Celje - skladišče D-Per 545/1982 1119820632,APR Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Lelo 10________________Rogaška Slatina «mH 1002 gg f Nova brusilna vretena tozda Dekor v Kozjem - foto Weintgerl f : : \ Preberite! Dober začetek 2 Prodaja na domačem trgu 4 Dosledno po samoupravni poti 5 Marjana Kahrimanovič 5 Zaupali smo jim odgovorne naloge 6 Naši delegati 8 Okrogla miza o naši preskrbi 9 Steklarsko šolo bodo zastopali 10 r' ' ; :--- Prvomajsko V V ■ I voščilo Za minuli praznik OF - 27. april, za praznik dela -1. maj in za dan zmage - 9. maj čestitamo vsem sodelavkam in sodelavcem v steklarni »Boris Kidrič« in v Steklarski šoli, vsem krajanom Rogaške Slatine in okolice ter vsem delovnim ljudem in občanom Jugoslavije! Organi samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij steklarna »Boris Kidrič« in Steklarske šole in uredništvo časopisa » Steklar« “\ Še dve letovalni enoti na otoku Cresu 11 Letna konferenca osnovne organizacije ZSMS 12 V zunajšolskih aktivnostih dobri, v učenju pa ne! 12 Hodil po steklarni sem naši... 13 V marcu 1382 delavcev 13 Josip Novak 14 Uspeh naših strelcev 15 Letos množično... 15 Nagradna križanka št. 94 16 v V Kaj ugotavljamo po prvih treh mesecih poslovanja? Dober začetek Že je spet pred nami prvi periodični obračun steklarne in čas za prvo oceno, kako letos delamo in poslujemo... Ker še nimamo finančnih podatkov o tem, poskušamo z drugimi podatki osvetliti naše poslovanje v letošnjih prvih treh mesecih. Po njih ugotavljamo, da smo v januarju, februarju in marcu poslovali uspešno; fizični obseg proizvodnje se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za 19%, povečal se je tudi izvoz in izboljšala se je izkoriščenost razpoložljivega časa. Ce primerjamo dosežke našega dela v letošnjem prvem tromesečju z dosežki v lanskem tromesečju, kar omogoča tabela 1, smemo biti zadovoljni. Proizvodni kazalci, ki kažejo proizvodnjo v kosih in kilogramih, so dobri, saj smo precej presegli lanske dosežke; presegli pa smo tudi vrednosti, ki smo si jih naložili s planom za letos... In tudi vrednostno smo zastavljeni plan proizvodnje in prodaje dosegli, medtem ko je letošnji izvoz v ZDA dolarjih že za 19,3% večji od lanskega, a nekoliko nižji od planiranega, saj je naša letošnja celoletna izvozna obveznost zelo visoko zastavljena - kar z 8,934.000 ZDA dolarji! Pri tem smo za letošnje prvo tromesečje planirali 23% celoletnega letošnjega izvoza... No, uvoz je sicer tudi večji od lanskega, a še precej nižji od planiranega. Bolj živahen pa bo po vsej verjetnosti sredi leta in proti koncu leta. Kakšna je bila zaposlenost in kako' smo izkoristili razpoložljivi delovni čas v letošnjem prvem tromesečju, to je razvidno iz tabele 2! Bolniški izostanki z dela do 30 dni so se letos v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem zmanjšali za 10,4% in sicer v tozdu Osnovna izdelava za 26,7%, v tozdu Kristal za 17,5% in v delovni skupnosti skupnih služb za 5,8%, medtem ko so se povečali v tozdu Dodela- va za 5,3%, v tozdu Dekor v Kozjem za 18,2% in v tozdu Servisne dejavnosti kar za 73,6%! Bolniški izostanki za dela do 30 dni in nad 30 dni brez porodniških dopustov so se zmanjšali za 8%, pri čemer so se zrpanjšali v tozdu. Osnovna izdelava za 24,7%, v delovni skupnosti skupnih služb za 19,7% in v tozdu Dodelava za 13,8%, medtem ko so se povečali v tozdu Kristal za 2,7%, v tozdu Dekor za 14,0% in v tozdu Servisne dejavnosti kar za 71,3 odstotka. Porodniški dopusti, izraženi v urah odsotnosti, so se letos močno povečali in sicer za 53,8%. Zmanjšali so se le v tozdu Osnovna izdelava in to za 2,8%, povečali pa so se v tozdu Kristal za 13,7%, v tozdu Dodelava za 125,2%, v tozdu Dekor za 132,3% in v delovni skupnosti skupnih služb kar za 160%. Najzanimivejši so podatki, ki kažejo povprečno dnevno število zaposlenih na bolniškem dopustu in v odstotkih izražen delež zaradi bolezni odsotnih (v oklepajih!). V teh podatkih pa, seveda, niso upoštevane sodelavke, odsotne zaradi porodniških dopustov! V primerjavi z lanskim povprečjem so letos zabeležili zmanjšanje deleža delavcev v bolniškem staležu v tozdih Osnovna izdelava, Dodelava, in Kristal ter v delovni skupnosti skupnih služb, pove- čanje pa so zabeležili v tozdih Dekor in Servisne dejavnosti. Izkoriščenost delovnega časa, izraženo v odstotnih deležih dejanskega delovnega časa v razpoložljivem delovnem času, kaže v tabeli 2 zadnja kolona. Pri tem veljajo deleži brez oklepajev za prvo tromesečje letošnjega leta, deleži v oklepajih pa veljajo za lansko prvo tromesečje! V primerjavi z lanskim prvim tromesečjem se je izkoriščenost razpoložljivega delovnega časa zmanjšala od lanskih 83,4% na 82,5%, sicer se je povečala v tozdih Osnovna izdelava, Dodelava in Kristal, zmanjšala pa se je v tozdih Dekor in Servisne dejavnosti ter v delovni skupnosti skupnih služb! Visoka rast poslovnih stroškov Četudi še nimamo finančnih kazalcev o uspešnosti našega letošnjega poslovanja, že lahko povemo, da poslovni stroški - torej porabljena sredstva -hitro naraščajo. Zaradi večjega fizičnega obsega proizvodnje je razumljivo, da je tudi količinska poraba surovin in Teprodukcijskega materiala večja, kot je bila lansko leto. Tako smo porabili v letošnjem prvem tromesečju za 8% več minija, za 21% več