Vti d*tm kspilalisličnege nfini n morejo zaustaviti oetzofibae nTnlaiiiiaiSM povodnji Skozi ne jezove reakcije ai rev dede nama predetraZa tele, z orjallriei TSMskiua, evojo pot. Glasilo Komunistične stranke Italije •lavko v 1'orultrju m Porenju v znak Noli(iantu4j « nnlarji. Dane« ni inugura prerokovali o isi-du U* igrromno stavke «*io )» pne- jMoo. d« je jiroletariat uvidel, ra^ili /ibanje ni dosegel uafietM Rudarji m> a* enodušno izjavili. tla ar ne isodvrtejo raa*o*lbi. v kateri je bilo sklonjeno. d« m- podaljša delovni čas • VorwiirU* z lazilo insnških socialdemokratov, jv v velikih skrbeh «a u Hotlo industrialcev in reformističnih načelnikov nimlikulov. pozival ministra dela naj immvžv v epor. tla bo giba nje preprečeno. prodno mu atopijo na čelo komuninli Toda ve« aociali «tla ja laki napor aa ja izjalovil; < klavci »o po neizmernih po-raaih. priiili tlo H|N>zfianja. tla jim »o-rial demokrat j.* I« ovirajo, če treba tudi z oboroieno pomočjo fašistov njili prihod tlo <»NVoboj«nja ispotl krempljev kupiUilidičnega krvoaaaa. Zveza rudarjev je » I Id proti 02 gla-»ovi otkdmla »klep. tla se zapusti tlelo |*o 7. urah dnev in-ga tlela. Aknja |M>nihr«kih rudarjev j*a ni o-Numlj.na Pred dnevi ase je vrnil v Lijtakt-m kongres dularjev Centralne Nemčije Navzoči ao hib tlelavaki za Htopniki rudnikov Gornje .Hlezije m Porulirja. Na konjrrsrsu je bilo aklrtije-iio, tla ^ »kličejo obratni svetovi in tla w gibanj* vaporetli. Imenovan je bil tudi Osrednji tttlbt*r iribanja. V D0«*Morfu «e je vršil veličasten sedanek Ohiatnili n\«4ov Sklenilo ar je. tla sr proglasi splošno .stavko, ter s« mločasno z ogorčenjem zavrne volki vnsošavartjc n dram miniatra tlela Reich«. za kar mt -VorvvšrtN* in suoal-ik-mokratj* tako Ui|*lo imtejrujvjti Vae nemško oasastneje priznava, da je položaj jako resen Slavka m> je razširila tutli na rudar je na Sanketn m v gornji Maoijl Kapuna se da je v sAavkl 4004(10 rudarjev Delavska fronta ja trdna, vztrajnost neomahljiva. Delavstvo ja poovano sle-herm - jKilnoetevilao. Komunisti ao pozvali tudi datavea oatalih str»*k da proflazijo splošno A ko je svoboda popolnoma zatrta, m* kapital im ui*a j»rav na i>lau. ponjet-noat pojema. V popolnem suženjstvu delovnega ljudatva utoneta tudi podjetnost in ffunpotlarsk« moč širokih plasti kar je najhujši uda rev za ka-intahsani aam. Posebno pa ne more živeti kaptlaluLcni reti bree ustavne jra življenja, ker ne mor« več pregledati trpa Hrez parlamenta «e Nin korupcija. ki zopet zadeva razne »kupni« kapilaliMičnega autteina in mu ovira napredovanje, udejstvovanje. Vsa ti vzroki vplivajo tlane* im buržoazni' države da izropajo vlado reformistič-mm rokam, ki naj uatvarijo ravno težje v kapitalističnem izkoriščanju S tem priznavajo, da pravic tlela ni piogoče zatreti, a ko v> noč* tla bi u tlarce čutil tudi kapital. Le Italija m Španija in Madžarska Ku«i>otlarijo -men zavrženje fašiziiM. Klun evropske velesule ao tekom aad-njapa pol Mk izvedle volitve v parlament. Angtije je nastopil« prv* in je iasanadila ono brutalno reakcijo, ki je mislila, utrditi razmajam kapitalistični goepodarski red v Rvropi a ognjem in Mečem, z zapiranjem m |»bi}« njem delavskaga razreši« Anglija je krenila na leva Izročil« j \Udn laburistom. delavski stranki ki jo posipava liberalno meščanstvo. S lem je «k> bU evropski fašizem uijarec na glavo in ai ne bo tako kmalu opomogel Na Mtatno- znaki kažejo d« je z Uspeva njann kapitalizma na višini današnje ga razvoj« družbe trajno nesdruiljiv. Valitve v Italiji same pričajo, da »e z divjo silo v la* lati ne da proti delovne mu Ijudžtvs*. Pri<-ajo milijoni glasov ki so jih *k)ŽNle ojN**icn>nalne strank, priča rušenje čistokrvnega fašizma po tom takuMnenpvane fašulovake vlado, priča krčavjto griza«levanje no • svobodo*, ki jo je bil aam razglašal že prest etofcijem. a svojo borbo a fevdalizmom. Nemški fašisti no računali z dvesto poslanci, so jih pa navdu-ševanje z« številke volitev je sierr prazno, vendar imajo Aoro AUrir rei-bjoni komnnisličnih glasov v Nemčiji svoj poanazi v lem. da je šla stran ka s revokjpionariMin prograimim v boj. 8 svojim glasovanjem je nemško delovno ljudstvo pokazalo. «la veruj« An dalje bolj v edino svojo reiitev v rrftikjv a prav rakom Nemška volitve pa ao tudi v tam poučne da as soomidemokrataka reši lev kapitalističnega reda zamrla tudi od strani buržoazije, meščanstva. Mač socialne demokracije je padla bliau m patov ko. kar je vsekakor hud parna ako pomislim** da je nemški državni aparat, posebno vsa uradniška mesta, čislo v rokah karih soeialde mokralskih bofratov. Edi ae. da raame-re v Nemčiji najhitreje zore in da bo lakaj najprej prišlo do ... eovetisira-nja. <š*Hs*tar«ki razvoj naglo razkraja družbo im dva strani v zasebni kapital in v gol« roke. K«tar ba*a razvoj došal do riška in bodo evropska politične razmere nerasrešljnr«* zavoslan« »topi kriza v odločilni polnžaj- Da je kapitalistična zgradba Evrope silno umetna, ifakaau^jo tudi francoske volitve Imamo kavbo. kjer