List izhaja mesečno dvakrat in stane
celoletno....................K 6'—
polletno.........................3'20
četrtletno.......................1'60
posamezne	številke po.........—'30
Cene inscratom: V« strani pri enkratni objavi K V50, pri večkratnih ===== objavah popust.	—-
Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Hotel „TIVOLI“.
Telefon štev. 105.
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
Leto L
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1911.
Štev. 13.
Pöl leta.
V drugo polletje stopamo.
Črnogledi naši prijatelji so nam prerokovali pogibelj, poraz že pred tem časom. Z a -smehovanje in norčevanje so bili njih argumenti. Drugega vzroka za svoje trditve niso imeli. Zato je bil pomilovalni nasmeh odgovor navdušenih naših mož, na njih izvajanja. Danes, ko stojimo na pragu v drugo polletje, lahko izjavimo z mirno vestjo, da je bil to najumestnejši odgovor. Ni se izpolnila srčna želja gospodov črnogledov in se tudi ne bo. Res bi sicer bilo število naših naročnikov že danes mnogo večje kakor je, toda pri sedaj vladajočih razmerah in odnošajih na Slovenskem smo lahko povsem zadovoljni z dosedanjim napredkom, z dosedanjimi našimi uspehi na polju stanovske organizacije.'
Trdneje stoji že danes naš gostilničarski stan kakor pred pol leta. Pomnožile so se že vrste za napredek vnetih in po spopolnitvi strokovne organizacije hrepenečih stanovskih tovarišev. Z veseljem in ponosom tudi lahko beležimo, da niso bila brezuspešna naša izvajanja, strokovna naša navodila, da že v tem kratkem času lahko opažamo med gostilničarskimi vrstami, da se med njimi ni dvignilo samo strokovno znanje, marveč tudi stanovska zavest.
Zato ponavljamo danes, ko obhajamo majhen jubilej, da hočemo stopati tudi vnaprej neustrašeno po že iz vsega početka začrtani poti, ne oziraje se na desno ali levo, da pridemo čim prej do stavljenega smotra, do popolne organizacije gostilničarskega stanu na Slovenskem.
Tudi za naprej bodi naše glasilo priročen vodnik slovenskemu gostilničarju glede vseh stanovskih vprašanj, tudi v bodočnosti naj bodri naše gostilničarstvo k napredku, spopolnitvi, samozavesti.
List bo sedaj s podvojeno silo deloval na to, da se izvede do zadnje pičice že začrtani načrt organizacije gostiničarskega stanu v obliki gostilničarskih zadrug. Z vsakim dnem postaja namreč jasneje, da so uspehi pred vsem odvisni od dobro uspele organizacije. A k o se v sklenjenih vrstah zavzamemo vsi za enega in eden za vse, potem morajo, četudi prisiljeni i največji in najuglednejši zastopi uvaževati in vpo-števati želje in zahteve gostilničarske armade.
Pred pol leta je bilo v gostilničarskih zadrugah na Kranjskem združenih nad 1600 gostilničarjev, tekom pol leta se je zvišalo število že na 2200. Upravičeno pa upamo, da nas bo pri obletnici že preko 3000.
To je delo organizacije, to so njeni uspehi.
Za vsako organizacijo pa, ki hoče korakati od uspeha do uspeha, je neobhodno potrebno, da ima svoje glasilo, v katerem se objavljajo sklepi, ukrepi, navodila in pojasnila. Iz glasila mora jasno odsevati delo organizacije, razvidno mora biti, da brezobzirno in neustrašeno zastopa koristi stanu, za katerega je namenjeno.
Prepričani smo, da našemu glasilu more dati to izpričevalo vsakdo, kdor ga pozna, obenem pa obljubljamo, da bo tudi v bodoče naše delo vsaj tako k o t j e bilo d o s e d a j.
Ne zadošča pa, tovariši, da gre samo list v boj za celokupni stan, za posameznega člana stanu, treba je, da ga oni, katerim je namenjen, podpirajo. Vzajemnost rodi uspehe, to je treba vedno vpoštevati. Zato pa je tudi treba med našim gostilničarstvom vzajemnosti, treba je, da se gostilničarji med seboj vzajemno podpiramo. Najpreprostejše sredstvo za to je, da je vsak zaveden gostilničar naročnik svojega stanovskega glasila, da ga razširja povsod, pri vsaki priliki med svojimi stanovskimi tovariši. In to stanovsko glasilo je „Gostilničarski Vestnik“.
Za druge, včasih tudi brezpomembne stvari, od katerih gostilničarji kot taki nimamo
LISTEK.
J\fauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sfrowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Dalje.)
13.	za poljske jerebice in prepelice od 1. decembra do 15. avgusta:
14.	za sinke (kljunače) od 1. aprila do 15. avgusta;
15.	za velike divje race od 15. marca do 31. julija ;
16.	za druge divje race, za divje gosi, za močvirnike in povodne ptice od 16. aprila do 30. junija.
Pri jelenih, potem pri srnah in divjih kozah velja mlada divjačina za jelenčka ali košutico, za srnjačka ali srnico, za kozlička ali kozico do 1. julija tistega leta po rojstvu.
Ob prepovedanih lovskih časih se tiste vrste divjačine, za katere velja prepoved, ne smejo niti streljati, niti loviti ali pobijati. Po preteku štirinajstih dni po pričetem prepovedanem lovskem času in med ostalo dobo tega časa se tista vrsta divjačine, ki jo je prepovedano loviti, ne sme niti živa, niti mrtva, niti cela, niti v koscih, po prodajalnicah, trgih, gostilnah ali na kak drug način prodajati. Kdor pa divjačino kljub temu na katerikoli si bodi način prodaja ali pri prodaji posreduje, temu se divjačina konfiscira, poleg tega pa zapade denarni kazni o d 10—100 K. Izvzeta je samo konservirana divjačina.
Enake kazenske določbe veljajo tudi glede prodajanja one divjačine, ki se sploh ne sme loviti ali pobijati, kakor tudi glede jajc in mladičev perutninske divjačine in razdiranja gnezd.
Oni, ki prodajajo v prepovedanem lovskem času divjačino, ki izvira izven okoliša, za katerega je veljaven pričujoči zakon, morajo izkazati, odkod prihaja
divjačina, in v slučaju, da prihaja iz v državnem zboru zastopanih krono vin, še posebej s spričevalom dotičnoga političnega okrajnega oblastva, da divjačina ni bila protipostavno ubita. V nasprotnem slučaju so tudi za te osebe prej navedene kazenske določbe veljavne.
IV. POGLAVJE.
Jedilni list, cenik pijač in menu.
Pod jedilnim listom (nemško: Speisekarte, francosko : carte du jour, angleško: bili of fare) razumevamo zaznamek jedi, ki so v restavraciji na razpolago. Pretežno je navedena na jedilnih listih tudi cena jedi, vendar so v finih francoskih restavracijah v navadi tudi jedilni listi brez označbe cen.
Vinski list (nemško: Weinkarte, francosko: carte de vin, angleško : winecard) je zaznamek vkletenih vin z označbo njih cen.
Na vinske liste uvrstimo najprej tuzemska bela vina (na Kranjskem torej najprej kranjska, potem štajerska, primorska i. dr. vina in ločeno od teh ogrska vina), potem tuzemska rdeča vina (tudi tu ločena po deželah, v katerih so se pridelala); tem slede navadno renska, mozelska, morebiti tudi italijanska vina i. dr., za temi se navajajo bordo in burgundska vina (tam, kjer bi se lahko dvomilo, naj se navede tudi barva, t. j. bela ali rdeča), končno šampanjci (ločeni po tu- in inozemskih vrstah) in južna ali desertna vina. Na koncu se navadno navajajo še žgane pijače in likerji, rudninske vode in piva, s čimer se vinski list razširi v cenik pijač. Zaradi boljšega pregleda se ločijo posamezne vrste pijač druga od druge s primernimi nadpisi.
H O < P
-t
č/5<
e-^e
Z
83 n O o<
! =
b
o
<z>
3
n<
83
■n
<z>
sr
prav nobene koristi, da, včasih še celo škodo, gremo gostilničarji le preradi v boj, tudi z največjim navdušenjem in pripomoremo s tem drugim do uspehov. Bodimo enaki tudi pri razširjanju našega glasila. Z besedo, z našim osebnim uplivom pridobivajmo stanovskemu glasilu novih naročnikov med onimi vrstami stanovskih tovarišev, ki danes še ne uvi-devajo ali nočejo uvidevati povsem velikega pomena stanovske organizacije. S tem ne delujemo samo v dobro naše organizacije, s tem pripomoremo zlasti mnogo do zanimanja za stanovska in strokovna vprašanja ter do stanovske zaveti n o s t i.
Te lastnosti pa so predpogoj dobrega gostilničarja.
Na pragu drugega polletja smo. Pri tej priliki še enkratvabimo v s e o n e n a š e c e n j e n e t o v a r i š e, ki so nam poravnali naročnino samo za pol leta, da naj se čim prej poslužijo priloženih položnic v svrho poravnave naročnine za drugo polletje, one naše cenjene tovariše pa, kiso že naši celoletni naročniki, najvljudneje prosimo, da s svojim vplivom, z živo besedo pridobivajo med znanimi jim tovariši nadaljne naročnike. Tako bo obletnica še veselejši jubilej, glasilo pa se lahho še mnogo zboljša, ker vidi, da se ga tudi vpošteva, uvažuje v krogih, katerim je namenjen.
Tovariši! Mal jubilej slavimo. Jubilantu prijatelji navadno pošiljajo častitke, darila. Posnemajte jih in tudi Vi pošljite Vašemu prijatelju „Gostilničarskemu Vestniku“ častitke, darila na ta način, da mu pridobite — novih naročnikov.
Dober kletarski svet gostilničarskim zadrugam.
V „Gostilničarskem Vestniku“ objavljeni oglas o „najboljšem sredstvu za čiščenje in zboljšanje vina s pravo francosko žolco“ daje mi povod k sledečim vrsticam.
Prvi pogoj, da ugaja kako vino inteligentnemu in tudi priprostemu gostu, je gotovo
pred vsem čistost istega. Ako je kako vino še tako dobrega — kakor pravimo — ubranega ali harmoničnega okusa in ugajajoče alkoholične moči, da ni čisto, pa ga inteligentni gost ne mara. In to po vsej pravici! Čestokrat se pa vendarle primeri, da kako sicer prav dobro vino, da naravnost izborno vino, vendarle noče biti popolnoma čisto, ali kakor pravimo „zbrisano“, bodisi da je temu vzrok to, da ni imelo vino še dovolj časa, da bi se samoposebi že v kleti pridelovalca popolnoma očistilo, bodisi, da se to ni moglo zgoditi v gostilničarjevi kleti, ali bodisi temu vzrok karkoli. Nastaviti in točiti bi se tako še ne popolnoma čisto ali zbrisano vino nikakor ne smelo.
Čestokrat pa gostilničar ni v položaju, toliko časa z nastavljanjem vina čakati, da bi se samoposebi očistilo, samoposebi zbrisalo. Osobito je kaj takega kaj rado v takih vinskih letinah, kakoršna je bila šele prošlega leta 1910, ko je grozdje sicer že dobro dozorelo, toda zaradi neugodnega, to je deževnega vremena tikoma pred in med trgatvijo precej rado gnilo. Kaj takega pa je tudi kaj rado takrat, kadar je grozdje sicer prav dobro dozorelo, pa je tudi po toči ali kaki bolezni, kakor grojzdni plesnobi ali perinosperi ali po kislem črvičku bilo bolj ali manj poškodovano.