pepelike, za 7% več kremenčevega peska, za več kalijevega karbonata, za 11% več kalcini-rane sode, za 9% več kalijevega nitrata. Če dodamo tej večji fizični porabi še višje cene, bo tudi vrednostna poraba surovin in reprodukcijskih materialov večja. In precej dražja, kot v enakem obdobju lanskega leta, sta tudi električna energija ter mazut. Zato je kaj malo verjetno, da se bodo uresničile napovedi o zmerni rasti cen v letoš- Tabela 1: Primerjalni podatki o proizvodnji, prodaji, izvozu in uvozu v steklarni “Boris Kidrič« v letošnjem in lanskem prvem tromesečju ter planirane vrednosti za letošnje prvo tromesečje * Planirano za I. tromesečje 1982 Indeksi Kazalci 1982 1981 Doseženo 1982/81 Doseženo 82 Plan 82 Proizvodnja v kosih 1,580.650 1,415.694 1,521.870 111,7 103,9 Proizvodnja v kilogramih 378.465 342.898 355.590 110,4 106,4 Proizvodnja po prodajnih cenah 164,778.888 110,842.227 161,587.500 148,7 102,0 Prodaja v dinarjih 179,765.188 104,573.236 173,786.250 171,9 103,4 Izvoz v dinarjih 89,311.642 51,157.495 92,560.050 174,6 96,5 Izvoz v ZDA dolarjih 1,998.581 1,674.897 2,056.890 119,3 97,2 Uvoz v ZDA dolarjih po tečaju zveznega izvršnega sveta 215.946 133.729 425.000 161,5 50,8 Tabela 2: Primerjalni podatki o zaposlenosti in izkoriščenosti delovnega časa v steklarni »Boris Kidrič« v letošnjem in lanskem prvem tromesečju ter planirane vrednosti za letošnje prvo tromesečje Temeljne organizacije Bolniški izostanki do 30 dni 1982 v urah Indeksi 1982 1981 Vsi bolniški izostanki 1982 v urah Indeksi 1982 1981 Porodniš. izostanki z dela 1982 v urah Indeksi Povprečno dnevno št. 1982 delavcev 1981 v bol. staležu Delež dejanskih delovnih ur v skupnem številu delovnih ur(%) Osnovna izdelava 9.850 73,3 14.251 75,3 6 97,2 26,1 (6.2)1 86,7 (85,l)2 Dodelava 4.860 105,3 7.000 86,2 2.662 225,2 12,8 (7,6) 84,4 (83,0) Kristal 7.872 82,5 14.054 102,7 13.308 113,7 25,7 <7,1) 79,7 (78,8) Dekor Kozje 3.720 118,2 4.336 114,0 6.518 232,3 7,9 (5,8) 81,0 (83,7) Servisne dejavnosti 2.295 173,6 4.098 171,3 - - 7,5 (10,0) 81,5 (88,3) Delovna skupnost skupnih služb 2.784 94,2 4.064 80,3 3.308 260,0 7,5 (4,3) 85,0 (86,7) Skupaj steklarna 31.381 89.6 47.803 92,0 27.346 153,8 87,5 (6,5) 82,5 (83,4) Opombi: , 1 Odstotni deleži, ki povedo, koliko del zaposlenih je bil povprečno vsak dan v bolniškem staležu do 30 in nad 30 dni, vendar brez delavk na porodniškem dopustu! 2 Odsotni deleži dejanskih delovnih ur v skupnem številu razpoložljivih delovnih ur v letu 1980! njem letu, zapisane v resoluciji o družbenoekonomski politiki SR Slovenije. Kar smo omenili za poslovne stroške v tozdu Osnovna izdelava, velja v veliki meri tudi za tozde Dodelava, Kristal in Servisne dejavnosti, v katerih so tudi zabeležili nekoliko večjo porabo reprodukcijskih materialov od lanske zaradi večjega števila prejetih in oddanih kosov. Zato bi morali na tem mestu še enkrat opozoriti, kakor smo to ugotovili in na to opozorili že lansko leto: da nas utegne hitro naraščanje poslovnih stroškov kar naenkrat spraviti v težave. Ker smo izvozniki, tako visoke rasti poslovnih stroškov ne moremo kar enostavno vkalkulirati v cene naših iz- delkov. Zato moramo vztrajati, da je nujno treba zadržati nadaljnje skokovito naraščanje cen. To je pomembno še zlasti zato, ker hkrati ugotavljamo, da zaradi hitrega naraščanja cen in zaradi sprememb na svetovnih denarnih tržiščih tečaj dinarja spet ni več realen ali stvaren, kar pomeni z drugimi besedami, da je dinar glede na tuje valute spet prevrednoten! Visoke obveznosti... Kljub temu, da so se nekatere obveznosti iz dohodka in iz čistega dohodka za izvoznike res nekoliko zmanjšale, pa so se na drugi strani že pokazale nove. Vemo sicer, da brez širše družbene podpore samoupravnim interesnim skupnostim materialne ali gmotne proizvodnje ne gre, toda naš dolgoročni interes je vendarle izvoz; vendar ne izvoz za vsako ceno ampak izvoz, ki je konkurenčen! Zato bo treba, po vsej verjetnosti, da družba stori še kakšen korak naprej v razbremenjevanju izvoznega gospodarstva. Po izračunih so zaenkrat naše obveznosti do manj razvitih res veliko manjše, kot so bile prejšnja leta. Pojavile pa so se nove obveznosti iz naslova združevanja sredstev za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje. Za te namene naj bi temeljne organizacije združenega dela naše steklar- Tri nove proizvodne hale tozda Dekor v Kozjem - foto Weintgerl STEKLAR ne letos združile kar 5,738.000 dinarjev ali skoraj šeststo milijonov starih dinarjev, kar je gotovo veliko denarja! In visoka je tudi naša obveznost do združevanja sredstev za enostavno reprodukcijo železniškega gospodarstva, saj naj bi naši tozdi združili za te namene po starih, znanih osnovah, več kot 5,000.000 dinarjev ali polovico milijarde starih dinarjev, ki jih po vsej verjetnosti železniško gospodarstvo ne bo moglo vrniti. Torej so naše obveznosti še vedno visoke, pa je tudi zaradi tega izvozna sposobnost steklarne bistveno oslabljena. Zadovoljiv porast osebnih dohodkov... Uspešni gospodarski rezultati steklarne v zadnjih letih se odražajo tudi v naših večjih osebnih dohodkih. Ti so bili še 'v letu 1978 kar za 30 % nižji od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije... Če upoštevamo izplačila po zaključnem računu za leto 1981, potem je bil naš povprečni