ae an kamen važe s drugim. Nesreča kapitalističnega zialzma je v tem. «le je od lepe enega kosa odvisna vsa zgradba Naj aa la ali lam premakne en edin kamen, trase sz evropska stavbe od vrha do tal Francoski kapitel je hotel Nemčijo gospodarsko kolonizirati spraviti jo popolnoma na Ua- Nemčija je trpela « udarn m> padli tudi na Francijo samo. nemška gospodarska stiska je udarila čas mr jo na francoska Ua. frank je začel pa*lati in pada še danes. Vidimo taki pojav kakor smo ga videti med vojno: z medsebojnim pobijanjem kapdahzmov raznih držav m kapitalizem sani izpodnaš« tla. Med delovnim ljudstvom širi bedo m bolezen, obenem pa tudi uporni duh' Pretiva kri. da ai ho nagrabil zlata pleni in rop« in »tein tira razmer« v nev zdrlnoM. la svetovne vojne je izšla k mačko-deta vika Rusija iz nadaljevanja borbe med kapitaliNtičnimi interesi poedinih meščanskih držav ho izšla kot zmagovalka proletarska Evropa. Kapitalistični tiadz ar po izvršenih volitvah tolaži, da jr Komunistična strank« Francije prodrl« I« v nekate rih okrajih, med lemi tudi v onem ob Sani Mislimo, da ja baš to dejstvo zmaga ob Seni. prava hu«knirmška 1*1«* °b *ta»i ja Pariz m to pomen ja vsefiorba med kapitalom m delom ■» v Rusiji ni odločila v zadnji ruaki vasi, ampak v Ioningradu m Moskvi ter v i» katerih drugih velikih ljuctakih središčih. Tudi na sapadu ne bo dru gačr. Odločile bodo barikade v velikih i nesti h in med tenu Pari« n« bo zadnja V Parizu ja zmagalo pred zlo Mi meščan*vo v Parizu 1» v doglnl nem času padla odločitev s borbi med meščanstvom m delovnimi množica mi. To govori ogromno število komu matičnih glasov v sanskem driMtma ju Hicar pa as jr tudi v Franciji Mavi le komunutičnih poslancev podvojilo. V poteku rotitev v Angliji. Nemčiji in Franciji ja «iokaz. da kapitalistični ped ne more živeti s nasiljem m od naailja. fr nvlomsati zakon s barka etažnem ni tudi sam več varen, predvsem se ne more nemoteno razvijati 1'kinjMij« dunajske konferenc« med Rumunijo m Rusijo, radi btearahske-ga vprašanja. neza«lovoljišvo ljudatva z- Itcuarzbiji. ki hoče priti izpod jarina ruinuntkih bojarjev, naraščanj« ko munističinige gibanja, vse to je dalo rumunaki vla.1i | »o v oda. d« j« proglasila v c«h deželi olmedno »tanje Pričele so se |*ovmkI hišne preiskav*« in i.z-Vršen« m bil« neštevilne aretacij« ko-siunistov in zavednih delavcev Izvršila leti činov pa so |»ri tem tako cinični. da no navedli kol vzrok jtrogla-š* nj« obst-disega danja bojazen pred — fašističnimi izgredi! Kakor je že navada |*ri p«eh. ki na vzhodu stojijo na »traži. n« račun za-padnega kapitalizma so bili aretiranci vrženi v ječ« n« da hi ae.Jih izoraše-valo in niti da bi n« navedlo vzr*V za kaj »o aretiram, ct-za so obdolženi. In n« samo to. am|*ak v jetniki to tudi po*lvrž*m »krajno živinskemu rmv-nanju. %u Vd«*i [»rotestoi aretirancev, gU*k>v nega širajkanj« in ogorčenja ljudstva Je vlada izjavila, da l*odo izpuščeni tisti, katerim ae n« bo moglo ni*' tehtnega dokazati. Vjetmki v hukareštskih tt|«*nh so v«Jed te obljub« nehali z gladovno stavko. aui|>ak uvidevši da ni bila ilsna oliljuba izjiolnjnena so IVvmivič o«trekli spre jemanje hrane. > Na dvajNcteni dnevu stavk« »ta umr la dva No.lrug» študent v ntodroelovju Zahan-M-n tajnik študentovske zv«s« in Btrhnunger. |>r«*taednik Zveze indu-slrijakdi uradnikov Več drugih sodni-gov »e nahaja v opaNrsrsn stanju. Barbarsko postopanj« policije je izzvalo i*toU*nI« v raznih slojih ljudstva, posebno pa vlada silno ogorčenje me*l delavstvom najbolj« izraza J« j*ra»Un« nntesri ■trauka. In UOriaJy*, ka« js s »s sni sel no proiipoMa > Ijsnjs strank« in ra srake, J* nesmiselno postavljali stranke nasproti ludltagn stranke. Mi SSBO ga vendar te storili, bo snse postavili delavski razred nasproti social demokratskim voditeljem, ali nmetir« organiziranih delavcev proti njihovim voditeljem. Ali nu smo u, delati in te delamo, da eakMasn sormlnv demokracijo. d« antatmn vpliv bunuazij«. ki »e uveljavlja potom sss*«llsds|sishta voditeljev. AH bilo bi skrajno posebno, te bi hoteli prenesli luelods uničevanja sovražne organizacij« aa nas same in bi to predstavljali kot izraz svojega posebnega ravolurionansma * ROVA IŽAlOnOVMA OST A. Med iicrlinotu m Amaterdamun* Je prUeia funkcionirati zrakoplov na poeta Arao-plani krijejo razdaljo Mt> k Komet rov v Mirih urah. raooouuA »trn v bosul Produkcija nafte (surovega petroleja i v Husijl sulno narašča. V septembru L IM23. se j» produciralo IV milijonov pu-dov, v oktobru 20. v novembru 21. v decembru I IVO U. v jan*iarju IRKA 25, v febniaiju 22. v niami 2* milijonov podov pod Ima 103* kilograma;. uanvuu rautava rbt—n- ZION1STOV. \ Loodonu ho etvorjsna •>d 26 maja do 14 pinija razsUva slik. ki »o jih izdelati neprofeetonisU v tal karstvu. HazsUvgelji pripadejo zdrav nitkemu stanu. Gnoj r neltrm l/mbiftiulurm dmermku ime rUmh iWn « moheo t LOVKhKK KOSTI KOT ONOJI-LO- - V grška vod« j« I« dni prupnlo it Smirn* vnsč tovornih parnikov, ki m* bili ualuženi s čluvankiBii kotami |nh1 oznat-bo -gnojila*. K ust* ao pobrali po maloazijskih bojiščih. Ali m lo izkoriščanje ubogih ljudL. ki zn morah pazLIl »voj« koeti an bojnem polju za il* jr interese, še po smrti — v en iti rte pr osramotilo aa dva^sžt vek?