ŠKUD
Temelj kulturne vzgoje v usmerjenem izobraževanju
Ko so se na pobudo Zveze kulturnih organizacij Ljubljana Vič Rudnik ustanovila v letu 1980/81 šolska kulturna društva tudi na tistih šolah in zavodih, kjer ta dejavnost še ni zaživela - si kronist sploh ni mogel predstavljati, kako veliki rezultati bodo doseženi že v najkrajšem času. Samo v tistih krožkih, ki svoje delo potrjujejo na javnih prireditvah v organizaciji ZKO, je sodelo-valo 2686 pionirjev, nastopilo pa jih je 1589. Že pri bežnem pregledu analize, ki jo je sestavila ZKO, je ugotovljivo, da od 7662 otrok, ki so vključeni v redno osnovno šolanje (ZKO je posla-la vprašalnike tudi na podružnične šole, pa je dobila poročilo samo iz šole Rob, kjer deluje desetčlanski pevski zbor) sodeluje v kulturnih krožkih 3970 ali 52% vseh šoloobveznih otrok: 155 igralcev, 175 recitatorjev, 214 lutkarjev, 205 literatov in novinarjev, 387 plesalcev (folklore, baleta, ritmičnih plesov);492 osmošolcev ^e je seznanjalo z družabnim plesom, 110 je zabeleže-
nih fotografov in filmarjev, največ pionirjev poje v pevskih zborih in to kar 1489, na šolah si pridobiva znanje iz instrumentalne dejavnosti 151 glasbeno nadarjenih otrok, razmeroma velik od-stotek (3%) jih sodeluje v likovnem krožku - 281 (na COŠ Dobrova sodeluje v likovnem krožku 50 pionirjev), zelo malo (1,2%) pa jih sodeluje v knjiiničarskem krožku 93 (od tega je 28 mladih knjižničarjev iz OŠ Bičevje). Na prvi pogled bi lahko ugotovili, da se najbolj zanima za kulturne dejavnosti mladina z OŠ Preserje, kjer se jih s to dejavnostjo seznanja 94% z 11 mentorji, pa Veli-ke Lašče kjer je mentorjev tudi 11, odstotek pa je kar 99%, ali pa Zavod za slepo in slabovidno mladino, kjer je odstotek kar 197,7%, mentorjev pa je 15, vendarle je treba upoštevati, da so ti podatki relativni, kajti nekateri pionirji sodeluje-jo v več kražkih; v Zavodu za slabovidno mladino se vzgojitelji zavedajo veiikega vzgojnega pome-na kultumih dejavnosti, ki usposablja ustvarjal-nega in vsestransko razgledancga mladega člove-ka, zato vsak gojenec sodeluje \&aj v dveh krož-kih. Tudi število pedagogov je spodbudno: 156 mentorjev za kultume dejavnosti je zeio veliko, vendar pa je seveda velika razlika, če redno delu-je 12 pedagogov na šoli s 1000 ali pa 300 učenci. Pri tem ima veliko vlogo tudi izobraževanje. ZKO Ljubljana Vič Rudnik se sicer povezuje s strokov-nimi sodelavci, ki imajo na rednih delovnih se-stankih mentorjev predavanja - res pa je, da mentorji premalo koristijo izvrstno pripravljene seminarje v organizaciji republiške ZKO. (Letos se je z viškega področja udeležil samo 1 pedagog od 156). Permanentno izobraževanje pa je temelj vsake kulturae vzgoje. Kljub temu so dosežki zelo veliki: 25 izvodov glasil je izšlo za I. RAZSTAVO GLASIL v letošnjem letu: Odmevi, Plamen, Iskrice, Šercerjev rod, Glas mladih, Blagajka, Bo-bri, Naš polet, Mladi ogenj, Mladi glas, Lešniki in Naša misel;. sodelovanje z WZ in KS in OZD je steklo (o posameznih dosežkih bocno poročali drugič). Opozorimo naj le na to, da utegne postati
sodelovanje občinske ZPM in ZKO temelj vse-binske poglobitve dela kulturnih krožkov s poseb-no pobudo ZPM, da bi v letošnjem letu mladi likovniki, literati, fotografi in filmarji sodelovali v MEDNARODNEM LETU STAREJŠIH UUDI in svoja ustvarjalna razmišljanja pod geslom »Dajmo življenje letom« strnili v zaokrožen pro-gram, s katerim bi nastopili v Dpmovih starejših občanov 8. marca. Posebej spodbudno utegne biti tudi sodelovanje na JPI, ki so letos v znamenju Dela. »Kakšna bo moja šola v letu 2200«, »Naj-starejša knjiga v domačetn kraju«, zbiranje slo-venske folklorne pripovedi - to so samo tri od številnih privlačnih pobud.   JASNA ŠKRINJAR