mesečni neto osebni dohodek za letošnje prve tri mesece 14.253 dinarjev, medtem ko je bil brez tega izplačila povprečni mesečni neto osebni dohodek zaposlenega v steklarni v januarju, februarju in marcu letos 12.006 dinarjev. To pa je za 36,9 % večji, kot je bil v enakem obdobju lanskega leta! To je le nekaj podatkov o nekaterih značilnostih našega letošnjega dela in poslovanja! Uporabite jih kot nekakšno dopolnilo h gradivom za obravnavo periodičnih obračunov tozdov za letošnje prvo trimesečje! ZLATKO NOVAK Še bolj prisluhniti potrebam potrošnikov Prodaja na domačem trgu Komercialno dejavnost steklarne sestavljata dva oddelka in sicer izvozni in za domači trg. Od celotne prodaje je odpadlo v lanskem letu na prodajo na domačem trgu 42%, kar pomeni vrednostno 194,506.948,70 dinarja. Zato je prav, da enkrat predstavimo tudi organizacijo prodaje na tem, domačem trgu! Večji del prodaje s posredovanjem grosistov Kar 81% vse prodaje na domačem trgu smo uspeli izpeljati s posredovanjem grosističnih organizacij, kar pomeni, da večino izdelkov za široko porabo prodamo veleprodajnim trgovskim organizacijam. Te pa potem naše izdelke prodajajo in dostavljajo maloprodajni trgovski mreži. Preostalih 19% prodaje na domačem trgu odpade na tako imenovane direktne posle. V te uvrščamo vse predelovalce naših izdelkov ter druge direktne naročnike, predvsem za opremo raznih gostinskih objektov. Vrednostno smo lansko leto prodali po grosistih za 158,179,90 dinarjev izdelkov in po drugih odjemalcih za 36,327.208,80 dinarjev. Poslovne-kup-no-prodajne - odnose smo imeli s 15 prometnimi delovnimi organizacijami, med njimi s šestimi, s katerimi je promet v neto vrednostih presegal 10 milijonov dinarjev, in z devetimi, s katerimi je neto promet presegal od milijona do desetih milijonov dinarjev. Naš najmočnejši odjemalec je tozd Steklo sestavljene organizacije Mercator, s katerim smo v lanskem letu uspeli skleniti in izpeljati za 56,430.055,35 dinarjev prodajnih poslov, od tega kar za 20,829.563,05 dinarjev za njegovo predstavništvo v Beogradu. Med večje grosiste spadajo še tozd Emona v Centromerkurju, delovna organizacija Nanos v sozdu Merca- tor, tozd Genexkristal v Generalek-sportu ter tozd Veleprodaja v Kovinotehni. Grosističnim delovnim organizacijam priznavamo za delež njihovem veleprodaje do 10 odstotkov maloprodajne cene izdelka, seveda v odvisnosti od prometa. Letošnje okvirne potrebe grosistov so 1,315.000 kosov svinčevega stekla in 1,298.000 kosov kristalnega stekla. V prvem tromesečju letos smo z njimi že naredili za 68,942.026 dinarjev neto prodajnih poslov, pri tem pa so bile naše zmogljivosti mšnjše od povpraševanja po naših izdelkih. Uvedba lastne veleprodaje bi bila zaenkrat predraga Postavlja se, seveda, vprašanje, ah ne bi z uvedbo lastne veleprodaje zmanjšali stroške, ki odpadejo na prodajo izdelkov. Pri sedanji organiziranosti prodaje odpade na delež za grosiste kar 9% ali 17,8 milijona dinarjev. Omenimo naj, da bi uvedba lastne veleprodaje zahtevala predvsem v začetku velike investicijske naložbe in reorganizacije dela v prodaji, v skladišču in v transportu. Uvesti bi morali potniško službo, povečati bi morali vozni park in zaposliti bi morali nove delavce v prodaji, v skladišču in v transportu. V ceni izdelka bi v stroških predstavljali velik del transportni stroški, saj bi morali frankirati sorazmerno majhne količine izdelkov prav do pro- dajnih mest po vsej Jugoslaviji. Bistveno bi se povečali tudi potni stroški in dnevnice zlasti zaradi uvedbe potniške službe in zaradi povečanja transporta. Zaradi zaposlitve novih neproizvodnih delavcev v prodaji, skladišču in transportu bi se bistveno tudi povečala sredstva za njihove osebne dohodke, ki bi bremenili upravnoprodaj-no režijo. Zato lahko sklenemo, da je pri sedanjem obsegu proizvodnje najprimernejša organiziranost prodaje po grosistični mreži. Ob nadalnjem povečanju proizvodnje, ki jo bodo dale nove investicije, pa bo najbrž treba reorganizirati tudi sedanji sistem prodaje na domačem trgu!? Seveda odpade del prodaje na domačem trgu tudi na tako imenovane direktne posle. Tako v povprečju vsak mesec prodamo kakšnih deset tisoč kosov svinčevega gladkega stekla predelovalcem, ki ga še ustrezno obrusijo. Med naj večjimi takšnimi odjemalci so delovne organizacije: Sjaj iz Samobo-ra, Steklarska šola iz Rogaške Slatine in Dekor iz Zagreba. Še bolj prisluhniti zahtevam tržišča! Med direktne posle štejemo tudi posebna naročila, predvsem embaliranega kristala in stekla za razne gostinske objekte. Takih naročil je veliko vse leto, v povprečju pa se sučejo med 10.000 in 15.000 kosi mesečno. Preostalo gostinsko steklo odvzemajo vseskozi in stalno tri gostinske delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajanjem opreme za gostinske objekte. Med njimi je najmočnejši kupec tozd Grič delovne organizacije Elektrocomerce iz Zagreba. STEKLAR Za letos imamo naročil gostinskega stekla 667.000 kosov. Sklenimo, torej, da sestavek z ugotovitvijo, da je prodaja naših proizvodov na domačem trgu v porastu in da je že nekaj let povpraševanje večje od naših zmogljivosti. Res pa je, da bomo mora- li v prihodnje bolj prisluhniti potrebam trga in ponuditi izdelke, ki jih tržišče zahteva. Prav tako bomo morali nameniti večjo skrb izboljšanju