- f« MSI nas čatah is g dn*th meščanskih čassjhsth. fszfnjsnu m tmkoj p jjru rfšu .« /ju*0«ts*en» dner-ntkti* — In k«w r klerikshzrm raens radi trgm, krr tmmrtOsdm se šs is speni« n/s/ ji*/ih rfnrror, ku jr ubruknti spor mrd Ar*tr%/it tn Srktf, k« ST /C potem hiitkorilo rmtnl r »ra*osni /sjsr. V tulih časih jr isjso rrrteio -rirzdbr r.H/.*mccaar/rrstiu). I' s»ch meščanskih časuptsth se te pretmkmie trie trke gs/rvo/KVMŠ fakt. Huftkmto te te me-i sitne //ah r •podkujeta, d« daje aa otaa ta d« m n rana nrnjo kr% troje širlpnjr. Izid volitev v Frsnciji l*re4«č«no n««l«lj*> 11. t m . m> m* vršil« n« Francoskem drževnosborsk« volitve. Banda reakcmnarcev kateri nat-Aju-jejo razni Milleran«! frincar« in Ueu-del je bila poražena na celi črti. Večino glasov js dobil tako«vam -Blok levice« ki sr tvori iz raznih levičarekih tMnokralično-eepublikantaih in so- < - *——* *- CMiistte misttcnin atraziK. Komunisti imajo okrog EO poslancev dočim no jih imeh ono »ni na v»|i«1i razrnlno zavetlncg« pro-Manata v Franciji Razjarjeni in pobili reakcKvnarri tulijo. da pomenja znikga -Bloka levice* uto kol prihod Keren»kegu im vlailo v Rusiji, leta 11M7 j To pot as tudi mi malce strinjamo z njimi. Kersniki j« v Rumji na*la 1 j« val cartatH-no iiolitiko. Razraorane mase so n i« prahi le in krenile pod prapor boljševikov. — V Franciji bo moral -Hk»k levice* nadaljevati politiko v korist omenjenega kroga mastne buržoazije Razočarane maae boilo sprevidele — m po Kerentaein j*ri-de ... Lenin. Sploins itavks rudarjev v Poruhrju V jirvi |»»H»vici meaira aprila no n« vršila mrzlična pogajanja med *Mi-runi* (Mrolzavezniška kontrolna ko-mimja za ohrat** in rudokofi«) in in-diiidnalci 1'orulirja dla m>. v celi državi. — edino to. da bi ikiaegli o-lajšanj« bremena, katsrsga je «MI-cinn. imIožiI« poruhrski industriji. To se pravi braniti koristi veiikašev ru-r»nehoina izkorišiajo proletariat, d« jioninožijo svoje dobičke. In ras. medtem ko se na »m »tram industrialci m socialdemokrati« iilili v *Micum*. da zmanjša »roje zahteve, sr, ita« uhočasno uklnu le delavnim znižati plačo in podaljšati delovni čas-Veliko ogorčenje ao vzbudili ti ao-cial kapitalistični ukrepi mod množico. ki je trdno organizirana In je govorimo o ras ml u, razaznevemo pod lem nk II pl no ljudi, ki »o »vetrn.I med eshoj s skupnim položajem v produkciji, radi lega (udi s skupnim položajem V distribuciji, lorsj tudi s »kupnimi inureai (razrednimi interesu N-oder l*i Mio abeoluuto naivno, ta M P red pueia v I jalt, da predstavlja vsa« razred popolnoma enotno celoto, kjer »o vat deli enaki, kjer Js Hlna popol nonta let** kot Kun«. Ita razjasnimo to a primerom si oglejmo moderni delavski razred. Tu n« gre aa lo da bi -nakoetl v razumu ali »|MieubnoelUi. Vse ■ bi vanje* različnih delov delavskega razreda je neenako. To izhaja iz lega, ker ni I. nobene popolne enakosti goepodarsluli enot In f., ker delavski razred n« nad« golov g neba, temve* •« stalno stvarja Iz kmetov, rokodelcev, mesi nega malo meščanstva Itd, to je is drugih skupin knjiito!(stične družbe V resnici, ali ni mar Jazno. da je de la * ec sijajno iiutaliranega veleobrala nekaj |M>polnoma drugega kot pa de laver lual« delavnic«/ Tu tvort raz-lii noai obratov samih in *eega načina dela v njil: vzrok razlicnoeti. Drog vzrok je lakorekoč prvleuraka *sU roet*. kmet, ki je konmj |>rl*el v tovarno, Je nekaj po|>olnoina drugega kol delavec, ki dela od mladih nog v tovarni. I tožilka v ■ bi vanju »e zrcali v za vesti. Proletariat j- nsznsten p«> »vojl savssM Isto toku, kot je neenoten po svojem položaju iHi je voz ali asanj enoten v primeri t drogiral razredi. (.• i*a motrimo njegove rasne dele, dobimo ravnokar opisano sliko. Delavski razred se deli torej pa srag razredni raesatt, i. J. po svojih trajnih. Nploznlh, ne po svojih ombnili, cehov skth In skupinskili tnteretah. temveč po interesih selekapasgs razreda o vrata skapta ta padaknpta leto laka, kakor sestoji ena saraa verig« Is eele vrata Ta aeeaakast razreda je tudi vzrok tega. d« je potrebna stranka V resnic i Zamislimo ar za Iren ute k da je delavski razred popolnoma In absolutno enak Potem bi lahko '»ako krat naeio|ial v vsej svoji nutorici. /a vodstvo vseh akcij bi »e lahko volilo pa vrati ljudi ali »kupiti« ljudi stalna organizacija vodstva hi Mia odveč, bi bito nepotrebna. V resnici pa je stvar popolnoma dri gac na. Boj delavskega razreda je neizogiben. Je toliko bol) potrebna, ker je nasprotnik motku in pretkan, tn je boj t njim trd. Kdo naj vodi vas razred? Kateri del razreda? Naravno, naj naprednejši, najbolj iagolpmi. najbolj strnjeni del. ^ Ta del Je atr—k« Stranka ni razred, temveč najheo dei razreda. Ali strank* Js gtana razreda Zato j« skrajno aoaraAsakra. stranko postavljat! szsgnr razredu. Stranka delavskega razreda je ravno to. kar aajkolj« izraza intereee razreda. Hazred in »Iranko se more narsos« drsati, kot se dni glavo in vsag* človeka narazen Ne moremo je pa proti poeta vi jati. kot ar »metno ločiti od rloorka glave. M mit želimo dolgo življenje *ld česa zavist uspeh hoja pod temi n.