Pa naj že bode karkoli vzrok ali povod počasnemu čiščenju vina, gostilničarju je nemogoče tako dolgo čakati, da bi se vino samoposebi popolnoma očistilo. Zato je seveda neobhodno potrebno, da gostilničar sam tako vino potom pravilnega kletarskega postopanja hitro umetno očisti.
Umetno čiščenje vina se je pri nas žali-bog še pred prav nedavnim časom, recimo še pred dobrimi tridesetimi leti smatralo za blodenje ali kakor tudi pravimo za pančanje in se ga prištevalo k zloglasnim kletarskim manipulacijam. Ali bi se našel kdo, kateri bi se res še dandanašnji kaj enakega izjaviti ali celo trditi upal? Moralo bi se ga le obžalovati, kajti tak človek bi s tako izjavo le dokazal, da nima najmanjšega pojma o umnem kletarstvu ter da sodi o umnem čiščenju baš tako, kakor slepec o barvah.
Hitrim potom, ali recimo po pravilih umnega kletarstva očisti se pa kako vino lahko na dva različna načina.
Prvega smemo imenovati kemično-fizikalične narave, ker se z doda-
janjem takozvanih čistih, kakor je to jajčji beljak ali žolca (želatina) itd. v dotičnem kalnem vinu vrši najprej kemični proces, namreč skrknenje beljakovine vsled upliva v istem zastopane čreslovine. Temu sledi takoj fizika-lični učinek, namreč usedanje skrknjenih beljakovin, v katere se vlove kakor v kako mrežo kalnost vina povzročujoči drobci ter s potapljanjem istih (skrknjenih beljakovin) na dno soda v podobi gostega dnišča (zoca) vležejo.
Drugi način hitrega čiščenja kalnega vina je pa le f i z i k a 1 i č n e narave in obstoji v tem, da se kalno vino z veliko silo skozi neko tako gosto tvarino potisne, da morajo vsi kalnost vina povzročujoči drobci ostati v dotični tvarini in le popolnoma čisto najpopolnejše zbrisano vino more isto prešiniti. Za to čiščenje vina so potrebne posebne priprave, posebni aparati ali stroji, katerim pravimo filtrirni aparati ali filtrirni stroji, skratka „filtri“.
Filtrov imamo dandanes že več vrst in razlikujejo se po tem, kako tvarino v njih vporabljamo za čiščenje ali kako „ f i 1 t r i r-no maso“ se v njih izkorišča. Razlikujejo se pa tudi po velikosti in hitrosti čiščenja ali filtriranja in po teh poslednih razločkih se ravna tudi njih cena. Najbolj razširjeni taki filtri so takozvani azbestni filtri, katerim služi za filtrirno maso fini azbest. Raz-ven teh imamo tudi takoimenovane celulozne filtre, katerim je filtrima masa celuloid. Prvi, azbestni filtri so odločno priporočljivejši od drugih.
Zdaj nastane vprašanje: „Ali naj naši gostilničarji svoja vina, ako so kalna, torej čiščenja potrebna, čistijo s čistili ali s filtri?“ Edino pravi odgovor na to vprašanje je: Ako se ima filter na razpolago, potem naj se jih na vsak način filtrira in sicer iz sledečih razlogov:
Čistila ne sprejme vsako vino. Marsikatero se namreč le z gotovim čistilom očisti, marsikatero pa kar z nobenim. Nasprotno se pa lahko filtrira vsako vino, seveda eno lažje, to je hitrejše, drugo težje, torej počasneje.
Rdečim ali črnim vinom odvzame vsako čistilo več ali manj barvo, v filtru se to nikoli ne zgodi.
Čiščenje s čistili gre precej počasi izpod rok; dostikrat je treba čakati osem, pa tudi lahko 14 dni, predno da se čiščeno vino po-
Menu (nemško: Tafelkarte, francosko: le menu) je zaznamek hodov, odnosno jedi, kakor se vrste pri gotovih obedih. Pogosto so navedena poleg tega tudi še vina, ki se k obedu servirajo. Pri menu-kartah niso označene nikake cene, izvzemši pri banketih na podpise in v obratovališčih, kjer se oddajajo obedi za natančno določene cene (Diners ä prix fixe).
Jedilni listi so veljavni ali za celi dan, ali pa samo za gotove	dnevne čase.	Imamo	zajtrkovalne, opoldanske	in večerne
liste.	Največkrat so	deloma	že tiskani in se ostali del	z navadno
pisavo primerno izpolni. V večjih podjetjih se poslužujejo pri sestavi jedilnih listov navadno pomnoževalnih aparatov, v najnovejšem času tudi pogostoma pisalnih strojev, ali pa se jih — kakor je to pri velikih etablisementih navada — vsak dan sproti nanovo tiska.
Jedilnih listov	naj se	vedno pripravi zadostno	število; v
finih	restavracijah,	kjer ni	treba štediti, naj bi se	nahajal na
vsaki mizi jedilni list. Jedilni listi naj so vedno čisti in snažni; zato je v gotovih slučajih zelo priporočljivo, če jih damo v nalašč za to določeno mapo (Enveloppe).
Pogostoma najdemo na jedilnih listih, da zaznamovane jedi niso pravilno razvrščene; gost pa ne bi smel šele dolgo iskati, predno najde zaželjeno. Vsled tega je paziti pri sestavi jedilnih listov na sledeča pravila:
Na prvem mestu je navesti različne juhe, nato mrzle in za temi gorke predjedi (Hors-d’ oeuvre), če le mogoče ločeno, tem slede različne ribje vrste, najprej rečne in potem morske ribe;
za tem goveje meso, kuhano, z dotičnimi omakami in prikuhami, nato goveje pečenke; tem slede vhodne jedi (Entrees), pripravljena divjačina, dalje telečje in svinjske pečenke ter perutnina in na koncu fino sočivje, salate in kompoti; za te je uvrstiti močnate jedi in končno sire, nameček (desert) ter sadje.
V nadaljnem oddelku so navadno še navedeni kava, čaj in drugo.
Pri bifejih je namen listu, seznaniti goste z vsemi jedmi in pijačami, ki so pripravljene, tako da si jih gost lahko poljubno izbira. Ako morajo gostje plačati to, kar si vzamejo pri bifeju ali puste prinesti, je na bifetnem listu navedena tudi cena jedi in pijač, tako da v splošnem popolnoma odgovarja jedilnemu listu in ceniku pijač, ali kakor pravimo tudi večkrat, tarifu jedi in pijač.
Jedilni list je pretežno priprosto izveden, zato pa obsežen, ker morajo biti na njem navedene vse jedi, tako gorke kakor mrzle, ki jih je mogoče v hotelu ali restavraciji dobiti. Včasih je radi prihranitve troškov in z ozirom na servis z njim združen tudi cenik pijač in sicer pri nas na Slovenskem po večini.
Nasprotno pa je menu-karta večinoma fino, da včasih celo razkošno opremljena.	(Dalje).
polnoma izbriše. S pomočjo filtra se zgodi to takoj, kajti vino se lahko že, ko iz filtra teče, pred gosta postavi in ta ne bo zapazil na njem nikake neugajajoče lastnosti. S čistili čiščeno vino daje več litrov dnišča (zoca), filtrirano niti en liter na polovnjak, da niti na bariglo ne.
Prednosti filtracije pred čiščenjem s čistili so torej neprimerljive — a filtri stanejo mnogo. Od 1200 do 1400 kron stane eden, pa tudi še več, ako je velik, recimo tako velik, da sfiltrira od 30 do 40 ali še več hektolitrov na dan.
Toda visoka cena filtrov naj bi ne bila našim gostilničarjem spodtikljaj.
Vsaka gostilničarska zadruga naj bi si omislila zadružnim potom filter ter dala v rabi istega izvežbati enega ali še boljše dva človeka. Tak zadružni filter bi potem potoval v slučajih potrebe po kleteh posameznih članov zadruge, drugače pa naj bi ga imelo zadružno načelstvo na prikladnem mestu shranjenega. Za mesto Ljubljano in okolico bi zadoščal en sam filter, ravno tako bi se na Gorenjskem lahko shajalo z dvema, vzemimo da je eden v Kranju, drugi v Kamniku. Za Notranjsko bi tudi zadoščala še nadaljna dva, n. pr. eden v Postojni in drugi za logaški okraj. Za Dolenjsko bi ga pač ne bilo šele treba omišljati, ker ga ima že državna vzorna klet v Novem mestu. Isto velja tudi za Belokranjsko in Vipavo, kjer se nahaja že več filtrov. Gostilničarske zadruge naj bi se glede nakupa filtrov in izvežbanja ljudi, kateri naj bi z njimi okrog potovali, obrnile kar na g. vinarskega nadzornika B. Skalickega v Kan-diji, ki jim bo gotovo radevolje šel na roko.
To je moj nasvet in želel bi samo, da bi našel mnogo uvaževanja ter vpoštevanja gostilničarjem in gostom v prid. R. D—c,
Vprašalnica.
Vprašanje št. 30.
Kake vrste posoda je najboljša za gostilniško kuhinjo ?
Odgovor:
Tako glede trpežnosti kakor tudi glede ravnanja je pač najboljša posoda za gostilniško kuhinjo posoda iz niklja. Pripomniti pa moramo pri tem, da je posoda iz niklja navidez zelo draga. Vendar pa skušnje uče, da je ta navidezno visoka cena v treh letih že izjednačena. Cenejša in zelo priporočljiva posoda za gostilniško kuhinjo je tudi ona iz bakra. Tudi ta je trpežna, vendar se pa pri tej posodi zahteva veliko večjo in natančnejšo snažnost kakor pri oni iz niklja. Gostilničarjem, ki jim ne dela težave takojšno investiranje večje vsote v kuhinjo, moremo torej pred vsem priporočati nabavo kuhinjske posode iz niklja, odnosno bakra. V najkrajšem času bodo namreč prišli do prepričanja in zaključka, da so si s tem mnogo prihranili, kajti kuhinjskega inventarja jim potem ni treba skozi več let spopolnjevati. Priporočljiva, vendar pa ne preveč trpežna kuhinjska posoda je končno še dvojno-emajl z bakrenim obročem ob dnu. Navadna emajl-posoda ni trpežna in je radi tega za gostilniško kuhinjo ne moremo priporočati. Kdor se bo ravnal po teh naših navodilih, bo v najkrajšem času prišel iz lastne skušnje do prepričanja, da si na ta način lahko prihrani tudi do 50% samo pri troških, ki so združeni z nabavo kuhinjskega inventarja.
Vprašanje št. 31.
Kako najlažje odpravim črnino iz belih prtov, ne da bi pri tem preveč trpela tkanina?