kakovosti izdelkov za domači trg, saj je bila v preteklosti kakovost izdelkov zanj tu in tam tudi neodgovarjajoča. Naše želje in naša hotenja moramo prilagoditi trgu, kajti izdelovali naj bi čim več takšnih izdelkov, ki jih je oziroma jih bo tržišče sprejelo tako po obliki kot tudi po ceni! BRANIMIR GAJŠEK Po 9. kongresu Zveze komunistov Slovenije Dosledno po samoupravni poti Z. nagovorom predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franceta Popita in s petjem Internacionale se je začel v četrtek, 15. aprila v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani deveti kongres Zveze komunistov Slovenije. Udeležili so se ga poleg 785 delegatov še delegacija CK ZKJ, delegacije republik in pokrajin, predvojni komunisti, narodni heroji, gostje iz zamejstva in drugi. Žal je kongres tokrat potekal brez velikanov naše revolucije Edvarda Kardelja in tovariša Tita. Po svečanem četrtkovem plenarnem zasedanju smo delegati tisto popoldne in ves petek nadaljevali delo v več komisijah in sicer v: komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose, komisiji za razvoj socialističnega sistema samoupravljanja, komisiji za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, komisiji za mednarodne odnose in v komisiji za razvoj in statut zveze komunistov. Moje delo se je nadaljevalo v prvi izmed naštetih komisij, v kateri je bilo tudi največ prijavljenih razpravljalcev. Četudi je komisija delala oba dneva do pol devete zvečer, se je zmogla v razpravi zvrstiti le polovica prijavljenih delegatov, vsi ostali pa smo svoje razprave oddali v pisni obliki. Iz večine razprav se je dalo razbrati, da komunisti vidimo izhod iz sedanjih težav... Uspeli pa bomo le z večjo samodisciplino, z boljšim delom, s kvalitetnejšim dohodkovnim povezovanjem in z dogovarjanjem ter z odpravo najrazličnejših lokalizmov. Gre tudi za to, da moramo komunisti svoja stališča prelivati v samoupravne odločitve na demokratičen način ter tako uresničevati politiko gospodarske stabilizacije, ki je trdno povezana z današnjim in jutrišnjim položajem delavca in občana. In dobro tudi vemo, da ima velik vpliv na odločanje tisti, ki pripravlja predloge. To pa je povezano s sistemom informiranja o zadevah, ki so vsebina odločanja. Ni več zadosti, da se komunisti vključujemo samo v razreševanje sprotnih problemov. Skrbeti moramo predvsem, da se bodo delegati in vsi organi odločanja na svojih sejah ukvarjali z razreševanjem vprašanj, ki jih prinašajo proizvodnja, gospodarjenje in zlasti še samoupravljanje, ki je še v precej primerih, žal, bolj teorija kot praksa. Čeprav je zveza komunistov objektivna manjšina, mora biti sposöbna povezati posamezne interese v skupne želje vseh delovnih ljudi. Veliko so delegati tudi razpravljali o investicijski politiki in o pospeševanju kmetijstva, saj postaja pridelovanje hrane pri nas vse pomembnejša družbenoekonomska naloga. Zadnji dan kongresa, v soboto, je bil -spet na ravni plenarnega zasedanja. Vsaka komisija je poročala o svojem delu iz predhodnih dni. Izvolili smo tudi nove člane centralnega komiteja ZKS. Zavedati se moramo, da na kongresu ni bilo praznih obljub, ampak da lahko vsak komunist najde sebe in svojo osnovno organizacijo v stališčih, sprejetih na kongresu...! To pa je mogoče uresničiti le s stvarno zavestjo in pravilno oceno. Še vedno nam mora, namreč, biti glavni cilj uresničenje Titovih načel, katerih temelji so samoupravna, socialistična in neuvrščena Jugoslavija. Po ocenah jugoslovanskega tiska se je 9. kongres ZKS ostro postavil po robu birokraciji, centralizmu, unitarizmu in vsem oblikam nedela, zoperstavil pa se je tudi tezi, po kateri naj bi bil naš družbenoekonomski sistem dober za normalne gospodarske razmere, ki da ga je treba v zaostrenih in neusklajenih razmerah dopolnjevati in popravljati. Razumljivo pa je, da bo treba nameniti posebno skrb samoupravni preobrazbi družbenoekonomskih odnosov pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije, kakor je to opredeljeno v ustavi. Torej bi za sklep morda veljalo zapisati: Združeni, odločni in dosledni po samoupravni poti odgovorno nadaljevati graditev naše socialistične samoupravne skupnosti! MARJANA KAHRIMANOVIC Predstavljamo vam Marjana Kahrimanovič Letošnje leto je leto kongresov zveze komunistov - republiških in zveznega. Slednji bo konec junija v Beogradu... Kot vemo, je bil prvi slovenski In sicer že 9. kongres Zveze komunistov Slovenije od 15. do 17, aprila v Ljubljani. In med delegati na kongresu je bila tudi naša sodelavka Marjana Kahrimanovič, ki je bila v Ljubljani izvoljena v novi centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Pred odhodom na ta pomembni shod slovenskih komunistov smo Marjano Kahrimanovič zaprosili za kratek pogovor. Rodila se je 19. novembra 1944 v Kozjem, kjer je tudi končala osnovno šolo. Leta 1960 jo je pot zanesla v Rogaško Slatino v Steklarsko šolo, ki jo STEKLAR je uspešno končala, nakar se je zaposlila v naši steklarni. Po večletnem uspešnem delu je bila leta 1976 sprejeta v zvezo komunistov. V letih 1979 in 1980 je končala srednjo politično šolo v Ljubljani, sedaj pa obiskuje drugi letnik višje pravne šole v Mariboru. Marjana je že daljši čas aktivna družbenopolitična delavka. Več let sodeluje v raznih organih samoupravljanja v steklarni ter