«*d različnimi deli delavskega razreda in predvsem od pravilnega razmerja odnoMtjev med stranko in onimi, ki »loj« izven stranke. Na eni strani Je treba voditi tn komandirati. Na drugt strani Je treba vzgajali In prepričevati. Brez vzgoje tn prepričanja ae t« tudi tn- da voditi. Z ene strani je potrebno, da je razred strnjen in posebno organiziran kot del razreda, s drug* strani se mora vedno tesneje in tesneje spajati z množicami izven stranke in privlačiti vedno večji del teh množic v svojo organizacijo. Du-evno odraščanje razreda se torej izraz« v naraščanju strank« lega razreda ln obratno, propa dan jr razreda se izreta v propadanju stranke ali v manjšanju njenega vpliva na ljudi, riojece izven stranke Videli smo te. da se izreza neenakost razreda v potrebi ztaaotas lege marata. Ali kapitalistični pogoij .bivanja* in globok kulturni alvA ne ramo delavskega razreda, temveč ludi drugih razredov ustvarja položaj, da Je tudi svantgarda proletariata, t. j. njegova stranka, neenaka Ona j« več ali manj maka, ,« jo primerjamo i dragi sel deli delavskega razreda Ce pa motrimo razlita« dets ta gs«izt»il«> t j. strank« lahko ugotovimo njeno notranjo neenakost Tu toliko uporabimo isti primer kot pri razredu. Predstavimo sl resničnosti nasproten »lučaj, namreč popolno enakoet stranke po razredni zavesti, takotnjl. epo »..bnoett vodstva itd. Tedaj M. naravno, ne potrebovali nobenih voditeljev Funkcije .vaditeljev* M lahko oprav Ijali po vrsti vsi brez vsak* tkode zn stvar. AM v resnici ni nobene popolne ena-koeti, tudi no v avantgardi, la to je klavni vzrok, ki narekuje potrebo manj ali več stabilnih grupacij poedlalh vodilnih uoeb. ki jih oanačujeoto *vodL lelje* . Dobri voditelji so salo voditelji, ker |i ištcrsšcišMlc IzrrhevaIm odbor Kcmiotar^ jo sklenil, da ae odgorii zasedanje Irti ga izvršov«Jn«ga odbora m osem aa 10 juro in pab sestavni kdagrm na 15 juni Zs tiste ki ae aalge * Arf-atiB»* Glavno ravnateljstvo urada gg tm* Ijevsnje v Argentini jo ja »adnjo okraž-njco v kateri oporoko, da bedo mdk prt * (opuščanju v sel jev on js v Argznta-m jo prminoet puijedalski dstaecz Izat Ijenri ki as naazsrasa/a podita v Argentini jo. si mogggs ptoMukdk 1 kazensko rprVatsta mvstata datuma: 2 spričevalo izdano od žapanstan ki potrjuje, da tzaeljastoc aa trpi an ta-ztčnth ah duš* v mh bnlsaaib 3 spntaealo izdano «d tnponetaa ki potrjuje, da itzsljsasr ai ntadv živel od miloščne. 4. zs mladoletna pod li let* je po-treben krzloi list « fotografijo. 5 konzulataka izkaznica, ki potrjags osebne podatke tn mkanzenli izaa-Ijanca Podeh »h podoli so uuoti lat Mir ra detorrer no kojiščik, so •dommš-ae-, oh, košar peort noje asričantai tosopssje, to -tuje interese* S/ih teie-so to st mskrojolo, ostale as šztab *• so jih dok pobrott proftiorp, - •rodoljubi., ki to rspodkujob troje tetre do gredo t šoj. Te uboge ostanke m sedoj prevošm J» tretit, šoto do te jih, — tata gnoplo i pentljo « denar A r nam zn zn s, oko te je m šrugsh bopščsh o Merngs hoj ztadagpg ggsdš-f«. Ako se ai M ta Iz »sam sata. do ta Updohstt naš* druge sire, m mjB projnorttooL. Kojh tagi* ar i» tak* toke rrgrgstar s 'MinlHa f taaztataž-Ker stok taar*. tar ga tasre > >■* tem. pomenjo ret*. •TmP interen., prosi n.tščzazžz d+ rapmjr ^ejpore po. do ra šk ioOnmm kaJ^rijT ^shT^jmje'rkSSS druški V ztarsnsesak I z*ii»tai. 4» postejojo s r mknm dnem kofj odttom morejo ulonjrem »idMi. do M ora-gočneta posmeje M tedoj. kndm JA *-moio to usMgSMk Ata* zafezreal km) ud racičonstae draške, tedoj m gonja le - H•>' Dok. si keepgk m Idror, tedoj r garaš e tooogjn «■ no tedoj * do šare, ker M — gnajf tn ko mestojsjo spoti med Iso/tom dMillOi m drugtmt simptomom pa debata «*o-rOčrra/cer. tedoj te rWr na kojoo polje, do se kuješ to •tuje interese Ti tm teren to tup tole, krr se Šared ga trajego izkarsščcrudra. tn as tup tudi tistemu trojemu •nmprstmku . drag' sorodnosti, ker te nnogo ksjesom ga «ta leme »oojego gsjpsd^ja. Im kodot podri no kojnem poit*, ta-do/ te k tpmdtn porab« kr ga našo#- — «• g«*)/ ___ V šudjenju gnoj. po zar* gnoj To ko »e god. pralreoreara r izpMih.ZičM druški Po ne ko sedmo aataa ta«n šaiss eedm drlooer ra bata še nprvg i taref. Povedo! ko kopstošntn, do -Mr mi km gnoj. prvotne umoru* dešorse ta kasta Š0-ito r odhtfdm ure gšotno ttuiiimio . Sodemu sed bsft gnoj. gg pridno M-n ukor. motreč komo rade rodr dz* troje hrljenje. tvojo kes, ao noža **+ do taaša kri noj še ptgmpta ■>■>> mdo som do ko režM aašraan rooreAz cvet teokodtlo Boli toSaosti! O/ctsvsss MN •» «»*■ »H sstc atsUgs. Ss p isSbs Mdad* »Obss «S toč-••M v ZMavesvasp SSMOBS s .trasi sstitaksv. tdBsg tssstatssievssjssstsm k*ttoTto tOšd *«• !