Odgovor:
Perice vporabljajo za odpravo črnine iz belih prtov deteljevo sol (Kleesalz), česar pa ne moremo priporočati, ker vsled tega tkanina veliko trpi in je v najkrajšem času vničena. Mnogo bolj priporočljiv za odpravo črnine iz belih prtov ali prtov sploh je sledeči način: Madeže od črnine poškropi s citroninim sokom in potresi s soljo, prt nato preplakni in vnovič naškropi s citroninim sokom. Pri tem načinu namreč tkanina ne trpi mnogo, četudi je z njim združenega več dela. — Kot jako uspešno pa priporočajo za odpravo črnine iz prtov polaganje prtov pozimi v mesečini na sneg in spomladansko solnce. Postopanje pri tem je enako onemu pri belenju platna. Ta način je v gostilnah seveda mogoč le v zimskem in pomladanskem času. Za gostilno moremo torej z ozirom na obratovanje priporočati le vporabo citroninega soka in soli, ker na ta način postopamo lahko vsak dan.
Vprašanje št. 32.
Kako naj opremim sobo za tujce, da naj velja za dobro ?
Odgovor:
Ako hočete imeti dobro sobo za tujce, morate pred vsem paziti, da je dovolj zračna in svetla, to se pravi, da je pred vsem nje velikost prava, torej dovolj dolga, široka in visoka. Za sobo z eno posteljo so priporočljive sledeče mere: Dolžina 4’5—5 m, širjava 2—45 m, višava vsaj 3'5 m. Dovolj veliko okno. Pri sobah z dvema posteljema mora biti seveda širjava razmeroma zvečana, torej vsaj za V5 m.
Od tega, ali je soba namenjena samo za letno sezijo, ali tudi za zimo, je odvisno tudi to, ali naj se postavi v njo peč ali ne.
V vsako sobo za tujce spada neobhodno: Lična postelja z dobrimi modracami in blazinami. Ker imajo nekateri gostje radi mehke blazine, drugi zopet trde, je dobro, ako ste obe vrste na razpolago. Perilo bodi vedno sveže, odeja letnemu času primerno lažja ali težja. Poleg postelje nočna omarica z nočno posodo. Na nočni omari bodi luč, torej vsaj svečnik s svečo in vžigalicami. Pod posteljo naj se nahaja tudi hlapec. V sobi bodi dalje pogrnjena miza z dvema stoloma, dalje umi-valna miza s potrebno garnituro, t. j., umivalnikom, vrčem za vodo, posodico za milo, posodico za zobne krtačice in kozarcem za vodo. Poleg umivalne mize se nahajaj tudi vrč, v katerega se vliva lahko že rabljena voda. Ne pozabi tudi na svežo vodo v steklenici s kozarcem. Tudi je potrebno, da se nahaja v sobi omara za obleko in stojalo za palice in dežnike. Posebno za one sobe, v katerih se gostje močno menjavajo, je tudi priporočati, da se nahaja v njej tudi zložljivo stojalo za kovčke. • Naslonjač ni neobhodno potreben, vendar pa z njim soba mnogo pridobi. Pri sobah z dvema posteljema pa je zelo priporočljiv in se ga navadno postavlja k vznožju postelj. Okrasiti sobo s podobami ni neobhodno potrebno, vendar pa primerna podoba daje sobi prijaznejše lice. Paziti je tudi na to, da se na hodniku pri vratih nahaja kljuka, na katero gostje lahko zvečer obesijo obleko, glede katere hočejo, da se jim osnaži.
Tako opremljena soba se mora prištevati vsaj med dobre sobe za tujce, ki pridobi z ozirom na lego, kakovost hotela, kakovost pohištva in izvedbo opreme toliko, da se jo lahko tudi imenuje elegantno opremljeno sobo za tujce.
Vprašanje št. 33.
Pri svojih potovanjih pred leti sem videl zlasti na Nemškem mnogo natakarjev, ki so nosili prtiče pod pazduho. V Vaših izvajanjih v „Nauku o serviranju“ se te navade niti ne dotaknete, četudi zlasti v Ljubljani tako pri natakarjih kakor tudi pri gospodarjih samih to razvado precej opažam. Prosim pojasnila, kako je s tem slučajem.
Odgovor:
V „Nauku o serviranju“ smo navedli samo pravilno in dopustno nošo prtiča ter le nekatere razvade, odnosno nepravilne noše prtiča. Vseh razvad, ki se jih lahko opaža po svetu, nismo mogli navesti, ker bi bilo to preveč obsežno. Že iz naših tedanjih navedb bi bili lahko posneli, da je noša prtiča pod pazduho razvada in sicer grajanja vredna razvada, ki se mora, četudi je pri nas na Slovenskem še precej običajna, tako pri natakarjih, še bolj pa pri natakaricah odpraviti z vso strogostjo. Prtič je namreč namenjen za to, da natakar ali natakarica z njim zbrišeta še enkrat namizje, ki naj se predloži gostu popolnoma čisto in snažno. Ako se vpošteva, da se razni ljudje pote — natakarji in natakarice tega zla tudi niso izvzete — potem je pač lahko umljivo, da se prtič, ki ga nosita natakar ali natakarica pod pazduho, prepoji s potom in da potem razvija oni neprijetni rezki duh po potu. Ako bi natakar ali natakarica s takim prtičem brisala namizje, ga ne osnažita, nasprotno namizje je še slabše in dobi gotovo parfum, za katerega se vsak gost že vnaprej najvljudneje zahvali, kakor bi se za krožnike takega duha zahvalil tudi vsak gostilničar in naj ga tudi nadleguje nahod. Zato je grajanja vredna taka razvada; gospodar, ki pri svojem osobju to opaža, mora z vso odločnostjo zahtevati odpravo in če ne gre z lepa, mora iti z grda. Gospodarju pa, ki se je sam navadil te razvade, lahko reče vsak gost, da ni prijatelj svojega žepa in slab gostilničar, restavrator, kavarnar ali hotelir, kajti ravno s to razvado si lahko odtuji vse goste. Ta naša izvajanja ne veljajo samo za čas vročega poletja, marveč za celo leto splošno. To naj si naši gostilničarji dobro zapomnijo, ker drugače bi bili primorani, zlasti v gotovih slučajih imenoma navesti za izgled grešnike, katerih kataster že pripravljamo.
Vprašanje št. 34.
Kaj naj storim s predmetom, ki se je našel v restavracijskih prostorih (vrednost okrog 60 K) in se lastnik ne oglasi takoj?
Odgovor:
Pred vsem morate previdno postopati, da ne pridete v nasprotje s kazenskim zakonom. Poskusiti morate pred vsem poizvedeti med onimi Vašimi gosti, glede katerih veste, da so sedeli v bližini prostora, kjer se je- izgubljeni predmet našel, ako ni morda kdo med njimi oškodovanec. Poleg tega storite tudi vse pri Vas običajne korake, da se razglasi oklic o najdenem predmetu. Na deželi se navadno naznanja to županstvu in županstvo potem dotični oglas nabije navadno na občinski deski in da obenem razglasiti to tudi pred cerkvijo. Ako je običajno objaviti to tudi v listih, preskrbite tudi to. Najdeni predmet obdržite lahko v Vaši shrambi ali pa izročite županstvu, odnosno policijskemu uradu županstva. Vendar pa more biti objavljeno, kje se izgubljeni predmet dobi. Ako se pred enim letom oglasi pravi lastnik, mu izročite predmet. Najdenine ne morete zahtevati, ker se je predmet našel v restavraciji-Ako pa se eno leto ne oglasi pravi lastnik, postane predmet last dotičnega, ki gaje našel,
torej, če ste ga našli sami, Vaša, če ga je pa našel kateri Vaših uslužbencev, pa last do-tičnika.
Razno.
Zborovanje odbora „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ je
bilo sklicano na 31. julija dopoldne ob 11. uri. Dnevni red je obsegal: a) Posvetovanje o predlogih za nameravano ureditev policijske ure na Kranjskem, b) Posvetovanje o nadalj-nih korakih v zadevi provizije pri tobačnih izdelkih, c) Posvetovanje o korakih, ki jih je storiti, da smejo prodajati sodovičarske izdelke samo gostilničarji, d) Raznoterosti. Radi pomanjkanja prostora objavimo sprejete ukrepe v prihodnji številki.
Priloga. Današji številki prilagamo kot prilogo podrobni ilustrovani program glede izleta gostilničarjev na Bled dne 17. avgusta in želimo, da bi se vsled tega odzvalo kolikor mogoče veliko število cenjenih koleginj in kolegov pozivu k izletu.
Izredni občni zbor ljubljanske okoličan-ske gostilničarske zadruge se je vršil včeraj dne 31. julija dopoldne v vrtnem salonu hotela „Zlata kaplja“ v Ljubljani. Dnevni red je obsegal spremembo pravil in slučajnosti. Deželna vlada namreč ni pritrdila sklepu zadnjega občnega zbora, ki je sklenil zvišati pristopnino na K 50 ter je izrekla, da more dovoliti k večjemu zvišanje na 30 K. Radi tega se je moral vršiti ta občni zbor, glede katerega radi pomanjkanja prostora podamo prihodnjič natančnejše poročilo.
Jeseniška občina izkazuje v letošnjem letu do 20. julija 680 tujcev, ki so tamkaj prenočevali. V tej številki seveda niso všteti oni hribolazci-izletniki, ki so prebili vsaj eno noč v eni ali drugi planinski koči na Golici..
Tujski promet na Bledu. Po sporočilu županstva na Bledu je prenočevalo letošnje leto vsaj eno noč do 15. julija na Bledu vsega skupaj 3500 tujcev. Zato se sme pričakovati, da bo letošnja sezona vsaj glede števila tujcev prekoračila lansko in da se bo mogel zaznamovati napredek.
Dobro naložen kapital. Hotel de Paris et Annexes v Monte Carlu (na južni francoski obali) je bil sezidan za 1,300.000 frankov. Ta denar se je vplačal po akcijah, ker se je osnovala v ta namen posebna akcijska družba. Ta hotel izkazuje za 1. 1910 čistega dobička okroglih 1,542.000 frankov. Lansko leto se je izplačala delničarjem 80% dividenda, letos pa kaže, da doseže 100%. — Gotovo je to izborno naložen denar. Mogoče je pa to tudi le v francoski Rivijeri, kjer je tujski promet najbolj razvit. Pri nas pa bi bili lahko zadovoljni, ako bi te vrste podjetja dajala 5% dividendo.
Obnovite, poravnajte naročnino! Z današnjo številko prestopamo v drugo polletje. P. n. polletne naročnike najvljudneje prosimo, da nam nakažejo čim prej po priloženi poštni položnici naročnino za II. polletje. One cenj. tovariše pa, ki so dosedaj bodisi že iz katerega koli razloga prezrli nakazati nam naročnino, najvljudneje vabimo, da nam do najkasneje 10. t. m. poravnajo celoletno naročnino. Drugače bi bili primorani po preteku tega časa naročnino povzeti po poštnem nalogu, odnosno list vstaviti.
Poštne položnice smo današnji številki zopet priložili in sicer vsem našim polletnim naročnikom kakor tudi onim, ki nam dosedaj naročnine sploh še niso poravnali. Pripomnimo, da je pri časopisju povsod geslo naročnino plačevati naprej in zato prosimo, da se čim prej in v najobilnejši meri poslužijo priloženih položnic.
Današnjo številko smo poslali na vpogled tudi nekaterim novim gostilničarjem, za katerih naslove smo šele sedaj izvedeli. Te prosimo, da nam, ako bi jim list ne ugajal, vrnejo to številko, v nasprotnem slučaju naj nam blagovolijo nakazati naročnino. Ako bi kateri teh tovarišev želel dobiti tudi dosedaj izišle številke našega glasila, naj nam to blagovoli po dopisnici naznaniti in mu jih potem dopošljemo. Priporočamo pa to zlasti radi „Nauka o serviranju“, ki se v podlistku že objavlja skozi celo leto.