tudi v družbenopolitičnih organizacijah v našem kolektivu in v občini. Bila je že delegatka v delavskem svetu, v komisiji za družbeni standard, v občinskem zboru združe- nega dela; delovala je v občinski konferenci za organiziranje in razvoj zveze komunistov, itn. Ko smo sodelavko povprašali, kaj lahko od nje kot delegatke na 9. kongresu ZKS in kot bodoče članice centralnega komiteja ZKS pričakujemo, je kratko odgovorila: »Glede na zastavljene naloge, ki so pred nami, in glede na dokaj zapleteno gospodarsko stanje bom lahko uspešno sodelovala, kolikor mi bosta pomagali celotna osnovna organizacija ZK, iz katere izhajam, in občinska4konferenca ZKS... Poleg že začrtanih nalog pa so tu še naloge, ki izhajajo iz vsakdanjega dela in ki jih bo treba sproti izpolnjevati. In omenim naj tudi, da bo nujen še večji poudarek od dosedanjega na razvoju in krepitvi samoupravljanja!« Ker poznamo Marjano kot pridno in vestno delavko, pričakujemo, da se bo tudi v centralnem komiteju ZKS dokazala in upravičila naše zaupanje! Pri nadaljnjem delu in pri uresničevanju odgovorne politične zadolžitve želimo sodelavki Marjani mnogo uspehov! MILORAD KRAČUN Po volitvah v organe samoupravljanja in po sindikalnih zborih Zaupali smo jim odgovorne naloge... Za nami so volitve v organe samoupravljanja novega skllcä m izvolili smo že tudi nova vodstva sindikalnih organizacij. Zato predstavljamo predsednike delavskih svetov v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb ter predsednike njihovih osnovnih organizacij sindikata. Ivan Kamenšek je predsednik DS tozda Osnovna izdelava Mojster steklopihalec Ivan Kamenšek se je rodil 21. septembra 1943. Do sedaj je bil že delegat v delavskem svetu tozda Osnovna izdelava, v delavskem svetu delovne organizacije, v disciplinski komisiji tozda ter član delegacije v samoupravno interesno skupnost za raziskovanje, medtem ko je sedaj član delegacije v samoupravno interesno skupnost za zdravstvo. Ciril Boršič je predsednik DS tozda Dodelava Vodja izmene v grobi brusilnici Ciril Boršič se je rodil 26. maja 1933. Do sedaj je bil že delegat v delavskem svetu tozda Dodelava ter član delega- cije za zbor združenega dela skupščine občine, sedaj pa je spet član te-delega-cije. Rosita Majcenič je predsednica DS tozda Kristal Steklobrusilka I Rosita Majcenič se je rodila 5. avgusta 1960. Do sedaj je bila članica delegacije za samoupravno interesno skupnost za kulturo. Andrej Žlender je predsednik DS tozda Dekor v Kozjem Brusilec IV. delovnega področja Andrej Žlender se je rodil 24. oktobra Ivan Kamenšek je predsednik delavskega sveta tozda Osnovna izdelava Na 9. kongresu ZKS je bila izvoljena v centralni komite ZKS Marjana Kahrimanovič Ciril Boršič je predsednik delavskega sveta tozda Dodelava Stanko Habijanič je predsednik delavskega sveta tozda Servisne dejavnosti 1956. Do sedaj je že opravljal funkcijo sekretarja osnovne organizacije ZK v tozdu ter namestnika predsednika njenega zbora delovnih ljudi, sedaj pa je tudi delegat v delavskem svetu delovne organizacije. Stanko Habijanič je predsednik DS tozda Servisne dejavnosti Vzdrževalec avtomatike I Stanko Habijanič se je rodil 21. januarja 1949. Do sedaj je že bil delegat v delavskem svetu tozda Servisne dejavnosti in delegat v organu samoupravne delavske kontrole. Josip Žnidarec je predsednik DS delovne skupnosti skupnih služb Vodja razvojno-investicijskega vzdrževanja Josip Žnidarec, dipl. inženir, se je rodil 13. maja 1945. Poleg tega, da je predsednik delavskega sveta delovne skupnosti, je še delegat v odboru za Josip Žnidarec je predsednik delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb Rosita Majcenič je predsednica delavskega sveta tozda Kristal družbeni standard steklarne in član delegacije za zbor združenega dela skupščine občine. Mato Sabljak je predsednik 10 sindikata tozda Osnovna izdelava Pomočnik steklopihalec Mato Sabljak se je rodil 2. marca 1949. Do sedaj je bil delegat v delavskem svetu tozda Osnovna izdelava, v delavskem svetu steklarne, v organu samoupravne delavske kontrole in v delegacijah za zbor združenega dela skupščine občine ter za samoupravno interesno skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja, sedaj pa je tudi član delegacije za samoupravno interesno skupnost otroškega varstva. Drago Stančin je predsednik IO sindikata tozda Dodelava Skupinovodja v grobi brusilnici Drago Stančin se je rodil 19. februarja Predsednik osnovne organizacije sindikata tozda Osnovna izdelava Mato Sabljak 1 Andrej Žlender je predsednik delavskega sveta tozda Dekor v Kozjem 1941. Do sedaj je bil delegat v disciplinski komisiji, sedaj pa je član delegacije za samoupravno interesno skupnost vzgoje in izobraževanja. Josip Vrbek je predsednik IO sindikata tozda Dekor Steklobrusilec III. delovnega področja Josip Vrbek se je rodil 10. februarja 1953. Do sedaj je bil že delegat v odboru za družbeni standard. Franc Vehovar je predsednik 10 sindikata delovne skupnosti skupnih služb Sekretar organov samoupravljanja Franc Vehovar se je rodil 16. januarja 1947. Do sedaj je opravljal tele funkcije: bil je sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik samoupravne delavske kontrole, član občinskega komiteja ZKS, podpredsednik občinskega sveta zveze sindikatov, predsednik Predsednik