•*-ssstLJjeauSNBsta« Msi Glasovi s dolile Kljub V«ui UMoram «bv«ibil. narodnjakov prmhra vodno bolj v ia-tnrtMm delavsko-kiuočk« mu« pr«-pričanja, ^a jr Komunistična franka pa »vojmi programu rdini rreni na spsgtaik rtanainjapa fašistovakofa ra-Uma. predstavnika kaptleliteičnr o-btasU. Dalovno ljudstvo jr uvidsio. za-haj aa nahaja v lakam »»»tošaju ^aaailn katera ja bate »da. ki jo bo akoci ognjeno preizkušnjo privedla raamar«. kjer ko Imhko rsaft nhval sadov« avojajta dala. Na konte poaanirsnih kapitaliste prakaja dhnr« k mri akoai največjo kri aa Produkcija jr v za-teju Vino v kfo teh. tropinr na gnoju breepooslnori tolika. davki ogromni. Gospod jo okoli •Goeiike Strnie. skušajo izboljšali rntmara a tora da ki si k nart m drla var no taojr ttrvAke in v okviru faAi »lovske reakrije priborila boljšo bo (točnost Da na zapadejo globi. jim nalagajo koko m kdaj m plačujejo davki, na povrjo pa. komu m takoj proda davki. Da ja brrspn^lnute veli ka. varno nmi ni pa dovolj povedati kom naj fronto, marveč- tudi. tokaj moramo v tujino. Pregovor: -Potrpi je nje-ko tja ma*l- tudi n« valja vartej. Dokler bodemo fovorili o kapitalistu' no urrjoni družbi. do tedaj hode trajalo iSkonkttenjr. In iikoriščanjc za moramo odpraviti edino a tem da na aa/ne m s oroijem v roki »trmoglavi mo menranako vlado in teko razbij* mo politično obteši reakcija. Nafti m softrggsm pa priporočamo, ittui vsemi močmi aavtamrjo aa na*« glasilo, pa po motnosti rastirijo in prispeva ja v njegov sklad. Prihodnjič še kaj CS—i Po p* tih Istih taJtajanja flagila m tiranih, sr^tl *r nihče oglasil is te okolice, da bi potoiil tukajšnje gorje ali. da bi pokaaal saj -dobrot*. kale ra sr tukaj uživajo lakaj tako pišem? Kato ker je naš kraj povsem naroden, in or K narod v nevarnosti m. da s« pa •rafti*, j« strm var mirno. Pa ds tudi so davki Ae račji in trebuh še bolj prasni nato •* na glada. Tega ne ve pivško delovno ljudstvo. da js ■narod, kapitalisti in variftniitvo. protetanat pa nima nr naroda ns domovin« Iftt. teta pri voMvah js stal •narod* pri nas trdno aa napah, pri tetoftajth volitvah so * mn pričate hlača tresti in nope je dobil telečja. Maj pa tarnajo nekateri da nismo B Javanci sloftni. jas pa mislim drnpnčr: so sloftni. - kdoT Kapitalisti in potep tek vsa druge pijavke ki ■shaja kri ubogemu trpinu delavcu in kmeta in mn sipljejo prah v oči Zdrami m vendar enkrat kmet m de-levas Pivka, potepnio -narodu, krinko te ah mas, povej tem krvoeasom. da i-majo oni boga in narod v nenaeitnih malhah I Kmetje m delava! To si aapomnite. da vas n« bodo raftitl tisti, ki kričijo .narod*, to go vafti topeljivci. lahko tudi ravedneži. ki vam ftalijo slabo - Koliko jih aliftim govoriti, da bi kaj skoraj priili som boljftrviki. da bi nas rpftili. Dragi no se sanaftati preveč na moč drugih, sami si morami pomagati, to jo nafta dotftnaet in to brrs odlašanja da ar bo prepoono' * 'hdojaler Drago nam peto* Is naftrp sete niti skoti rs nitko se nr javlja misiio bi IhO god da spavarno jan pravednika. na nije teko. 1 kod aas počso narod da so tesdt, mnogi od ajib jmuvidio da mn današnji paredak aa koristi voč * pa daanmtee ser viša tteči i isko-riftftnje. Ideja komumsm« aa kod nas Mri. nrkajima kod naa nija to po volji, la rado napadaj« komuniste d našega Malo jih jr. ki čutijo i nemi in vedo. da so reveži kot mi in odvisni od volja višjih. m te tem so vedno la »ledom. V« mlar pa »a« jr vedno več ki rastemo i/ »rbe. Trpljenje nam odpira či m kljub jkrifti-koui gospodareM ow iiMtglo-li in odvianosti slutimo gotovi smo. da bodo ludli s nami ludi oni. ki nem nočejo dovoliti šivlj«iija. Oni bodo padli se vr«lnu, mi |*a bom«, prev srh vodstvu če* same srb«. Zato |« ne Hinamo I« upali, in se nenUuijsti na drug«; nasprotno naša dnlžburi je učiti »s. sposnaveti m usposobiti »e za to Zato bi morale mod ne« preprosto pisane knjige ki bi nas poučile v varni česar nem je trebe Sposnavamo. da temeljijo sedanja dela ne krivi podlagi m niso nnoina odpirat« nam oči Drago -Delo. preskrbi nem kaj da bo naše vera bolj trdna in nafte u-paftj* JSČK Kočar I—r|» n Opn Zal nem jr. da ne dobimo delj časa našega -Dela. Zvedeli -m« da jr temu kriv tukajšnji nadučitelj. Anton Kul. kateri K' pošiljat list ne>aj. To zvesto hlejMte jv komunističnim idrjani nasprotno m ni mu mer če si s takim početjem nako|>ava mržnjo > »tram reinih a n.