Tujski promet v Bohinju. Po poročilu županstva v Bohinjski Bistrici je julija meseca v tej občini prenočevalo 125 oseb in se naselilo za letno sezijo od 35—40 družin s skupno 150 osebami. Iz tega se da posneti, da tujski promet v Bohinju pada in ne narašča, kakor je bilo splošno pričakovati. Kje iskati vzrokov? Mnogo, mnogo jih je kardinalnih grehov, glavni pa je ta, da se z glavo ne da prodreti skozi zid. Koncem sezije, ko napravimo bilanco letošnjega tujskega prometa pri nas, hočemo spregovoriti o tem obširneje in morda tudi o brzojavkah z vsebino „Alles verloren“.
Tujci na Dovjem-Mojstrani. Na Dovje in v Mojstrano je došlo v juliju skupaj 62 takih gostov, ki so prenočevali tam vsaj eno noč. Seveda v tej vsoti ni všteto število onih tujcev, ki so prenočevali v planinskih kočah te občine, kakor n. pr. v „Aljaževem domu“ itd. Od teh tujcev jih je bilo 23 iz Nižjeav-strijskega, 8 iz čeških pokrajin. 16 iz Primorskega, 2 iz Hrvaškega, 5 iz Nemčije, 1 iz Rusije, ostali iz Kranjskega.
Naši stiki. Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Moravskem in v Šleziji izdajate skupno z ostalimi organizacijami gostilničarskega stanu v teh deželah strokovno glasilo „Hostinske Listy“ ter smo s temi organizacijami stopili v stik. Od te zveze ne pričakujemo samo podkrepitve naše stanovske organizacije, nasprotno tudi napredek in razvoj našega tujskega prometa.
Natakarice v Monakovem. Monakovo, glavno mesto Bavarske, ima okoli 500.000 prebivalcev in okroglo 5000 natakaric. Torej pride na sto prebivalcev ena natakarica Ako vzamemo, da je med prebivalstvom polovico žena in polovico možkih, pride na vsakih 50 mož že ena natakarica. Ako odštejemo še fante do 14 let. potem blaži ena monakovska natakarica 25 možkih src in gasi 25 večno-žejnih želodcev.
Domače trafike v gostilnah. Najnovejši odlok c. kr. finančnega ministrstva dovoljuje, da smejo gostilničarji prodajati vse izdelke tobačne režije v svojih gostilniških prostori li brez vsakega dovoljenja. Tozadevni odlok objavimo prihodnjič.
Prispevki za izostalo deželno podporo.
Našemu upravništvu so se nakazali vsled našega poziva kot nadomestek za izostalo deželno podporo „Deželni zvezi gostilniških zadrug na Kranjskem“ dosedaj sledeči zneski: Neimenovan iz Ljubljane K 2'— z geslom: „Uspehi iz samoobrambe največ vredni uspehi.“ J. R. v B K 3'—, neimenovan v Ljubljani K 5.—, skupaj K lO'—, katere smo izročili zvezi. Hvala lepa! Živeli posnemalci!
Tujski promet v Postojni. Obisk Postojne in svetovne Postojnske jame velikansko napreduje. Letošnje leto bo menda daleko nad-kriljevalo vse dosedanje sezone. Že v 11. številki našega glasila smo poročali, da je do 26. junija t. 1. prenočevalo v Postojni skupaj 839 gostov. Do 26. julija pa je prenočevalo zopet 846 tujcev v Postojni, torej letos skupaj že 1685 oseb. Seveda to število ni merodajno za obisk jame, ker so v tem številu všteti samo oni tujci, ki se mude dalj časa v Postojni, odnosno ki so prišli v Postojno na letovišče.
Kažipot Bleda. V zalogi „Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem“ je izšel že skrajno potreben kažipot Bleda v nemškem jeziku. Kažipot obsega 64 strani in ima sledečo vsebino: Predgovor. L Geografična lega. II. Blejsko jezero. III. Bled kot kopališče, zdravilišče in letovišče. IV. Bled kot prehodna postaja. V. Zima in zimski šport na Bledu. VI. Orijentacijska tura. VII. Prenočišča, stanovanja in prehrana. VIII. Prometna sredstva. IX. Praktične beležke. X. Izprehodi, izleti, gorske ture. XI. Avtomobilizem na Kranjskem. XII. Dodatki. Fijakarski tarifi. Pristojbine za čolne, kopeli. Zdraviliška in godbena taksa. Med besedilo so uvrščene sledeče slike: Bled. Bled z gradom. Gorenjka z zlato avbo. Zdravilišče Rikli: a) Zračna koča. b) V damski zračni kopeli. Zdravilišče Vovk: a) Naselbina zračnih koč; b) Penzijski vrt. Blejski „Zdraviliški dom“. Plavalna slavnost. Gradič kneza Windisch-Graetz. Hotel Toplice. Hotel Petran. Hotel Evropa. Hotel Triglav. Hotel Mahner. Hotel Steidl. Otok s cerkvijo. Šum. Snežnik pod Triglavom. Razgledišče s Triglava. Tri-
glavsko pogorje. Kranjec in Kranjica v narodni noši. Blejska dekleta. Jezerska slavnost. Situ-vacijski načrt Bleda. Zemljevid blejske okolice. Cena kažipota je 50 h. Naslovna stran je izvirno delo. V okvirju, ki je posnet po risbah na naših majolikah. se nahaja mala podoba Bleda. Priznamo, da je delo popolno. Vsaj se je pri sestavi tudi popolnoma pravilno postopalo. Sodelovali so namreč domačini, katerim so vse podrobnosti najbolj znane. V podrobnosti se ne morem spuščati. Zadošča naj, ako omenim, da je šele sedaj postavljen Bled nasproti tujcu v tisto luč, ki jo zasluži, da se šele sedaj more počutiti tujec, ki pride na Bled, kakor doma. S tem kažipotom v rokah obišče namreč lahko vse znamenitosti v okolici. V tem oziru je zlasti jedrnato- in priročno sestavljen zaznam izprehodov, izletov in gorskih tur. Pa tudi zaznam hotelov s slikami vzbuja pozornost. Človeku se zdi, da ima pred seboj kažipot o kakem zdravilišču v Švici in ne na Kranjskem. Da bi le imel ta kažipot oni uspeh, ki se ga splošno pričakuje od njega in da bi mu v kratkem sledili tudi enaki kažipoti v drugih jezikih, zlasti v češčini.
—1—
Obvestilo. Podpisana zadruga obvešča svoje člane, člane odbora in zadružne revizorje, da je prejela od svojega pravnega zastopnika pismo sledeče vsebine: „Poročam Vam, da je likvidacijski odbor „Glavne posojilnice“ sklenil, da je Vaše članstvo neveljavno, oziroma da ne obstoji in da nimate nikake zaveze za to zadrugo, da pa se s hvaležnostjo sprejme vsak prostovoljni dar.“ To pismo se da tem potom v vednost vsem zadružnim funcijonar-jem v ta namen, da isti vedo nasproti javnosti interese zadruge čuvati s tem pojasnilom, ker je zadruga trpela mnogo na ugledu, kajti smatralo se jo je deležno finančnega poloma gori imenovanega zavoda. — I. Kranjska tovarna mineralnih voda in brezalkoholnih pijač, r. z. z o. p. Ljubljana. P. Krisch, 1. r., Ivan Belič, 1. r.“
Kdor še ni pil kave, ki ji je pridjana Kolinska kavna primes, ne ve kaj je dobro. Le poizkusite jo enkrat, pa se bote takoj prepričali, da je ni boljše pijače. Kava, ki ji je pridejana Kolinska kavna primes, ima nedosežno izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo in zaradi tega vsakemu ugaja. Glede svoje izvrstne kakovosti Kolinska kavna primes lahko tekmuje z uspehom z vsemi drugimi kavnimi pridatki.
Škandalozne razmere. Na jeseniškem kolodvoru državnih železnic že vise dalj časa reklamne fotografije raznih tirolskih krajev ob južni železnici. Tem slikam so se morali umakniti celo nekateri domači plakati. Kaj takega je tudi samo pri naši železniški upravi mogoče. Sredi naših najlepših letoviških krajev se dela reklamo za oddaljena letovišča. In od tega državna železnica niti najmanjšega dobička nima, ker vsi ti kraji leže ob južni železnici. Drugod, na pr. v svici so na centralnih kolodvorih kakor je jeseniški, razobešene slike najbližje okolice, da opozarjajo tujce na to okolico, pri nas pa mora biti seveda vse narobe. Pri današnjih razmerah bi bilo pač umestno, da merodajni krogi opozorc železniško upravo na velikansko nezmisel takega postopanja, ki opravičeno vzbuja ogorčenje med našimi prizadetimi krogi.
Tujski promet v Kamniku. Po uradnih poročilih je prenočevalo v Kamniku do vštev-šega 25. julija 124 tujcev. Ako se uvažuje številke v drugih naših letoviščih, moramo priznati, da je jta številka za naš Kamnik, ki se ga rado nazivlje „Kranjski Išl“, naravnost malenkostna, zlasti pa za letošnjo sezono. To je uspeh tiste krajevne narodno-gospodarske politike pri nas na Kranjskem, ki dovoljuje tujski promet samo v radovljiškem okraju, dočim kraje, ki so preje stali glede tujskega prometa vsaj tako visoko kakor Bohinj, prezira povsod, ne samo pri reklami. Bled je s svojim energičnim nastopom že dosegel od merodajnih faktorjev vsaj kažipot in razne druge prireditve. Kranjskagora je preko te gospode storila iz lastnega svoje. Sedaj naj ožive tudi interesentje v Kamniku, odločno naj zahtevajo, da se tudi za nje kaj napravi in potem se bodo drugo leto gotovo že lahko ponašali z vse drugačnimi uspehi.
Koliko je nikotina v avstrijskih tobačnih izdelkih ? Naj novejši kemični poskusi ge-
neralnega ravnateljstva tobačne režije so dognali, da ima od vseh tobačnih izdelkov v sebi največ nikotina viržinka, namreč 2'51 %. Tej smodki sledi braziljanka z 2"11 %, nato Portorika z V81 °/o, britanika z V68, regalitas z V64, trabuka z 1'60, operas z T44, panete-las z V38, kuba z V35 in rositas z V14%. Kar se tiče absolutne teže nikotina, ga ima v sebi viržinka 013 grama, britanika 0'10, regalitas 009, trabuka' 008, operas in kuba 007, Portorika 0"07, panetelas 0*06 in rositas 004 g. Cigarete imajo percentualno mnogo več nikotina v sebi in so tudi močnejše. Hercegovina in štambul n. pr. imajo v sebi 0 03 g nikotina, memfis, sultan in šport 0 025, drama in Kaiser 002, dame in donau 0 015 g. Pri špecijalitetah zavzemajo prvo mesto koronas, preusodos in brevas, imajoč 0'10 g nikotina, na zadnjem mestu pa so damas, infantes in pigmeos z 0'013 g nikotina.
