, je ves čas neprestano govoril. Silvini Je pokazal med vožnjo vsako mulo, ki Jo Je opazil, vsako hišo, vsak vrt Opozarjal Jo Je na i lepo urejena riževa polja, na; olivne nasade ta na figov kak- tus, ki je s svojimi debelimi mesnatimi listi obrobljal cesto. »V pozni jeseni zorijo njegovi sadeži,« je pojasnjeval ta se globoko naslonil nazaj na blazine v avtu. Toda kmalu je spet prišla kakšna kmečka domačija, kakšna vas, cerkev ali zvonik, ki so bili vsi zidani na temni lavi, slkuptaa kmečkih delavk, otroci, ki so s svojimi zamazanimi prsti klekljali čipke — na vse to ta še drugo je opozarjal Silvino. »Utrudil boš gospodično pl. Dyckenhoff,» je dejal Niko med Jorgenovim neprestanim govo-rjeijem. Toda Jom se je smejal ta se napol obrnil k njima. V Nikolosiju je prispel vodič. Bil je mlad, črnolas fant s belimi zobmi. J8m ga je klical za Lorenza in ga potrkal po ramenih. Nadaljevali so pot. Na pepelu lave vinogradi ta sadovnjaki. Cela vrsta mladih vrtičev je ostala za njimi Ceste se je vzpenjala v hrib, Jom pa je govoril in govoril. »Ali vidite tamkaj kasarno za karabinjerje? Tisto tam pa je kasarna za gozdno milico. Tu na desni je žrelo ognjenika.« Silvina je strmela v bodičevje, ki je raslo ob cesti Etna Je že izginila za hribi pred njo. Avto Je srečal poljske delav- ce, ki so pozdravljali izletnike. Sedaj so tudi njive ostale za njimi. Prišel je bukov gozd in kostanjeva drevesa. Med tem pa spet cele reke lave. ki so se trgale ta spet družile. Končno so prispeli na lahkem pobočju hriba do Časa Cantoniera. Tu se je nehala atomobilska cesta. J6m je že hitel v bližnjo kavarno. Ko je iskal mizo, je Niko vprašal Silvino: »Kako vam je všeč?« »Kar zadovoljna sem,« mu je odgovorila. Ura je bila pet. Najkasneje v štirih urah bodo pri observa-tarju. »Časa torej dovolj,« je dejal Jom. »Na vrh hriba hočemo šele ponoči oziroma jutri zjutraj. Prihajamo zato, da vidimo sončni vzhod Boste videli, lepo bo.« Fiamette je z nagubanim čelom pogledala dvomljivo proti nebu. To je bilo brez najmanjšega oblačka plavo, skoro prozorno. Posedli so za mizo ta naročili okrepčila. Okrog hiše Cluba Alpino ste leteli dve hreščeči kavki. Fia-metta je pogledala kvišku. Njene drugače sdvoplave oči so postale naenkrat temne. »Kaj je z vami?« šal Jom. »Ali ste trudni?« jo Je vpra-mogoče žo 9jo(>vT Eno točka je slo iz Trbovelj Ponovno tekmo v slovertsko-hrvatski ligi sta odigrala trboveljski Rudar in 2elezničar iz Ljubljane preteklo sredo v Trbovljah na stadionu Rudarja, železničar je nastopil v običajni postavi, edino v golu je bil Raz-bomik. Moštvo Rudarja je pa zaigralo v pomlajeni postavi in sicer: Ahlin, Laznik, Traun, Blatnik, Lebar, Orač, Koncilja, Koritnik Zupančič, Knaus in Kralj. Na stadionu se je zbralo okrog 2000 ljubiteljev nogometa, ki so pa po končani tekmi odhajali razočarani domov. Moštvo ljubljanskega Železničarja, ki je nastopilo v ponovni tekmi, si je osvojilo dragoceno točko, akoravno bi po poteku igre pripadala zmaga domačinom. Začetni udarec je imel Rudar, vendar je moštvo Železničarja, ki je to pot presenetilo gledalce te Trbovelj, zaigralo borbeno in s poletom. Napad gostov je v 2. minuti igre izsilil kot proti Rudarju, ki pa je ostal brez uspeha. Po lepi kombinaciji je domačin Knaus povedel Rudarjev vodstvo v 6. minuti. Rudar je vodil igro 1:0. Sledili so napadi domačinov, ki so v 7. minuti izsilili kot proti Železničarju. Lepo priliko za povišanje rezutlata je imel Knaus v 15. minuti, a je streljal mimo gola. Sledil je kot proti Rudarju minuto kasneje, Rudar je imel spet priliko v 17. minuti, ko