- slepili kmeličvv. Mesto da bi nam bil vodja v našem boju m pravičnejše žuljenje igra vlogo valpe-la v službi -narodnih, dobičkarjev. Vsa njegova nevigojna marljivost |ia naa ne bo odvrnila «»! pota |» kal. rem se gotovo bližamo našemu odre šenju. Mia.h koinuni»l Na sramotni odarl Prvi dopis 11 Bistriškega nam je prikazal zopet enkrat enega umed črnega tropa meščanskih hlapcev ki na dtoeli kjer je še mnogo preonten kov u fevdalne dob« igrajo vlogo srednjeveftkih valjietov: prikazal nam je duimvmka kol žMMtarja Popra vwk pniadtlega duhovna ki je prišel — po mojem skromnem mnenju — v »led z/tane proletarske velikodušnosti in priianetejivosti. ki se je tudi takrat iikaiala kot neprimerna za sovražnik«). ta popravek je reakril duhovna kot drznega jezuita, ki ar upa »|>ričo tajili resnico in za vijat dejstva tako. da se pokaže on kot pofti na m neomadržrvana ooeb« med samimi grešniki. Odgovor našega vrlega itopiamka pa jo do d ha razgalil lega zvitega jezuita m osvetlil ne »amo njegova dejanja kot šandarja. ki brez usmiljenja hujska kapitalistične dr ftavn. oblasti na delovno ljudstvo, ampak tudi njegova dejanja kot ljudskega oderuha io izkoriščevalca. Bistriški dopisnik je postavil na sramotni oder eno črno pijavko ljudske krvi in ijudtetaga mozga, ki tem bresobnrm.je upravlja »voj posel, ko se čuti med malosaradnini ljudstvom dovolj var no. Bistriški dopisnik je podal obenem lep zgted. kako morajo naši dopisniki •statvi jati poročila o podeželskih tlačiteljih ib sovražnikih proletariate tem slučaju o cerkvenih mogotcih. V zadnji štev. objavljenih predpisih «a lopisnik* .Dela. stoji mrd drugimi določili sledeči stavek: -Tudi farje pustite pri miru!* Kar tehaja u naitelj-nega pojafenila m bo sicer nafti in sodrugom tudi razumljivo tega davka ne sme se tolmačHi drugače kakor na la način, da naš list m ne bojuje gtoši rerkvi in duhovičim po vaoru ljubljanskih tako« vanih liberalnih listov, ki prjpovvilujejo svojim čila-eljem kako plodovit je la in la (oliko neaakonakih otrok s« porodi v arovših. ampak naš lisi hoče povedat aano. odkod tako telesno blagodanjr hi hov n .ka Bistriški dopianik je to p« edal v vsem razumljivem jeziku na drv nabral L. ItO^-. v škofovi bia jajm as nahaja L. 1400.- aapuftčinft po baki pokojnici I« 2400.- toupno L. 3040 In še prosi ljudstvo res prižnice la mu politega, da d sakrpa hlače m kupi klobuk!! Takih in enakih duhov-lih gospodov, takih ljudskih pijavk, je ke mnogo na daftrli. slasti tam kamor ti prodrlo fta naše očiščevalno giba nje. v oddaljenih in manj razvitih vaseh in trgih. Vsi nafti somišljeniki in dopisniki i-majn nalogo, da po sglodu bidriftkega dopisnika javijo listu vsako tako in a-»ako početje cerkvenih gospodov ka tor tudi njih maftnarjev in starešin da nam jioroiteio po daneiii> zgledno vseli njih |>rotiproMarMkili činih, da s «*no besedo jostevijo na tramolni oder |» »vtstene hla|M-e kapilaliima m narodnjaštva. Na |»>dlagi lakih morajo do hiti |M«ležeUki j .roleta m. ki ao te |M>d ot.lastjo cerkvene jroapotoe zavest, da v svojem nasprofotvu proti le-tej niso otomljeni ampak da stoji za njimi sila «Komunistična stranka . ki ima na -vojem pii|ioru iapisano boj proti gosposki c« r k veni kakor poevetni; da La sila. jnt4>m svojtga časopisja, spravlja brezobzirno na »vetlo var zhš-ine in črne naklep«, ki jih izvršuje cerkvena go-potka na ra«'-un delovnega ljuddva ter da la sila. potom »voj«? dobre orga-nnacije, j.riprovlja osvobojrnje aa vas zatirane m U-j-lanr in obrnem tudi splošen, obračun, ki pride t dnsftrom osvobojenja za vse zatiralce in tlačitelja revnega ljuddva. da i« je te «ila pripravljena napravili po potrsbi tudi delen obračun, pred dnevom obivga o-vobojenja. katero ae sdi sovražnikom pcoMariate »»maknjano v nedogledno «tobo ih zato nenevarno. Na drugi strani mora na podlagi go-riimanovanih poročil rev duhovtoi »ten. morajo vsi vikarjt- dekani in kaplani priti do aaresli. da č« ae lakoi-menovant librealn in avobodomiaalri družijo * njimi In I njimi v bdW'ilnt>in trenutku sfožno n (zlasti v Jul Krajini srk. očiten pojav!). jr tu pa organizirana, zavedna in disciplinirana črte pristašev Komunistične stranka, ki stoji odkrito proti njim; da ta črte nr bo pustila prikrite ga nobenega njih alaperalva in grlju-fijr, vydno pripravljena na neispreMp in .neusmiljen boj proti njim in njihovim zaveznikom in pustiti v trap boju. za .najosnovnejše pravice in za svobodo delavcev in kmetov, tudi jmtrvbne žrtve. Božji služabniki in Kriduaovi namestniki ate torej upoaorjrm. da "lužite krščanskemu bogu in knidovim naukom, ne pa bogu Mamonu (Denarju)-in kapitalizmu. Ako |« vas bolj vira''«, k tem-le. slecite talar, ker »mrh j« vaš. početje gola hinavščina m kot zlorab« poklica kaznovana tudi po va ših postavah. Jenjajte enkrat za vedno z obrekovanjem in blatenjem Sovjetske Rusije Komunistične stranke in njanih pristašev! In pustite pri miru vp in kladivo, znak poštenega drla in truda, ako vaa fes hi sram agitirali med krščanskim načrtom udanim ljudstvom za razbojniško fašiatovsko sekiro in za pagansko lipo. Nr drpari tr. ite goljufajte, ne izkoriščajte ne o va jejte oblastem boguposluftnega ljudstva! Drugače ne bomo spravljali na sramotni oder samo vaših ostudnih dejanj ampak tudi va Maik* in l iigel* at« v klala v Ite gi-liMiu-ki dialektiki najpopoleeju. na) glohokej-l In n«jj«dernal*)*i nauk evo liicljc |>rlaiia%aiu mio Jo za nejvarj« Mlknijr iM>m«k*. klaaicnr nionoflj« V — drugp o|irvdelii\M r»z\ojncga tu »p*» čelnega na.cla »la smatrala za en-> sl innak.'