Iz kamniških gostilničarskih krogov smo prejeli naslednje poročilo: Dne 27. t m. je Poslal mestni urad vsem gostilničarjem in ka-varnarjem v Kamniku „oklic“, ali boljše okrožnico, ker se menda občinskemu tajniku ne
ljubi pisati ali morda litografirati za vsakega gostilničarja in kavarnarja posebej en izvud, da bi ga zamogel pokazati svojim gostom. Omenjena okrožnica se glasi: „Št. 1029. — Okrožnica. — Na podlagi § 59. obč. reda se s tem prepove vsako godbo, bodisi da se proizvaja z avtomatom ali na drug način v vseh javnih lokalih (gostilnah itd.) po 10. uri zvečer. Vsak prestopek te prepovedi se bode po zakonitih kazenskih določilih strogo kaznoval. Le v izjemnih slučajih si je izposlovati dovoljenje pri mestnem županstvu, toda vže dopoludne, ako se namerava imeti godbo zvečer preko stavljene ure. Gg. gostilničarjem v vednost, da se natančno po napovedanem predpisu ravnajo. Mestno županstvo Kamnik, 24. julija 1911. Gerent dr. Žužek, 1. r.“ To je torej najnovejša brca, ki jo je zadal mestni magistrat kamniškim gostilničarjem, ki živijo že itak v tako žalostnih razmerah, da jedva še zmagujejo. Policijske ure se v Kamniku izvršujejo z vso strogostjo in brezobzirnostjo, kakor nikjer drugje na Kranjskem. Sedaj pa se je spravil mestni magistrat še nad godbo. Kedo je temu vzrok?
Kamniški gostilničarji delajo gotovo krivico g. gerentu, če pripisujejo to na njegov račun. Studenec te uradne modrosti je občinski tajnik Jože Stele, ki v svoji nervoznosti ne more trpeti nobene zabave in ne privošči že itak preobdačenemu gostilničarju borega zaslužka. Nadlegoval je že dalje časa bivšega župana dr. Krauta, da naj prepove večerno godbo. In kar se mu ni posrečilo pri zavednemu in nepristranskemu županu, poskusil je pri g. gerentu dr. Žužku, da se je vdal tajnikovi neugnani sitnosti ter izdal gori omenjeno okrožnico. Tajnik poudarja povsod, da se je ta nasilna naredba izdala radi večnih pritožb od strani letoviščarjev. Ali bi nam hotel povedati g. tajnik imena dotičnih tujcev? Sploh pa je to sama pretveza. Pravi vzrok nam je natančno znan in bomo tega vzor-tajnika brezobzirno razkrinkali, če ne bode odnehal rovati proti gostilničarjem davkoplačevalcem. Upamo pa, da bode prihodnji občinski odbor obračunal s tem rovanjem, da si bode šel zdravit svojo nervoznost (za danes pravimo samo nervoznost) na kak drug — njegovi neozdravljivi bolezni — bolj primeren kraj.
t
M

Tovariši gostilničarji!	\
Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! 3
Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!
Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu!
Priporočajte naše inserente tudi svojim p n. gostom!
rJ>
m
Stopnjice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeniki, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije itd.
<53) 21-10 Kranjska betonska tovarna
TRIBUČ & K“1 LJUBLJANA
Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297,
Cementne cevi na stroj ali na roko, izdelane v vseh merah, barvaste mozaik plošče za tlak, cementna opeka za dimnike itd.
Vinska trgovina Peter Stepič
Spodnja Šiška štv. 256 {55)21—10 Priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
Na prodaj je
majhen hotel na Ribčevem Lazu
v Bohinju,
par sto korakov od
Bohinjskega jezera
iiiiiiiiimiiiiHiiiHimiimiiiiimiiimmiimimiiiiimmiimmiiiiiiHiiiiiiiiiiiimMiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiMMiiiiiiiiiiii
Deset sob za tujce.
IIIIIIIMIINIIIIIIIIIIIIIII
Pojasnila daje:
Ivan Dachs, gostilničar
jfjji
M
M
m
I
E
m
m
1
v Ljubljani.
M
Inštalater IFV. Sa^c,
r°nces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7. se pripo-La p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih napeljav.
Sprejema tudi naročila na deželo. (59) io—&
Keglje, kroglje
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 1.
Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavirje, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke
(i)9) 19-8
8. Kmetetz
v Ljubljani Kolodvorska ul. 26
V v
I Gričar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9.
0	priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
S obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dan»e, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
(8) 12-7
———4	•-


BLAŽ JESENKO
(26) 12—7 Ljubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke, cilindre, čepice i. t. d.
najnovejše fasone, po najnižji ceni.
„ILIRIJR"
LJUBLJflNfl, Kolodvorska ulica
I 2 minuti od južnega kolodvora,
renoviran in moderno opremljen
z restavracijo in kavarno
se priporoča
I cenjenim tovarišem z dežele za obisk.
Dobra kuhinja, izborna pijača,
1	—senčnat vrt, zmerne cene.—
i
Ivan Kos, gostilničar in mesar
—-	na Vrhniki ............
se priporoča cenjenim gostilničarjem
za naročila pristnih
kranjskih klobas
Pošilja se jih najmanj 30 komadov ä 36 h -------— protj povzetju.	—
Ravnotam se proda poceni —	1	—
=7- dobrohranjeni godbeni avtomat.
Tovariši! Naročajte in širite „Gostilničarski Vestnik"!
r^'sam, Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Prvi kranjski atelje za ortopediške aparate in bandaže
O
A. HLAVKA
Ljubljana, Prešernova ulica 6.
priporoča svojo veliko zalogo gumi-blaga in ortepediških aparatov, obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, kilnih pasov nogavic za krotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašnikov za karbol, aparatov za inhalacije (s paro in mrzlo). Vsakovrstne brizgalke in aparati za samoklisti-ranje. Vse bandaže se izdelujejo po odredbah p. n. zdravnikov. Starejši instrumenti se razkužujejo.
(62) 10—4	Popravila se izvršujejo kar najboljemu najceneje.
Specialiteta, edina slovanska ura za telovadce
Dobiva se samo pri tvrdki	(45] 10—12
H. Suitner, Ljubljana
Mestni trg in Sv. Petra cesta
Št. 413. Srebrna z 2 močnima pokro-vama K 28*50.
Št. 415. Kovinasta z
2	pokrovama K15 50 s finim anker-.lKO, kolesj em na 5 kamnov.
Št. 412. Srebrna z moč. pokrovi K 32*50 Št. 414 Kovinasta s
3	pokrovi K 18 —, s finim anker -„IKO“ kolesjem na 15kam-noy.
Lastna tovarna ur v Švici
Tovarniška znamka ,IKO
(64) 24-8
V

Pozor cenjeni kolegi!
Vsak, kdor hoče varovati svoje lastne koristi, bode naročil pivo od
„Gostilničarske zadružne
pivovarne v Lescah“
Pristopi lahko vsak kot član.
Čim večji promet, tem bolj samemu sebi koristite!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Naroča se istotam.
..............
Vsak odjemalec nakloni lahko od vsakega hektolitra 20 vin. v društvene
namene, kakor sam to določi.
^______________________________90 24-13^
ni boljšega
za hitro pripravo najfinejše goveje juhe kot
l*MAGer
kocka za govejo juho ä 5 vinarjev.
MRGGI4EVE kocke za govejo juho so najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Samo prave z Imenom MRGGI in varstveno znamko zvezdo
k
MAGGHO
lll!lil!l!l!l!IHI llllilllll!! 1
.l-fl-V.tt:;
.RGGI in pegi
s križcem JMUM
Najboljše sredstvo	s^anje vina’je janv
Francosko žolco
delniške tvrdke Coignet & Comp. v Parizu, dobavna pri večjem odjemu od stalne zaloge
pri tvrdki Iv. A. Hartmanna nasl. A. Tomažič
Ljubljana, Marija Terezija cesta.
Navodilo se radevolje brezplačno pošilja.	(67) 19—8
Posredovalnca za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 00 h.	(65) 19—8
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovalj kavčukovih stampilij.
~ LJUBLJANA Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
^ LJUBLJANA ^	Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine pro-
[narodna KAVARNAl	sto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete.
FRAN KRAPEŠ CA	Treba le dopisnice z naslovom:
CSC <0 24-.3 JZD	Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
«Šr5L_s-2_^»%	Ljubljana, (4) 24—13
Dobro in poceni!
Špecerija in delikatese. Pražena kava iz lastne pražarne Vsakovrstna vina in likerji.
T. MENCINGER
(5)24-12 LJUBLJANA
(47) 23—12
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 11
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren = Žalec in Laški trg v Ljubljani. =

M

m
m
m
lp
p
I
Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika
priporoča svoje izborne izdelke.
(41) 24-13
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa lastnica
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
F
ii
1
m
m
m
Ustanovljena leta 1882.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Ustanovljena leta 1882.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
KMETSKA
POSOJILNICA
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neom. zavezo V lastnem zadružnem domu v Ljubljani, Dunajska c. 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih
4'
Telefo št. 185 interurban.
Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 n ogr. „	„	* 19.864
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posojuje na zemljišča
po 5'lt °/o brez amortizacije ali na amor-(2) 24—13	tizacijo po dogovoru.
o
|2 0
brez odbitka rentnega davka.
Eskomptuje trgovske menice. Upravno premoženje v letu
1910 K 20,500.000 -
Denarni promet v letu K 100,000 000 —
1910
,Narodni hotel'postoma
renoviran in povečan se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole
(32) 24-13 za obisk
Fran Paternost, lastnik
Tovariši gostilničarji!
Pri potovanju po Gorenjskem n (34) 24—12 vstavljajte
na Jesenicah v hotelu „Triglav ‘
2 min. od kolodv., kjer so Vam r izbero dobra kuhinja, pristna vina moderno opremljene sobe za tujce. Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gg. gostom.
Lovro Humer, hoteli,.
Mobena slovenska gostilna brez
gostilničarskega Vestnika"!

Fr. Stupica v Ljubljani y
Marije Terezija cesta št. 1 to
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih j
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, — strojev za košnjo in obračanje sena, “ blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodj , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za pivotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežniške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi.
Fr. P. Zajec, Ljubljana
izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlat
ninoinsrebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
Zaloga gramofonov in raznih
(29) 24—13	plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Vsa jOjubljana govori o tem, daje
VCavol cPlaninšek-ova
pražena kava
najboljša!
Razpošiljam po pošti vsak dan od 5 kg naprej franko.	_____
(58) 20-9
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 218.
priporoča svoje izborno vležnno marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih (43) 24—13 in steklenicah.
K Vecchiet, zlatar Ljubljana,
(49) 22—13 nasproti glavni pošti.
Bogata izbera zlatnine in srebrnine. Lastna delavnica. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne.
Zaloga čevljev.
si 21-10 JTrZLItTA. ŠTOZR,
Prešernova ulica 5.
^ajvečja zaloga moških, damskih in pristnih groisserskih gorskih čevljev.
Elegantna skrbna izvršitev po vseh cenah.