je v levem krilu Kralj podal žogo v sredino in jo je Knaus streljal z glavo, vendar je Razboinik v zadnjem trenutku lepo ubranil gol. Železničarji se niso dali in so napadali. Ahlin je moral posredovati v 21. minuti. V 26. minuti Je branilec Rudarja Laznik po nepotrebnem zadržal napad Železničarja. Napravil Je prekršek, ki mu je sledila enajstmetrovka. Sočan od Železničarja je izenačil rezultat na 1:1. Moštvo Rudarja ni klonilo. Vztrajno je napadalo, bo-dreno po publiki; sledil je kot proti Železničarju v 32. minuti. Zupančič je po dolgi borbi v 39. minuti pred golom Železničarja povišal rezultat na 2:1. V drugem polčasu so vsi pri- čakovali, da bo Rudar povečal uspeh za domačine, toda zgodilo se je obratno. Železničar je imel I v drugem polčasu več od igre. ! Domačin Zupančič je bil v 51. : minuti sam pred golom nasprot- nika, a je z eleganco streljal — v aut. Dve minuti pozneje je! sledil kot proti gostom, ki pa je 1 ostal brez uspeha. Moštvo Železničarja Je napadalo, medtem ' ko Je domače moštvo popustilo ; — kakor da bi se zadovoljilo z | rezultatom. Ahlin Je le s težavo j branil napad gostov, zlasti še,; ker si je v prvem polčasu po-1 škodoval roko, kar Je imelo za j posledico, da je v 60. minuti lahko žogo desnega krila nasprotnika spustil v gol, s čimer je Železničar izenačil igro na 2:2. Po tem zadetka je imel Železničar več od igre, vendar so njegovi napadalci kar tekmovali, kdo bo bolj netočno streljal mimo gola ati pa v vratarja, kjer je prednjačil Podobnik. Sledili so napadi z ene in druge strani V zadnjih 10. minutah je Rudar ostro napadal, hoteč si priboriti zmago, toda igralci Železničarja so zavlačevali igro s 1 pošiljanjem žoge v aut. Domače moštvo je ostro napadalo, vendar je le smoli, ki so jo imeli napadalci Rudarja, pripisati, da so gostje odnesli iz Trbovelj dragoceno točko. Publika je začela odhajati ie pred koncem igre s stadiona, vendar so bili vsi ki so odšli pred zaključkom tekme, prikrajšani za napete i trenutke, ki so se odigravali pred golom Železničarja v zad-! njih minutah. Obe moštvi sta hoteli zmago, ki je ni dosegel | nobeden, marveč le neodločen I rezultat, čeravno bi po prikazani j igri v prvem polčasu zaslužil j zmago Rudar, medtem ko je bU j Železničar boljši v drugem delu igre. Sodnik Damjani iz Zagreba je ! tekmo dobro sodil. Pomagala sta mu stranska sodnika Presinger j In Hajsinger iz Celja. Tekma je bila vseskozi fair razen prekrška v prvem polčasu, kjer bi jo Ahlin kmalu skupil. Mladinci, ki so nastopili v moštvu Rudarja, so pokazali, da bodo igrali v bližnji bodočnosti še veliko vlogo. Nedeljski šport v Zasavju Kvalifikacijske tekme za vstop v slovensko ligo DOBRNA (Trbovlje)—Ločan (Škofja Loka) 3:2 (2:1) Po dveh zaporednih porazih prvaka Zasavja, Dobrne na tujih igriščih, sl je nogometno moštvo tega kluba v nedeljo priborilo prvo zmago proti Ločanu iz Škofjo Loke. Domačini bi morali zmagati še z večjim rezultatom, toda desno krilo in desna zveza sta upropastila lepo število priložnosti. V predtekmi so mladinci Dobrne v borbeni igri za drugo mesto v prvenstvu Zasavja premagali mladince Bratstva Iz Hrastnika s 3:2. rudar—Železničar (Ljubljana) 1:1 (1:1) V mladinskem prvenstvu Slovenije je moštvo Rudarja na svojem terenu z veliko srečo rešilo eno točko. — Gostje so ■ bili tehnično boljši in hitrejši, mladinci Rudarja pa neokretni. Rokomet RUDAR—SVOBODA (Ljubljana), žene, 5:3 (4:2) Zenska ekipa Rudarja je po lepi igri zmagala nad Ljubljančankami, medtem ko je moška vrsta Rudarja podlegla boljšim Krimovcem s 7:1 L Moto dirke v Trbovljah V soboto. 