osnovne organizacije sindikata tozda Dodelava Drago Stančin i STEKLAR konference osnovnih organizacij sindikata, član delegacije za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije ter član republiške komisije za spremljanje, kako se uresničuje zakon o združenem delu. Sedaj je predsednik delegacije za zbor združenega dela slupšči-ne občine. Vsem predstavljenim predsednikom delavskih svetov in predsednikom izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata v naši delovni 31. marca smo izvolili... Predsednik osnovne organizacij^ sindikata skupnih služb Franc Vehovar skupnosti želimo mnogo uspehov pri izpolnjevanju prevzetih zadolžitev! Ivan Kidrič je predsednik IO sindikata tozda Kristal Mojster brigadir Ivan Kidrič se je rodil 13. decembra 1935. Do sedaj je že bil delegat v delavskem svetu tozda Kristal ter v zboru združenega dela skupščine občine ter v samoupravni interesni skupnosti za raziskovalno dejavnost, sedaj pa je spet delegat v Predsednik osnovne organizacije sindikata tozda Servisne dejavnosti Anton Jug zboru združenega dela skupščine občine. Anton Jug je predsednik IO sindikata tozda Servisne dejavnosti Ključavničar - izdelovalec modelov Anton Jug mlajši se je rodil 7. marca 1954. Do sedaj je že bil enkrat predsednik izvršnega odbora sindikata te temeljne organizacije. Urška Bonjašak (1150), Jože Fridl (1150), Anton Gorišek (1148), Ivan Ka-menšek (1149), Nedo Marinkovič (1144), Stanka Marinkovič (1145), Vesna Pejin (1147), Stipan Pranjič (1142) in Gvido Vetrovšek (1146). Organ samoupravne delavske kontrole šteje 10 delegatov. Odbor za družbeni standard steklarne: Marija Bah, Milan Barič, Ivan Furjan, Franc Hrepevnik, Alojz Kuhale, Drago Mlinar, Stanko Podhraški, Drago Ulčnik in Josip Žnidarec. Odbor za družbeni standard šteje 9 delegatov. Odbor za strokovno izobraževanje steklarne: Vinko Cuka, Boris Firer, Karli Holešek, Ferdo Kampuš, Zlatko Novak, Rozalija Rupret, Drago Stan-čin, Ivan Šestan in Nežika Zupanič. Odbor za strokovno izobraževanje šteje 9 članov. Odbor steklarne za planiranje: Nikola Bursač, Slavko Čoh, Vlado Hrup, Ivan Koražija, Magda Oberski, Vojo Predsednik osnovne organizacije sindikata tozda Dekor v Kozjem Josip Vrbek Naši delegati Kakor je v navadi, po izvolitvah delegatov v organe samoupravljanja in v njihove komisije objavimo njihove popolne sestave. Vse organe samoupravljanja in njihove organe v naši steklarni predstavljamo najprej na ravni delovne organizacije in potem še v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb. Izvoljeni delegati so našteti po abecednem zaporedju, številke v oklepajih, kjer so navedene, pa pomenijo število glasov, ki jih je delegat dobil na volitvah. Kakor veste, smo nove delegate v organe samoupravljanja izvolili 31. marca. Odgovorne naloge smo zaupali naslednjim sodelavcem: Na ravni steklarne Delavski svet steklarne: Janko Anderlič (1168), Jože Bedenik (1177), Milena Čoh (1164), Anton Gajšek (1169), Franc Galun (1174), Stanko Habjančič (1168), Josip Horvat (1171), Marjana Humski (1167), Ferdo Kampuš (1171), Lenko Kežič (1166), Marjana Kovač (1168), Štefan Mašera (1172), Ljudmila Mašera (1171), Radovan Nikolič (1166), Vojo Obradovič (1160), Milica Ostojič (1166), Jure Parmač (1168), Dušan Pe-trevski (1171), Pesič Zora (1173), Stanko Plavčak (1171), Vinko Plavčak (1167), Vili Plevnik (1166), Franc Podhraški (1172), Miroslav Podhraški (1172), Dinko Radonič (1164), Cveto Sedminek (1171), Vinko Srbič (1169), Boris Stankovič (1168), Martina Štih (1169), Maks Terčič (1165), Vera Tominc (1167), Mirko Trunkelj (1173), Andrej Žlender (1164) in Franc Župančič (1166). Delavski svet šteje 34 delegatov. Samoupravna delavska kontrola steklarne: Bendelja Andjelko (1164), i t STEKLAR Obradovič, Bogdan Popovič in Franc Županič. Odbor steklarne za planiranje šteje 8 delegatov. Komisija steklarne za kalkulacije: Drago Aleksič, Berta Čoh, Ignac Franko, Jože Kovačič in Zora Pešič. Komisija steklarne za kalkulacije šteje 5 delegatov. ‘ Tozd Osnovna izdelava Delavski svet: Karl Bele (299), Božo Cvek (297), Vinko Čuka (298),.Avgust Drifenik (299), Matija Jančič (299), Ivan Kamenšek (298), Franc Kidrič (299), Jože Kovačič (299), Jože Krklec (298) , Janez Kunsštek (299), Ivan Maj-cenič (299), Anton Mrkša (299), Franjo Ozvatič (299), Dinko Pesič (299), Josip Podhraški (299), Stanko Podhraški (299) , Mirko Štih (298), Vlado Štih (299) in Miroslav Žekar (297). Delavski svet tozda Osnovna izdelava šteje 19 delegatov. Samoupravna delavska kontrola: Tomo Bastašič (298), Jože Bedenik (297) , Franc Galun (297) in Josip Štih (298) . Organ samoupravne delavske kontrole tozda Osnovna izdelava šteje 7 delegatov. Komisija za delovna razmerja: Franc Drofenik, Ivan Herček, Anton Kokolj, Venčeslav Srbčič in Drago Štefanec. Komisija za delovna razmerja šteje 5 delegatov. Komisija za požarno varnost: Vinko Anderlič, Jože Krušič in Vinko Plavčak. Komisija za odškodninske zahteve: ni bila izvoljena! Tozd Dodelava Delavski svet: Ciril Boršič (139), Ivan Bračun (136), Anton Cverlin (137), Alojzija Čoh (137), Rado Drenski (139), Marjan Humski (136), Lizika Kovačič (140), Alojzija Kregar (137), Marjan La-neger (139), Franjo Lepan (140), Ruža Mališ (135), Avgust Stiplovšek (141), Marjeta Verk (135) in Marija Vnučec (136). Delavski svet