V
Fran Čuden
Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani
največja in najbolj varna slovenska hranilnica
v lastni hiši, v Prešernovi ul. štev. 3.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4i/40/0 brez odbitka, sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. — Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči rezervni zaklad in mestna občina ljubljanska. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. Posoja na zemljišča po o B/0 in proti poplačevanju dolga po najmanj V4 °/o. Dolžnik pa mora svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. — Denarnega promete do konca 1. 1910 je imela nad 564 milijonov kron; stanje hranilnih vlog znaša nad 40 milijonov kron, rezervni zaklad po K 1.200.000
(37) 12-7
Brivnica
Eng. Franchetti, Ljubljana
Gostilničarji, zasebniki! Pozor!
Mat. Dolničar, “
nom na debelo. Izborna, zajamčeno pristna bela, rdeča in črna vina iz najboljših vinskih goric. Poskušnje na zahtevanje brezplačno in (30) 12—13 poštnine prosto.
Ljubljanskim p. n. izletnikom se priporoča tudi za obisk priznane gostilne.
'frl'i’Vi. ■' i':;
Parkhotel
,Tivoli'
Ljubljana.
Parkhotel
Sodna ulica, št. 1.
se priporoča p. n. gostilničarjem.
(60) 20-9
Udobne sobe za tujce, priznano dobra kuhinja, naravna vina, raznovrstno izborno pivo. (18) 24—10
Od maja naprej vsak dan vrtni koncert.
£
L. Tomažič
Spodnja Šiška, štv. 77
pri Ljubljani, telefon štv. 177 .. ■
f35) 24—13	priporoča
svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih in pristnih vin iz dolenjskih, vipavskih in istrskih vinskih goric.
Ivan Kenda, hotelir.
üVai

Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčiče, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baižunasti trakovi, pozamen-trija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, Pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	(7) 24—13
a P. JVIAGDIĆ. Ljubljana Nasproti glavne pošte.
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz balista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi,/ rokavice, domači čevlji galoše, nogavice, solnčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropje za damske žlobuke, slamnike, oblike in vse na-kitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje; tenis in lovce. — So-_______________kolske potrebščine._______________.
Pivovarna ,Mayr' v Kranju
priporoča cenj. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje
izborno priznano pivo.
____________(39) 24—13
. Žganje — Likerji. ---------------
Domača tvrdka. Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarji! Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
Gabrijelu Eržen-u v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj) Pozor gg. gostilničarji!
Domača tvrdka. Cene brez konkurence.
Žganje — Likerji.
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. (20) 24—13
Sode,
velike in male ima na prodaj
Ivan Buggenig, (56) 20—9 sodar, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
Hotel in restavracija „BAVARSKI DVOR“,
Ljubljana, Dunajska cesta štv. 29
se priporoča tovarišem gostilničarjem kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. — Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
(6) 24—13	Štefan Bergant, lastnik.
KAVARNA „LEON“ V LJUBLJANI
Stari trg štv. 30
je kakor navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem se za obilni obisk priporočata (2) 24—13	Leon in Fani Pogačnik.
GRAMOFON-ATELIJE
L Rasberger, Ljubljana
(40) 24—13 Sodna ulica št. 5.
Godbeni avtomati in gramofoni samo L vrste.
Najfinejše plošče „Triglav“.
Edina strokovna delavnica za popravljanje godbenih strojev, avtomatov in gramofonov.
Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojziju Vodniku K,e,",rtem"
Ljubljana. Kolodvorska ulica. (2t)24-i3
IVT, TDrenik, JLij-iabljeLna
Kongresni trg, 7.	n
priporoča	(441 ^4—1»
ceno izdelovanje imen v vsakovrstno hotelsko in gostilniško perilo.
Zaloga raznovrstnega materijala za veznino.
KAVARNA „AVSTRIJA- V LJUBLJANI
na vogalu Šentpeterske in Resljeve ceste se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča O) 24—12	za obisk. Ivan Stritar.
Ustanovljena 1847.	Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J,]. Maglas
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
= Največja zaloga pohištva =
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, (28) 24—12	otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
P Pivovarna ;Škofjaloka' 1		
m	priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje	■
m	izborno marčno pivo.	■
	(38) 24—13 ■ ■	
J. Wider, Ljubljana
Šelenburgova ulica 3. Umetni in trgovski vrtnar. Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzojavke: Wider, vrtnar, Ljubljana. (42) 24—13
Največji ljubljanski fotografski atelje
flVfl. Berfhold, soma m«., n
se priporoča za naročila glede vseh v (is) 24—12 fotografsko stroko spadajočih del.
Umetna knjigoveznica pfs BreskV3T
(n) 24—12 Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in Passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Ivan Črne tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za-ogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
_______________________________________(68) 19—8
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
(13) 24—13 Zaloga angleškega blaga.
Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar
Ljubljana, Sodna ulica 12
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene.	(23) 24—12
Fotografični atelier ,VIKTOR* Ljubljana, I
Bethovnova ulica 7, poleg .Kranjske hranilnice* se priporoča p. n. gg. gostilničarjem za izvršitev modernih portretov.	(19) 24—12
Sprejema tudi naročila na deželo.
FR. KHAM, LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8
Špecerija, delikatese, vinarna.
Priznan dobivatelj večjih ljubljanskih hotelov In restavracij. (12) 24—13 Zastopnik priznane šampanjske tvrdke
Bratov Klelnoscheg v Göstingu pri Gradcu.
RESTAVRACIJA „NARODNI DOM V
LJUBLJANI	(33) 24-13
se priporoča p. n. gostilničarjem za obisk
Emil Kržišnik.
OBJAVA. S tem javljamo, da smo otvorili
v Zagrebu, Kukovičeva ulica št. 5.
=------: svojo poslovnico. =
Nudimo razna
63 (12—8)
naravna vina
v sodih m steklenicah po zmernih cenah.
Prosimo slav. občinstvo, p. n. restavraterje, gostilničarje kakor vse ostale preprodajalce, da nas v tem skromnem podjetju podpirajo.
			
SREDIŠNJA ZADRUGA
HRV. VINOGRADARA.	Ravnateljstvo
P/\RK-HOTEL
M
n
s*
si
LJUBLJANA
st
Si
Si
v
8Ü
Otvorjena je redna avtomobilna zveza med kolodvorom (z
vsemi vlaki) — pošto in — parkhotelom Tivoli.
Enkratna tour-retourvožnja 80 h.
Cenjene kolege z dežele prosim vljudno, naj blagovolijo opozoriti na to ljubljansko novost p. n. občinstvo kakor tudi v Ljubljano potujoče goste.
V naprej se zahvaljuje beležim	s kolegijalnim pozdravom
iVan Kenda, hotelir.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik“ v Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljublj ani.
Priloga „Gostilničarskemu Vestniku“ štev. 13. dne 1. avgusta 1911.
Program
izlet gostilničarjev na Bled dne 1?. avgusta 1911.
Vodilni krogi organiziranih gostilničarjev na Kranjskem so se domenili na stanovskem sestanku dne 13. julija 1911 v park-hotelu „Tivoli“ v Ljubljani, da prirede
dne 17. avgusta 1911. skupni izlet gostilničarjev na Bled,
ki radi svojih naravnih krasot slovi daleko preko mej slovenskega ozemlja in ki se vsled tega tudi vsako leto ponaša z vedno večjim posetom tujcev.
Namen izleta je pred vsem:
1.	Slovensko gostilničarstvo naj se na tem izletu med seboj spozna. S tem se pripomore k povzdigi stanovske zavesti.
2.	Slovensko gostilničarstvo naj na zabaven način spozna naše najlepše letoviške kraje. To rodi potem vzajemno medsebojno podpiranje. Gostilničar, ki se na lastne oči prepriča o krasotah posameznih krajev, ki iz lastne skušnje pozna dobro postrežbo v teh krajih, potem lahko priporoča svojini gostom obiske in izlete tja.
3.	Slovenskemu gostilničarstvu pa naj bi bil ta izlet ob enem tudi nekako poučno potovanje s strokovnega stališča.
Bled je naše največje zdravilišče in letovišče, ki se ravno letos lahko ponaša z izredno dobrim obiskom. Svoj višek pa doseže sredi avgusta in sicer ravno na dan 17. avgusta, to je na predvečer cesarjevega godu. Ta dan tekmujejo vsi sloji ;.n Bledu med seboj, da pokažejo gostu na večer Bled v on i
d).:! krasoti, ki ostane vsakemu očividcu v trajnem pri-. ;m. Bled ima ta dan svečanostno, svatovsko obleko in vsak gost mu je ta dan — svat.
4.	Slovensko gostilničarstvo pa naj bi sc tega izleta in tega dne spominjalo tudi še v poznih letih kot dneva neprisiljenega, zdravega razvedrila.
5.	Slovensko gostilničarstvo naj bi končno s tem izletom manifestiralo nasproti stanovskim tovarišem in javnosti sploh, da se stanovsko zaveda, da ceni, uvažuje in vpošteva delo stanovske organizacije, stremljenja našega organiziranega gostilničarstva.
Ti razlogi naj so merodajni za vsakega zavednega gostilničarja, ti razlogi naj mu narekajo dolžnost, da se izleta ne udeleži le sam za svojo osebo, nasprotno, da vzame s seboj tudi svoje in svojce najboljše znance, da tudi pri svojih omahljivih, še neodločnih tovariših vpliva na to, da se tudi ti udeleže zanesljivo izleta.
Pri tej priliki se nam zdi umestno, podati nekatere podatke o Bledu, da vsak izletnik že vnaprej ve, kaj sme pričakovati na tem izletu.
Naš divni Bled je bil že v prejšnih časih, ko še nismo poznali železnice, daleč na okoli znan kot zdravilišče, ki ga je po-sečala najraznovrstnejša gospoda. Ta gospoda je nosila potem njegovo slavo v svet. Tako je n. pr. angleški naravoslovec Sir Humphry Davy že v začetku XIX. stoletja zapisal značilne besede, da je dolina od Ljubljane do Rateč na Gorenjskem najlepša, kar jih je videl na svetu, biser te doline pa je Bled. Enako so Bled slavili tudi drugi in naš največji pesnik dr. Fr. Prešeren, ki je rojen v Vrbi nedaleč od Bleda, ga imenuje „podoba raja", dočim ga naša sedaj že narodna pesem slavi kot „kinč nebeški“.
Iz tega pač lahko vsakdo posname, da mora biti Bled nekaj izredno krasnega, divnega. Le malenkosten utis nam dajejo slike, katere radi lažjega umevanja ob enem prinašamo.
In les! V kotu, ki ga tvorita Sava Bohinjska in Sava Dolinka, zavarovanem na zapadu od sivih, s snegom pokritih gor-
„Dežela Kranjska nima lepš’ga kraja, kot je z okol’co ta — podoba raja.* Prešeren, Krst pri Savici.
skih velikanov, med katerimi kraljuje stari očak Triglav, leži ljubko Blejsko jezero, krog katerega se vrste prijazne vasice. Te so danes podobne bolj delom mesta, kakor pa kmetskim vasem.
Ob jezeru se nahaja danes že nad 150 vil, poleg tega pa še mnogo hotelov, restavracij in dobrih gostiln s prenočišči za tujce.
Na severni strani jezera kraljuje na strmi skali starodavni Blejski grad, ki že od daleč vzbuja gostovo radovednost. Sredi jezera pa se dviga otok, na katerem stoji prijazna cerkvica, znana romarska cerkev s čudotvornim zvonem želja. Ni nam treba ponavljati pripovedke o tem zvonu, kako je prišel v to cerkev. Zadošča naj, ako navedemo, da pripoveduje pravljica, da je v starodavnih časih, ko so bili naši predniki še pagani, stal na tem otoku tempelj boginje Žive ravno tam, kjer stoji danes cerkev Matere Božje, in da ima zvon želja to čudovito moč, da je uslišana prošniku, ki pride prvič na otok in potegne za vrv zvona, ona prošnja, ki jo je pošiljal med zvonenjem nebeški Pripomoč-nici . . .