. a »kromiin «aeMnn k«r m kvaril« in hatdl« reantren p>d«k razvn. ja v pnmdi tu drutbi ki mr razodeva •»krat v skokih, ksinstrnfah. revolu-ktjahi. -Jaz tn Marks. sva Mia akon« edini umU, ki sla si nadeli nalogo re-»tti '.Iz IdcaltsUcn«. ludi Ifageliaaskr zavMglio dialrkllko Mr Jo u|h>. lahljalt prt tnMcnsllsiicuMn pojmo vanju materialu« prirode- •l,rtn>da Je priroda>J V pKradi nahaja dialektika -voJa potrditev, in ravno nuHlema prt-rodo*i»vna veda ka*e. kako tivanredno gua j« U potrditev : dan h dneve natura ogromne snovi in kaze. kako se razvijajo v prirodi siva«J koncem k»u ca »vojlm dialekti«mn. 'i* |>ndp<«iijcv i nr metafizičnim 1 nadnaravnim; |h lotu ihngelsi. • Orjatka. temeljna misel pl*« Kn-gel« da »vet ni seslavljeii iz dovrte-vitli. po|M>lnih stvari, ampak da se nam Javlja kol relok«i|Miost procesov, v katerih tvorijo sl vari (ki se ne ka*e)o niC rruin) s|u«m.nl|ive kot njihovi miselni odsevi v na vi glavi, to Je njih pojmi le nepretrpiuui verigo |«.»ujai.|s In i ar liadanja la orja*ka. osno- a mise! se lasa. Ij dru zog» vaš duševni pritisk zvrato o- l*oro gmotorga. hapiteltsUčangr priti •ka ne zgubimo druzaga kot are." rvlčino isdeaen in drug* nadlog« V-mmo »i fm to par korakov naprej pol svojemu vi-iiktmu oavobojrhju! ’L NIKOLAJ LENIN (Iftll)i Karl Mara in njegov nauk je od llagciovaga raaa sem uko giošo-•illtotlla v »plovno aaveet da j* ako alkdo ni mogel uaiJuMi. vanj v njeni splomi ohilkl ne Vendar eoe Je prianaiali kako načelo v posedah. dru go pa je uporaMl! to načelo pri vsakem posameznem siucago. na vsakem določenem polj« raaiska«aaja- «Za dialektično Itlosogpi ne »tertoja krnitev Ntoto. n« »talnega sIzilTtasgB e*e Ug> Preko v saga in povard «tdi pacsi n.-izogthnegs iszpada in n »c ji nr man* kljuko ao. kakor ir neprrirzen prore* l».Mapnp in razpadanja, neekoaca dviganja od najnizjik do najvitjib slo ptnj sama na sekl se javlja kol enostaven odsev lega prore«« v mislecih nio/aanih Markso J« d is >ak Uka .poznavanje sploaaih zakonov gibanja toliko * zunanjem aveln kakor v rta-veikem muljenju. Maik. je -prejel in dalje razvijal fo revolucionarno »iran llsgetove 01 oso Š J«. I Hal« ki gen inaiertallaem .ne potrebuj« nikakorane flloanaje ki ta MaJa višje kakor druge znanoriJ. (*d prej-UiJih llloaotlj ostaja .nauk o muljenjo In njegovih zakonih 'ormalna logika In dialektika• Ihalekifka. V Mark»<> vem pojmovanju, in v tem »oglata • Hegel »m vsebuje lo. kar danes naši varno nauk poznanja sli gnofe-4ogtJ-, ki mora jinmcevan svoj predme« ludi • historiCnegM vali~ s ler proučevati l>»«plo«iti j-osianek m razvoj poznanj prehod a<| uejtocnanja h poznanju. (Dalje prihodnpč) karu. dim ato la aasto* dsgtte akkm. psurjistei tasNeps ftw tor ■e iMte spiretote H ae fteto « adšn-rnTndlpranmaaBt nag teto Jftagte i"*zzrz tetto Mare na ta da UmftsN toftete* no la " m sedtanjs. Tiskovni sklad Zada/tč uk nam h L IttJŠ V Znojilab darovali 1. J. L . C- J. K. J. po L D M D A po L. L-— • tanini ec M • iv- Natvrano v dveh vaate. tržaške »tedtee L M-to anrota L 2570 . **.— J K Htdka/. e £J» Mussolini L i» PtotejB L 040 Vrhje>ljaha deklsta L k > iUMO Nab pota to Radi prev*o* praznovanja Prvega majm ka - kot protest preti vladni odredbi — daru g jo aa Titaorm "klad .ftefo. m-■trugi iz Kontov tja N N L. »•- • J.. G V pol K—: S K L t». K. J R- K po Lt—; K K. . P J po L I ta N N N N K MD KA V U J po L t - Nabrano ne pteau L »-V» * SftJt Nab (»»ta db Na Prvega maja daruj* diup«na livarjev gte mig zatiranih in lakaftkfn n.h L ta.—: Nabrano mrd kovinarji L K-; • «- Nab reda St A k to Italo L S— Step Košuta L K—: K revije L Ota Toča L I.- Odkar •cm pnztan iz dužbr od Aw-IIŽ1DC L 03» Jur.-ek Lt- * taft* Nab Tole M? Fr Bogate, fr Žerjav Iv Kenda Ant Košuta. fr Var gi nate U^gi Mora. Giov Sirk Mar Kurir Vergm> la Just po L # . A ug BužKi Just Bu ždi. jan VrrguHta hpa Tran prale no L Uk Rud. Košuta Krist VtogiBila. Pazin« po L K—; Msgenjs Angel j L K—( Ato. Trettok. .Sando Bročon pa L L— * ftD— d ^ Radi pomanjkanj« prostore prtekft-mo strug* doftte pnsprekd prikstoNf ZANIMIVOST! • matUM. NajvcC p Usih ja a* vak. namreč to Imih** ««* produkcije CtorUna reaga psšto ti Mrk sak*. PrIMua* M0to ton dtega praga rev L, • š»kat>a» » are « presen- ru. prevaa« anrere . j« sk«m isiittas jih navrtali vzhodno aa i il IkiSikam trate ja. Jih d^K P« sere« M Reto toto ithicajn« giakaetoa toke naviti■■ luknje rensa oktei Mi re akcijska drutoa s Mftftdsn » to0te pnov datoijav. ki naj H grešite re skl v zlikani anj^kT ima* psrešare re *i najvzejz mersko toftjn re tt tkme ton. * •me toiUBPe #we tant, if Ing prrjsM. p« radi mariji rasti ptata ftate ssdto Vstaekor bomo tanšeli prtaMk pri- bodnjič. totteftetotl: Ošgzvzrat urednik: Nd. Ckre Rdtore enihkr— Predpisi im dopisnik# ..Dela* •J «k*1; rac ref nak ta reUka ato« * ■arih krajih; ajsa saasaj; Szizre. po-ledba; f) aadraga to terake ta Vovki, ki M zanimate tudi Mali Ja nak« tadraga la sptek Mam jsrnste z dreari. naj a* tetoiaan* p«ll>st» tadt lKj-.Pe sadate »sta gami ran do P«se0 sm aa mre s* stedase i to^kznj. teilifti "nsaa^tota* toe#ta ■Ja Rstot apanaPto nagnana pereanp kdtensH; ipsaali kaka I >ilielsi|i rareredaltontes Mata; najM^šrngto kjm tat na toaste, redno aM kasna "tereta raU nasta In ssstotaa aa ndprara pa-mtummvem Dopisniki morate MM mesto*. Usta ter aa areafo nikdar sekto Skati »ati to remtejati gs^0ta ^maznja tori Irt"vire kTinsk«. katostm ko- ma skW>M »HistML ml rja U atosknpavtt. aha m n#k do-ptat akjavtja kasno a# m aptofc as ata Javijo. Tudi deptoi. ki za ne il|ntoe M ZZLE07preeoejo^oRk psret pafta * krajevnem petesaja te* da ate aaret intsitoii Hretete o tam >■»■!