6. junija popoldne je priredila motosekcija SD »Rudarja« v Trbovljah prve letošnje moto dirke. Na startnem prostoru na Vodah se je zbralo veliko število gledalcev, prav tako vseskozi ob dirkalni pro- ! gi, vendar je treba med njimi | grajati nedisciplinirane posameznike, ki se niso pokoravali rediteljem, zaradi česar bi lahko prišlo do hujše nesreče, kot se je zgodila pri Pašu. Proga je bila dolga 5 km. Dirkači so startali pri šolskem mostu na Vodah, cilj vožnje z motorji je pa bil Sv. Katarina. Prvo mesto na motorju s 125 cem je dosegel Ciril Zupančič iz Trbovelj v času 8,32 min. S kolesom z 250 ccm je prišel najhitreje na cilj Lado Forte iz Trbovelj v času 6,12 min. Z motorjem 350 ccm je najboljše vozil Mirko Bivic (6,03 min.). Na kolesu s 500 ccm je pa bil najhitrejši Drago Kovač mL s časom 5,38 minut, ki je dosegel hkrati najboljši čas dneva. S prikolico je prišel na cilj Oskar Zakonjšek v 7.08 min. Povprečni čas, ki so ga dosegli vsi dirkači, je bil 61 km na uro. Med tekmovalci je treba posebno pohvaliti 65-letne-ga tov. Maksa Cahuna. ki seje kljub svojim letom udeležil te zanimive dirke in pokazal mladini prav lep zgled vztrajnega športnika. KOŠARKARSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Rudar-ŽSD Železničar (C) 68:63 (29: 27) V zadnji tekmi republiške lige v košarki je Rudar premagal v Celju Železničarja z 68:63. Rudar je zigral zelo dobro ter mu je uspelo s tehnično boljšo igro zmagati in to zasluženo. Najboljši od Rudarja je bil Jelen in Hodej, ki sta dala največ košev.* V zadnjem kolu je moštvo Rudarja prosto. Rudar : Slaviia (Karlnvac) 0:3 (0:1) Moment z zadnje tekme v Trbovljah — Foto Cerlnšek OBJAVE Preklicujem žaljive besede ki sem jih govoril o tov. Majdi Kostanjšek iz Trbovelj. — Franc Levk, Trbovlje 11/29. OBVESTILO Obveščam cenjene bralce, da začnem izdelovati po 1. juniju posteljne vložke po meri. — Slavko Cerar, Trbovlje, Partizanska cesta. OBVESTILO Na državnem učiteljišču v Celju bodo sprejemni izpiti za I. letnik dne 12 in 13. junija 1.1. — Ravnateljstvo. IZJAVA Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih kjer koli delala moja žena Matilda. — Ivan Povhe. Trbovlje. Žabjek 11. LISTNICA UREDNIŠTVA Jano Koprivc, gimnazija Trbovlje. — Poslano priobčimo prihodnjič. Obišči nas v uredništvu. — Pozdrave! OGLAS Odbor za gradnjo Delavskega doma v Trbovljah potrebuje za zgraditev doma večje število težakov V poštev pridejo samo moške delovne moči. Zaposlitev bo trajala 4 do 5 mesecev. Interesenti naj se zglasijo v pisarni na gradbišču. ZAHVALA Zahvaljujem se sindikatu rudarjev, ki mi je ob smrti mojega tragično preminulega moža, iz fonda »Samopomoč« izplačal 27.600 dinarjev.« — Polda Kovač, Zagorje. ZAHVALA Vsem, kj so nam lajšali silno bolečino, zlasti sosedom, ob nenadomestljivi izgub; ljubljene žene, matere, stare mame KATARINE POGLAJEN jo tako številno spremili na njeni zadnji poti in pokrili njen grob z venci, prisrčna hvala! Žalujoči ostali. Ob nepozabni izgubi naše drage mame Ane Zupan se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem tistim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju trboveljske bolnice za trud, katerega so vlagali za časa njene dolgotrajne bolezni. Žalujoči mož, sinovi in sorodstvo. SRESKISAVEZ ZEHU0RADNIČKII ZAP1IIGA TRST INI« (Srbija) kapnic In prodajo vse poljske pridelke kakor (ndl res gradbeni material Tekoči račun 178-T-141 pri Narodni banki NRS, podružnica Trstenik Vsem volivcem občine Trbovlje čestita k občinskemu prazniku »llllllHIIIIIIIUIIIHIIIIHUIIIIIIIIUHIIIMIIIIIIItllHH!illllH