Mogočni greben Karavank z najvišjim vrhom Stolom ščiti Bled pred premrzlimi severnimi vetrovi. Na jugu pa se dviga nad Savo Bohinjsko gozdnata Jelovica in zapira pogled proti jugu. Jelovica pada proti Savi precej strmo in tvori z Babjim zobom tvorbo posebne vrste.
V	neposredni bližini jezera stoje mali griči in sicer na jugu
Straža, na kateri se nahaja javni park, na zapadu pa Osojni ca, od koder se nudi človeku najlepši razgled na Bled in okolico.	.
Ime Bled pomenja cel zdraviliški okraj in vsebuje v sebi vse vasi ob jezeru, namreč vas Grad pod Blejskim gradom, Zagorice, vzhodno od te, Želeče nasproti gradu, Mii no v bližini otoka in Rečico ob novem kolodvoru.
V	vasi Grad stoji nova farna cerkev, sezidana v čistem gotskem slogu. Tu je tudi županstvo, ljudska šola, Blejski dom itd. Pod vasjo, ki leži nekoliko vzvišeno, se nahaja ob bregu jezera „Zdraviliški dom" s parkom, zapadno od njega tik pod gradom znamenito zdravilišče Švicarja Riklija, dočim se nahaja enako zdravilišče domačina g. Vovka na vsodni strani vasi Grad.
Tik „Zdraviliškega doma“ prav pod Blejskim gradom vidimo tudi obelisk, ki so ga hvaležni Blejci postavili našemu pesniku Prešernu in v katerega so z zlatimi črkami udolbene njegove uvodoma navedene besede.
Bled: Hotel Triglav.
Vas Zagorice se posebno v novejšem času močno razvija. Vsako leto nastane tam več vil.
V vasi Želeče, ki je nekako središče starega Bleda, se poleg poštnega urada, raznih trgovin in vil nahajata hotela „Topiče“ in „Mallner“.
Vas Mlino ima hotele „Avstrija“ in „Petran", poleg katerega leži. gradič Windisch-Graez.
Najbolj pa je v najnovejšem času napredpval oni del Bleda, ki leži ob novem kolodvoru Bohinjske železnice. Velika hotela „Triglav“ in „Europa“ sta v neposredni bližini kolodvora, znana restavracija Sodja leži pod njimi, dočim je največja restavracija v starem delu vasi Rečica restavracija „Mangart“.
Ob obali jezera zapazimo vse polno kopališč in čolnarn, katerih se gostje v obilni meri poslužujejo.
Preobširno bi bilo še podrobneje popisovati posameznosti Bleda, zato se omejimo še na par kratkih navedb.
Bled se poleg tega ponaša tudi z zelo priporočljivimi številnimi izleti, od katerih je najznamenitejši v „Vintgar“ do slapa „ä u m a“.
Pod Vintgarjem se razumeva soteska, katero tvori čista Rad o vina, ki drvi in se peni med navpičnimi skalami proti Savi. Soteska je lahko dostopna in se pride do nje z Bleda v s/4 ure. Na koncu soteske se nahaja Ž um rova restavracija, katere pokojni lastnik si je pridobil za Vintgar velikih zaslug.
Skozi sotesko Vintgar se hodi 20 minut in je hoja zlasti radi prijetna hladu, ki vlada tam, naravnost krepčilna. Na severnem koncu malo od mosta nove železnice pa pada Radovina 20 m globoko čez skale in tvori slap „Šum“. Pod slapom se nahaja sedaj tudi električna centrala drž. železnic za razsvetljevanje jeseniškega kolodvora in karavanskega predora.
Glede Vintgarja je priporočati, da se ga ogleda v smeri proti teku vode, torej v smeri od Slapa „Šuma“ proti Žumrovi restavraciji, ker se v tej smeri kaže soteska mnogo veličastnejša. Za obisk Vintgarja je zato najbolj priporočljivo, ako se pelje obiskovalec z železnico do postaje Dobrava, od koder pride v 10 minutah do slapa,
S tem smo podali na kratko opis krajev, ki jih hočemo ogledati 17. avgusta. Seveda je to le kratek, suhoparen opis- Kdor hoče krasoto teh krajev občudovati, kdor hoče občudovati to krasno naravo, naj se udeleži izleta in priznal nam bo, da se teh krajev ne da opisati, da sc jih mora videti.
:T>	■;
v' ;	V-i351
'

.v-'£; v	V* >■
: :: • ,. v
IM'’;-

: r .

izVimrz ti' .

... --"-■■■ 5	■
-

Slap v Vintgarju.
Še večji vžitek ima človek, ako poseti te kraje 17. avgusta. Kakor smo že prej navedli, se obleče ta dan Bled v praznično, slavnostno obleko. Ta dan se namreč vrši na Bldu običajna razsvetljava, katero pridejo gledat gostje od blizu in daleč. Ko se zmrači, takrat prične Bled ta dan še-le živeti, živeti bajnokrasno noč. Druga za drugo se prično vžigati lučice na vilah in poslopjih ob jezeru. Njih odsev se lomi daleč tja v jezero v nemirnih va-
lovih. Na gričih žare kresovi, topiči pokajo, rakete se razletavajo, po jezeru pa mrgoli okrašenih čolnov. Vse mogoče barve so zastopane pri njih; ta čoln žari v luči rdečih lampijonov, drugi je prijatelj modrih ali zelenih barv. In ti čolni, polni ljudi, polni življenja se gibljejo čez temne jezerske valove in jezero odseva
Bled: Jezerske slavnosti, okrašeni čoln.
v vseh možnih barvah gledalcu. Tam nekje sredi jezera se počasi pomika velik čoln. Godba svira na njem in čez jezersko plan nam dohajajo na uho ubrane skladbe. Zdraviliška godba jih svira. Utihnila je godba. Tam nekje je švignila raketa v zrak. Nakrat pa se zopet začujejo čez čarobno jezersko plan ubrani glasovi mešanega zbora. Lepa narodna pesem nam preseneti uho. Blejski pevski zbor je namreč v svojih čolnih tudi na jezerski gladini. In tako trpi ta čarobni prizor dolgo tja v noč.
In ob obali stoje, gledajo, šetajo in šepečejo ljudje. Le tu pa tam kali te šarobne prizore nenadni vzklik občudovanja.
Tak dan izleta se nam torej obeta. Zato gotovo nikomur ne bo žal, ako se ga udeleži.
Po tem opisu preidemo k izletnemu
programu.
Izlet se vrši ob vsakem vremenu.
Iz Ljubljane do Dobrave in iz Bleda do Ljubljane vozi ta dan
posebni vlak.
Za slučaj slabega vremena odpade nameravani poset Vintgarja in se peljemo z vlakom naravnost do Bleda.
Posebni vlak odpelje iz Ljubljane med 7. in 71/i zjutraj ter pride na Dobravo okrog 10. dopoldne. Iz Bleda se vrnemo v Ljubljano med lO1/*—TOVs zvečer in pridemo v Ljubljano okrog 123/4 popolnoči, tako da imajo Notranjci zvezo z osebnim vlakom južne železnice.
Natančni čas odhoda vlaka iz Ljubljane se objavi še pravočasno v slovenskih dnevnikih.
Posebni vlak bo obstal na vseh postajah med Ljubljano južni kolodvor in postajo Kranj. Udeleženci izleta, ki vstopijo na teh postajah, dobe od rediteljev proti izkaznici vozne listke. Torej jim ni treba posebej kupovati voznih listkov. Reditelji vlaka se bodo spoznali po belo-zelenem traku na levem rokavu.
Glavno zbirališče izletnikov je ljubljanski južni kolodvor, kjer bodo ravno tako oddajali reditelji udeležencem, ki se izkažejo z od odseka že prej jim izročenimi nakaznicami, vozne listke.
Radi odhoda vlaka v tem času pridejo lahko vsi udeleženci izven Ljubljane šele to jutro z vlaki v Ljubljano.
Samo Dolenjci bi se morali pripeljati že prej-š n i večer.
Onim udeležencem ljubljanske okolice, ki bivajo ob dolenjski železnici do Grosupija, pa bi priporočali, da se pripeljejo morda zjutraj z vozovi do Ljubljane. Tem bi bil pri povratku vlaka v Ljubljano na razpolago proti primerni ceni tudi avtomobil park-hotela „Tivoli“ v Ljubljani, ako to željo že prej sporoče.
Onim izletnikom, ki bivajo nad Kranjem, a bi se le radi udeležili izleta, pa priporočamo, da se peljejo po železnici z navadnimi vlaki in da svojo udeležbo glede skupnih obe-bedov i ir drugega prijavijo.
V slučaju lepega vremena se peljemo čez Jesenice do Dobrave. Tam vsi izletniki izstopijo, da gredo peš do slapa „Šuma“, do kamor se prav lahko pride v 10 minutah.
Nato ogledovanje slapa.
Kdor hoče, si ogleda lahko tudi električno centralo.
Ogledovanje jezilne naprave in mostu čez Vintgar.
Ogledovanje soteske Vintgar in galerij.
Odpočitek v restavraciji Žumer na koncu Vintgarja, kjer je ob 11. skupen predkosilce.
Predkosilce obsega eno jed, kruh in vrček piva ali četrtinko vina, odnosno brizganec.
Okrog 12. ure odhod z Vintgarja čez Sp. Gorje in Rečico na Bled in sicer najprvo v vas Grad.
Prihod v Grad okrog 1. ure popoldne.
Tam ogledovanje „Zdraviliškega doma“ s parkom, grajskega kopališča, obisk Prešernovega obeliska in drugih naprav.
Kogar zanimajo cerkvene stavbe, mu priporočamo, da si pri tej priliki ogleda tudi farno cerkev, ki je ravno radi čistega gotskega sloga zanimiva.
Ob 2. uri popoldne vožnja s čolni do otoka, tam ogledovanje cerkve, v kateri zapoje pri tej priliki ad hoc sestavljeni oktet gostilničarjev tri nabožne pesmi.
Na to vožnja s čolni do pristanišča pod novim blejskim kolodvorom, kjer se izkrcamo in odkorakamo v posamezne restavracije in hotele k obedu, ki se vrši ob 3. popoldne.
Vsak udeleženec dobi med železniško vožnjo posebno nakaznico z navodili za čolne in nakaznico za kosilo.
Kosilo se bo radi velike udeležbe v več hotelih, vendar pa je kosilo v vseh restavracijah enako in obsega juho, pečenko s prikuhami, močnato jed, kruh in pijačo (ali pol litra vina ali 2 vrčka pive).
Ob Vib odhod k pristanišču ter od tam vožnja s čolni do hotela „Toplice", kjer je udeležencem na razpolago nalašč v ta namen pripravljeni bufet.
Lastnica hotela „Toplice'' gospa Valtriny je ob enem ponudila udeležencem izleta svoje termalno in jezersko kopališče irezplačno na razpolago in se torej lahko v tem
kopališču brezplačno koplje vsak udeleženec izleta, ki se izkaže z izkaznico.