■>■ S ■sekam »»osoja pa ratojs »retottere i. sikanj, »omaga. _ . teeha v sa**tka ravnati ae pa vsak tok inftgts# S dakra ra#* pa ae pssren ga oajvatto tetkam ftto»^pagaet#^keds Piptealhl. ki re^retete tekk^^ptea- 7. UČIT C SE IZ LASmra po-•MEŠKOV. Aka alte« re Ureakaal v doptoovaeja. pitete najprej aa aasaso-no. potem na šteta Umazan* kaptj* ka primerjan pe svoj« nepisan šagte s 'ft. - Kdor patsakaj« ■ »svete to ao-vadte na| m avokada* okras na nssd- Nit ao ds. sk« m sgnkt s tem sam sama da js to retjo gimtgste « soamt to-temi Sata ta ge drigatt vedno vttjs. -Uto In kresi te jsl ijndjs po tora da psatagste taka kakor kto sani asi. Do-ptetokt Dste marajo pskmsil vas IJo-kasto m dat. kaka* m storili te šaea-fta|t K - Nate daptatokt M nam marali pateRaM redna In psgs»ti|l» ttaaka njtet m ras; Uma Sita atapavt »ateMtalkJapr«• ni prepiri; aftk p štete te s to streUvn« •) ateaag In. pastedisa krezperetamtl; testekoi nlsateja km »te v; iretotvs m psscdlgs a jih razredne aavaatli PrelotorocI Tvoja razredno gtkklln jk od-•tv tvojofš bodnofM ataoja ■b.mSss remkmm olateld to nureanv. av^ev gmes-v i* ur« Ttot. trsi* M J. rem M n.k krlTk, U Jih inr«..J. «11. Soj p»«nls( HHHIlMS teasradoa otateto M nftteren ne*-rew r——n- » trd«, boj. u tr.J. .«.bg«J. T.aJ* «•(»>•« J«, d. i> « ««(«<> ss*b4rsi Is r»i*lrj.l. PODU8TKK te tm ljudstvo Je kot ra Človek pri-rljeno. to strasoglavl kogD«" • prestol** tn z njtml tudi take. •* trse I Nad njimi kat* togo*podariti, lo rrm to s« vrte pred tvojimi očmi. o kralj, ki sl seotopnlk bagra to sam ksg ■ Namrtel js tol* kralj tn raUl: .Pvatraalct ste. rastujts I* KegtoMH to to v knjig* to ssteltK •■tolp trska rasrutMI*. ra rekli aa-kateri. Sopst s* m p »gl stali v knjig«; sekaj, atso reft*M, Uka naj as lotije tedantsk* teto. •S sO* n* gre*, so odgovorili dragi. ■frssst aa snatta to sdramoL. •Traka peskaaM ■ zvijačo-, js rekrl nskto Otov« vsak m aa dvignil* Ig knjig to ste votei aa se aa-rejste •Da. a ggfltoio... ■ *idK» ApamolN aa M kraljraa ktmhi. lal IT AN VUK: Moipteoo misli. S*mre mo«). (Sridifsrekl •* |» M. Ml »Mlll.s ■ m M MMS b. m .i«UiW m tm anus. ■*•■•-• ■Ulm. MHIM.IIIM S .MMU M m S. HM.I ■«. HM> H. »« m «“ m M«, m mm m KM. .v ■S h—m h. m« mh> »■I««vr S.T bMj. m' m um.se— M M* «. MM jpin imsnovane. kar je toliko kak.vr lat. sfragtoto#ateafttetoa ja. Treba, to si aaaluti prestol babilonski.* ftoldkali m kraljičino Jslgan. ki j« rastla čudovtgi naglo tn se razvijala v mikavno ftskl«. Poklonili ao re ji ta rekli: •Mar j* m tvaf ato. kralj kaMtenakl, in Mita j* cas, ko stopit ti na prestol. V knjigah pa J* ptemio. to vsak, kdor m reda prestol babilonski, mora, to m Iskat« vrednega namestnika bogov, ki dste ta j*mlj*Jo oblast to doetojmml**.* ■Veto, kraljevi svetovalci., j* odgrne • Narod io obožuj... m aa ji laskali ■Tetko čaka. to m vladat nad njim.. Islgsn w ja muaala: Tsdaj 0» A vognajte is njih pritalmll kraljičini to ji govorili: •Pooaat Utel stolp... stolp odrassM* misli, mu psavl Ijndstfo?. H kislim obraaotn re s* sptotedatl. -Bogoktetaa j« Usu »gradba Upor n pse bagovs In sopar tebe.-Jalgan, dsklria priltrasgs. im j* v«-•IH. hujatrit kraJJrath svstovalrev Hotela "« ji J« nrhoHko poigrati s Itete. -Kaj bo. ta deteta J— j* vprašate g onijo v glasu ■Konsr sveto*, so reku brez ebotov .»nja. -Kaose bagra ta oteatak gospod siva draška .. Gorje tota ttet« dat kraljičina Jatgto.» •la vam. svotovaki.* ■tn nam vrem. ki vladamo tod Ijuft-tevoaa*. m rekli z obupna ratemstjo. •M naj storim, svatraalte kralja babi Umskega. to snatutem jpr itetet« ^ U Clsvskn naredi sutaja- kMjMd SUJ. n* razpolago asm vgra» Uulgu so asoUsši Ntkto to kito ni vedri naovria Mamo tam zadaj da ■*-daj nvolcoct svotovatec. -uh to msgaga pogteto. J* vstat m šari aaMRra pa vsrk to m prt bitmi kraljičini -Pometaj Jim jsalko!-Kratka jo tegavril to k* js togevstat jo je pogledal to afttol , Tedaj on ptsmlM vri. ■IMk* |» t loriko jim trake p sms m tl Vsak Is njih more ttosti svojo šotori to vsaka Mderi arej Jstek Msdaj v* Jalgan t* •Grem-. Js rekla. «to nonteaa Ifzft* ■tre storiti bogovom ta nato..-* . . 1 .M v............................. Msd lagiateji. kt to varilk terinajs stripa sšriusae mtok. M N sgngteo ''pUTImm-M*h* lire MUMn. hmm m IM IM** v MHH M h*. «MM MM SO M ■SUM.— M k sms HM 'K VMH M MM-MM. ms ■M. _____ _________ M M M MM MM.HMM. « HMM J. M MO re M S MMM Wl -MM M M -S. MM. •M«. M - M MM-(MM mMIPH M. H. M S M m tm MM S MMI> M Mm -MM* M «**s MmM MSk. •■« >■««*