G. Valtriny pa moramo na tem mestu že vnaprej izreči v imenu vseh izletnikov našo najsrčnejšo zahvalo za njeno blago naklonjenost.
V mraku je ogledovanje razsvetljave in šetanje ob jezerski obali.
Ob V2IO odhod na blejski kolodvor na bohinjski železnici in nato povratek domov.
Kakor že navedeno, se vrši izlet ob vsakem vremenu in le za slučaj slabega vremena odpade poset Vintgarja. Za ta slučaj bi bilo potem predkosilce na Bledu. Vse drugo pa ostane neizpremenjeno.
Izlet stane z vožnjo iz Ljubljane vred ne oziraje se na to, ako se na kateri drugi postaji vstopi in ne glede na starost udeleženca za osebo 12 K
Vožnjo in druge troške do Ljubljane je torej treba trpeti še iz svojega.
Da ni nobenega nesoglasja, ponavljamo še enkrat, da je v vsoti K 12 za osebo všteta vožnja iz Ljubljane na Bled in nazaj, predkosilce, kosilo, bufet in pristojbina za čolne.
Izleta se udeleži lahko vsak gostilničar ali gostilničarka s svojci, to je s člani svoje rodbine in znanci.
Treba pa je, da svojo udeležbo najkasneje
6. avgusta 1911.
prijavi enemu članov odseka za prireditev izleta in da ob enem tudi vplača za vsako prijavljeno osebo prijavnino po K 12—.
Na prijave brez prijavnine se ne moremo ozirati.
Svojo udeležbo pa lahko prijavi vsakdo tudi naravnost na načelnika odseka, t. j. g. Alfonzu Mencingerju, uredniku „Gostilničarskega Vestnika“ v Ljubljani, hotel „Tivoli“ ali pa blagajniku odseka, t j. g. Alojziju Rusu, restavraterju v Ljubljani, Marije Terezije cesta. Vendar pa je tudi v tem slučaju treba ob enem s prijavo vposlati tudi prijavnino.
Prosimo zanesljivo, da so vse prijave najkasneje do 7. avgusta tudi že v rokah vodstva izleta. Na prijave poznejšega datuma se namreč ne moremo ozirati in tudi ne moremo prevzeti nikakega jamstva za nje, da bi bili dobro postreženi.
Kar se tiče stvari, katere naj bi vsak udeleženec izleta s seboj vzel, prepuščamo to pred vsem razsodnosti posameznika, nasvetujemo pa, da si vsakdo izmed gospodov vzame po možnosti s seboj pelerino, odnosno lahek dežnik, ki mu služi ob enem za solčnik, dame pa prosimo, da naj imajo s seboj lahke solnčnikom podobne dežnike. S tem se najbolje zavarujejo proti morebitnemu slabemu vremenu. Upamo pa, da nam bo nebo milo. V tem slučaju pa se lahko vsa prtljaga pusti v vlaku in je vsakemu udeležencu samo treba zapomniti si številko voza, v katerem se je peljal proti Bledu.
Da se izlet vsestransko kar najizborneje obnese, se je volil na sestanku gostilničarjev dne 13. julija tudi posebni odsek za prireditev izleta. Kakor smo že prej omenili, je bil na tem sestanku soglasno izvoljen za načelnika odseka in tehničnega vodjo izleta urednik „Gostilničarskega Vestnika“, gosp. Alfonz Mencinger v Ljubljani, za blagajnika pa gosp. Alojzij Rus, restav-rater v Ljubljani.
Ostali člani odseka so se razdelili na posamezne okraje in sicer naslednje:
Za Ljubljano: Franc Anzlin, Ignac Banko, Ivan Belič, Jakob Bole, Ivan Dachs, gospa Franja Grčar, Fr. Kavčič, Emil Kržišnik, Leon Pogačnik, Josip Polak, Mat. Soklič in Rudolf Škulj. Ljubljanska okolica je zastopana v odseku po sledečih gg.: P. Stepič in Anton Štirn iz Šiške, Franc Šušteršič iz Zapuž, Franc Sajovic iz Tacna, Jakob Kolenc iz Goričan, Josip Babnik iz Fužin, Leopold Kuhar iz M. D. v Polju, M. Dolničar iz Šmartna ob Savi, A. Kandare iz Pijave Gorice, Ivan Grad iz Beričevega, Fr. Jesih iz Rudnika, Vinko Ogorelec iz Škofeljce, Ivan Rus iz Grosupija, Ivan Gerbec iz Iga, Ivan Erbežnik iz Viča in Ivan Kanc iz Podsmreke. Iz kamniškega okraja so bili voljeni v odsek: Anton Cerer iz Kamnika, Val. Gregorc iz Mengša, A. Slokar iz Domžal, Ivan Skok iz Stoba, Iv. Jerman iz Radomelj, L Vehovec iz Vira, Fr. Rus iz Prevoj in M. Sršen iz Skaručne. Vrhniški okraj naj bi zastopali v odseku gg.: Fran Jurca in Ivan Kos iz Vrhnike, Ant. Drašler iz
Borovnice in Andrej Petelin iz Preserja. Notranjsko gg.: Ivan Rihar, Josip Tolazzi iz Logatca, Ivan Zakovšek iz Rovt, Al. Brus iz Hotederšice, Al. Kobal iz Idrije, Fr. Chiauta iz Planine, M. Domicelj iz Rakeka, Ivan Stergulc iz Cerknice, Ivan Modic iz Nove vasi, Al. Žnideršič iz Loža, Fr. Paternost iz Postojne in Fr. Geržina iz Št. Petra. Dolenjsko gg.; Ivan Pucelj iz Velikih Lašč, Andrej Podboj iz Ribnice, Ignac Mrhar iz Dolenje vasi» Ivan Dev, M. Mevželj in P. Strel iz Mokronoga, Al. Pavlin iz Trebnega, A. Koklič in I. Rozman iz Novega mesta ter Lavoslav
Glede onih krajev pa, pri katerih radi velike oddaljenosti ne moremo pričakovati številne udeležbe, smo primorani navesti, da se posameznih gospodov ni volilo v odsek iz razloga, ker bi se jih s tem le obremenilo. Vendar pa ravna tako tudi tovariše iz teh krajev vabimo, da se po možnosti številno udeleže izleta in da svojo udeležbo pravočasno, torej v enakem terminu in pod enakimi pogoji naznanijo naravnost vodstvu odseka. Ako se izleta udeleže že iz Ljubljane, znaša prijavnina K 121—, ako potujejo do Dobrave na lastno roko,
Bučar iz Kostanjevice, dalje Rado Šribar iz Litije, Ivan Robavs iz Šmartna pri Litiji in Drago Korbar iz Zagorja. Glede Gorenjske se je volilo v odsek samo zastopnike za kranjsko okrajno glavarstvo in sicer gg. Oton Guzelj iz Škofje Loke, Karl Dolenc in Gabrijel Thaler v Železnikih, Anton Jesenko v Poljanah, L. Rebolj v Kranju, 1. Benedek na Sv. Joštu in Josip Kavrič v Tržiču.
Za radovljiško okrajno glavarstvo se ni volilo na tem sestanku nobenih članov v odsek, to pa iz tega razloga, ker se od tovarišev v tem okraju že itak pričakuje, da se radi malenkostne oddaljenosti že na Dobravi, gotovo pa na Bledu nam priklopijo. Vendar pa jih prosimo, da radi boljšega argumenta ravno tako prijavijo naravnost na centralo svojo udeležbo najkasneje do
6. avgusta 1911
in ob enem, ako se hočejo udeležiti od Dobrave naprej skupnih obedov in drugega, nakažejo vsoto K 9’—.
se zniža prijavnina na K 9"—. To naj uvažujcjo zlasti tovar''d iz Bele Krajine, zelene Štajerske in solnčne Goriške.
Končno vabimo tudi vse prijatelje gostilničarstva, nnj se nam pridružijo ta dan. Nudi se jim ugodna prilika, katere naj ne zamude.
Kar se pojasnil tiče, prosimo, da se naj obračajo cenjeni tovariši v onih krajih, v katerih so posamezniki voljeni v odsek za prireditev izleta, na dotične člane odseka, in sicer — če le mogoče — ustmeno. Drugače pa naj se obračajo pismeno na vodstvo izleta, ki jim bo radevolje točno dalo vsa zaželjena pojasnila.
Z željo, da naj bi izlet uspel kar najbolje, da naj bi ta izlet pokazal, da je gostilničarski stan oni stan, ki se zaveda stanovske organizacije In ki ga je vsled tega tudi treba vpo-števati, da naj bo 17. avgust zgodovinski dan v zgodovini gostilničarske organizacije spojen s prijetnimi spomini, kličemo:
Na veselo svidenje 17. avgusta na Bledu.
Odsek za prireditev izleta gostilničarjev na Bled,
Alfonz Mencinger, 1. r.
načelnik.
Alojzij Rus, 1. r.
blagajnik.
7 A P) T O I	/"AOHPTI NIT	A TT TIS	OZIRAJTE SE IN NAKAZUJTE SVOJE GOSTE, 1 OJ V AKloi VJvJu 1 ILMLAKJi! KI NAMERAVAJO POSETITI BLED IN DRUGE NAŠE LETOVIŠKE KRAJE, NA SLEDEČE HO-TELE IN RESTAVRACIJE:	
Hotel „TRI G LAV” na Jesenicah. 2 minuti od kolodvora. - Sobe za tujce. - Dobra kuhinja. - Pristna vina. Za izletnike na Golico in sidoh na Gorenjsko, ki morajo na jeseniškem kolodvoru dni j časa čakati, najprlkladnejše In naj-priporočljivejše postajališče.	P	„NARODNI HOTEL” v Postojni. - prenovljen in povečan je stalno zbirališče obiskovalcev Postonjske jame. Zato se shajajmo tudi gostilničarji v njem. kadar nas nanese TEMA	\ pot v notranjsko metropolo. (llftnT/trN Ti ANS
PARK-HOTEL ,TIVOLI4 v LJUBLJANI nad prekrasnim tivolskim parkom z razsežnim razgledom čez mesto. Stalna avtomobilna zveza z vsemi vlaki. 		 Poleti vsak dan koncerti brez vstopnine.	HOTEL I. VRSTE.	HOTEL L VRSTE HOTEL „TOPLICE" NA BLEDU z dependanco, termalnimi in jezerskimi kopelmi, verando na jezeru, čolnarno i. t. d.	—
Restavracija „MANGART” na Bledu. Ob dohoda v Vintgar.	-	Pristna vina. Sobe za tujce,	Vedno sveže pivo. Dobra kuhinja.	Nizke cene.	Restavracija „SODJA” na BLEDU podnovimkolodvorom	Pristna vina. Sobe za tujce.	Vedno sveže pivo. Priznana kuhinja.	Nizke cene.
Hotel ,EVROPA“ na BLEDU tik ob novi alpski železnici.	Krasen razgled na jezero. Elegantno opremljene sobe za tujce. — Izborna kuhinja. — Pristna kapljica. — Zmerne cene. —	Hotel .TRIGLAV“ na BLEDU v neposredni bližini kolodvora. 	 Krasen razgled na jezero. Moderno opremljene sobe za tujce. — Dunajska in češka kuhinja. — Izborna pijača. — Zmerne cene.