tozda Dodelava šteje 14 delegatov. Samoupravna delavska kontrola: Urška Bonjšak (142), Terezija Bratuž (138), Slavko Gajšek (139), Milovan Kovačevič (137), Avgusta Kunštek (140), Albina Plevnik (140 in Zlato Starček (142). Organ samoupravne delavske kontrole tozda Dodelava šteje 7 delegatov. Komisija za delovna razmerja: Vlado Gorišek, Jera Lorber, Zdenka Petek, Albina Plevnik in Anton Škorc. Komisija za delovna razmerja šteje 5 Q delegatov. Uredništvo Steklarja predlaga... > Okrogla miza o naši preskrbi Naš standard oziroma naša življenjska raven je v zadnjih dveh letih precej upadel. Cene skokovito naraščajo, oskrba šepa - potrošniki pa smo nepozorni, nekritični in neorganizirani ... Zakaj tako? Ali s tem ne dajemo trgovini, obrtnikom in drugim ponudnikom najrazličnejšega blaga oziroma storitev v roke močnega aduta? O tem bi gotovo veljalo razmisliti. Zato predlagamo, da bi se o vsem tem nekoliko pogovorili. Takšen pogovor - Okroglo mizo o naši preskrbi - sklicujemo za četrtek, 13. maja ob 17. uri v zgornji jedilnici naše steklarne. Pridite in pomagajte v razpravi pokazati, kaj storiti, da bo preskrba boljša! Prav naša neorganiziranost in naše nepoznavanje nekaterih osnovnih načel in pravil oziroma predpisov s področja kupnoprodajnih razmerij, o kakovosti, poslovni morali, obveznostih prodajalcev in proizvajalcev itn. so krivi, da smo često povsem po nepotrebnem izigrani. Govorimo o tem, da so povprečni dohodki naših občanov nižji od povprečja v regiji in v republiki... Je potem prav, da so pri nas nekateri proizvodi in nekatere storitve dražji kot drugje? V mislih imam predvsem sadje in zelenjavo pa tudi nekatere druge proizvode. Nekateri so pri nas skoraj dvakrat dražji kot v trgovinah ali na tržnicah v večjih mestih! Zakaj? Ali moramo prebivalci Rogaške Slatine res za vsak večji nakup tehničnega blaga, konfekcije ali česa podobnega potovati v večje mesto in tam kupovati, s tem pa porabljati denar tudi za pot! Morda pa bi se dalo ta problem v doglednem času z dobro voljo nas vseh in ponudnikov blaga ter storitev vendarle razrešiti?! Tu smo navrgli le nekaj misli, o katerih bi veljalo odkrito spregovoriti. Menim, da bi kazalo v vsaki temeljni organizaciji iz vrst članov njihovih izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata določiti človeka, ki naj bi v razpravi za napovedano okroglo mizo sodeloval. Seveda pa ste vabljeni nanjo vsi, ki vas nakazana vprašanja in odgovori nanjo zanimajo, oziroma bi vas morali zanimati. In povezali bi se lahko še s potrošniškim svetom naše krajevne skupnosti ter tako nekoliko poživili delo že dokaj uspavanih potrošnikov v njem. Morda še ne veste, toda ponekod so le-ti v potrošniških svetih zelo uspešno organizirani. Imajo celo svoja glasila, organe in v mnogočem vplivajo na poslovne odločitve prodajalcev oziroma trgovine in obrtnikov o delovnem času, obravnavajo odnos prodajalcev in ponudnikov storitev do njihovih uporabnikov - potrošnikov in obratno, zberejo pritožbe, dajejo nasvete, ocenjujejo proizvajalce in njihove proizvode, storitve trgovine in obrtnikov ter nasploh pomagajo potrošnikom. In morda je tudi res, da je delovanje potrošniških svetov ob nenehnem pomanjkanju blaga otežkočeno, toda organizirani in kritični potrošniki lahko prav gotovo veliko pripomorejo k stabilizaciji tržišča! Zatorej, cenjene bralke in cenjeni bralci! Vabimo vas na okroglo mizo, na kateri bomo govorili o naši oskrbi, o ravnanju trgovcev in prodajalcev ter obrtnikov, o njihovem odpiralnem času lokalov, o našem odnosu do ponudbe in njihovih storitev ter o (ne)organiziranosti potrošnikov pri nas! Pridite v četrtek, 13. maja ob 17. uri v zgornjo jedilnico steklarne! Pripis uredništva: V prihodnje nameravamo preskrbeti nekaj nasvetov, kako se kupuje, na kaj je treba paziti, o nekaterih manjših nepravilnostih, ki se često pojavljajo, in nasploh ponuditi bralcem več informacij o tej problematiki! \___________________________________________________________________/ Komisija za požarno varnost: Franjo Lepan, Avgust Stiplošek in Marija Vnučec. Komisija za odškodninske zanteve: Drago Dimeč, Elizabeta Kovačič in Zvonko Podkoritnik. Tozd Kristal Delavski svet: Drago Aleksič (292), Ivanka Boroš (293), Slavko Čoh (282), Josip Jutriša' (286), Vlado Hrup (291), Marjan Kahrimanovič (293), Milorad Kračun (292), Stjepan Krklec (290), Marinka Laneger (289), Rosita Majce-nič (289), Ivan Oreški (293), Leopold Pelko (294), Dragica Pesič (293), Edvard Plemenitaš (286), Miroslav Podhraški (292) in Janez Poš (291). Delavski svet tozda Kristal šteje 16 delegatov. Samoupravna delavska kontrola: Milan Barič (284), Leon Drimel (291), Anton Gorišek (294), Štefanija Justin (291), Martin Kampuš (280), Martina Kuhale (292) in Ivan Sestan (291). Organ samoupravne delavske kontrole tozda Kristal šteje 7 delegatov. Komisija za delovna razmerja: Martin Jagodič, Milica Masnec, Rihard Melcer, Katica Mikša in Bojan Ober-ski. Komisija za delovna razmerja šteje 5 delegatov. Komisija za požarno varnost: Vinko Govedič, Silvo Sipec in Jože Verk. Komisija za odškodninske zahteve: Alenka Kozlevčar, Jože Lovrenčak in Alojz Sekirnik. Tozd Dekor Kozje Delavski svet: Milan Brilej (108), Ignac Franko (115), Milena Gagrič (119)( Jožg Gajer (118), Janez Gmajnič (117), Štefka Kotnik (118), Silva Koželj (116), Vlado Levstik (117). Anton Planinc (117), Albin Sinkovič (115), Erna Sukič (114), Marko Strašek (117), Milan Tut- njovič (117), Franc Vončina (119) in Andrej Žlender (118). Delavski svet tozda Dekor šteje 15 delegatov. Samoupravna delavska kontrola: Antön Bezamovski (118), Jože Hladin (120), Jagoda Popovac (117), Daniel Stus (117) in Terezija Toselj (119). Organ samoupravne delavske kontrole tozda Dekor šteje 5 delegatov: Komisija za delovna razmerja: Štefan Bezamovski. Anica Halužan, Marjana Klakočer, Edita Leskošek in Anton Simonič. Komisija za delovna razmerja šteje 5 delegatov. Komisija za požarno varnost: Milan Brilej, Peter Centrih in Slavko Klau-žar. Komisija za odškodninske zahteve: Zdravko Centrih, Anton Jošt in Cvetka Tiselj. Tozd Servisne dejavnosti Delavski svet: Janko Anderlič (53), Ivan Dolšak (55), Franc Gajšek (55), Vinko Govedič (53), Stanko Habijanič (53) , Anton II Jug (55), Daniel Krklec (54) , Avgust Lipnik (54), Drago Podhraški (56), Bogdan Popovič (55), Alojz Vijačko (57) in Ivan Zagoda (57). Delavski svet tozda Servisne dejavnosti šteje 12 delegatov. Samoupravna delavska kontrola: Janez Inkret (52), Martin Janžek (55), Vjekoslav Štruklec (55), Franc Križanec (55) in Gvido Vertovšek (52). Organ samoupravne delavske kontrole tozda Servisne dejavnosti šteje 5 delegatov. Komisija za delovna razmerja: Drago Mlinar. Edo Petek, Jože Škrabi, Peter Štruklec in Gvido Vertovšek. Komisija za delovna razmerja šteje 5 delegatov. Komisija za požarno varnost: Vinko Govedič, Silvo Šipec in Jože Verk. Komisija za odškodninske zahteve: Daniel Krklec, Avgust Lipnik in Alojz Vijačko. Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet: Ivan Boroš (154), Berta Coh (150), Andrej Dolšak (153), Andrija Gašperič (153), Jože Goručan (154), Olga Halužan (151), Cecilija Iršič (152) , Milan Levstik (152), Lidvina Ker-neža (152), Tugomer Kladnik (153), Luka Ljudjulaj (153), Vera Lončarič (149), Marija Majcenič (150), Silva Medved (153) , Ljudmila Mašera (152), Zlatko Novak (153), Rozina Šipec (153), Zdenka Siter (150) in Josip Žnidarec (153). Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb šteje 153 delegatov. Samoupravna delavska kontrola: Marjan Bercko (154), Franc Berk (153), Ana Bernard (153), Vida Juhart (150) in Erih Lešnik (156). Organ samoupravne delavske kontrole delovne skupnosti skupnih služb šteje 5 delegatov. Komisija za delovna razmerja: Olga Koražija, Štefica Novak, Franc Podhraški, Magda Prah in FTanc Sajko. Komisija za delovna razmerja šteje 5 delegatov. Komisija za požarno varnost: Branka Dimeč, Luka Ljuljdjuraj in Sajko II Franc. Komisija za odškodninske zahteve: Doli Čujež, Ivan Koražija in Cveto Sedminek. Vsem ' novoizvoljenim delegatom v številnih organih samoupravljanja želimo, da bi upravičili zaupano jim odgovornost, ko bodo v sodelovanju z drugimi sodelavci sprejemali odločitve. Naj jim predlagatelji pripravljajo celovite informacije in to v takšni obliki in pravočasno, da se bodo mogli na seje organov odločanja pripraviti in poprej, pred njimi, še posvetovati s svojimi sodelavci - z delegatsko bazo! Naši delegati v organe upravljanja v občini Šmarje pri Jelšah Steklarsko šolo bodo zastopali Leto 1981 je potekalo v znamenju evidentiranja možnih kandidatov za naše delegate v delegacijah za skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci Steklarske šole smo se te naloge lotili dokaj resno, saj smo se zavedali, da le dober samoupravljalec - delegat zmore zadane naloge dobro in vestno opravljati. S samo izbiro kandidatov - sedanjih delegatov želimo odpraviti nekatere, še opazne pomanjkljivosti, ki smo jih ugotoviti pri delu delegatov v preteklem mandatnem obdobju. Na volitvah, ki so bile 11. marca, smo delavci Steklarske šole izvolili svoje delegate v delegacije za delegiranje delegatov v skupščino občine Šmarje pri Jelšah in v občinske skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Volila je večina zaposlenih, izostali so le delavci, ki so bili na volilni dan bolani ali na rednem dopustu. Za posamezne samoupravne interesne skupnosti smo izvolili tele sodelavce: Posebna delegacija za SIS raziskovalne dejavnosti: Mirko Anderlič, Milka Dobravec, Tatjana Horvat, Mihael Kolar in Vlasta Kovačič. Združena delegacija za SIS vzgoje in izobraževanje ter otroškega varstva: Marinko Boškoski, Marjana Bra-dič, Stjepan Bukvič, Marjan Čuješ, Monika Gobec, Drago Korbar, Marjan STEKLAR Krizmanič, Bosiljka Prah in Mirko Zupanič. Združena delegacija za SIS zdravstva in socialnega skrbstva: Mirko Anderlič, Franc Došler, Magda Kitak, Anton Koštrun, Milan Murko, Trajko Sarafilovski, Ivan Štefančič, Ivan Tur-nešk in Emica Zabukovšek. Združena delegacija SIS kulture in telesne kulture: Slava Čretnik, Remi Kočica, Martin Krumpak, Ivančiča Pe- trak, Jože Plemenitaš, Adolf Polšak, Janez Prah, Jože Vrtič. Združena delegacija za SIS posebne izobraževalne skupnosti, zaposlovanja in stanovanjskega gospodarstva: Janez Colnarič, Drago Gašparič, Vlado Kovač, Cvetko Lah, Marjan Pri-siček, Janko Štefančič, Frumencij Weilguni, Hinko Zupanec in Sonja Zupanič. Delegacija za zbor združenega dela skupščine občine Šmarje pri Jelšah: Magda Kitak, Tone Klokočovnik, Remi Močica, Drago Korbek, Matija Pi-stotoni, Branko Pucelj, Nežika Šket in Mirko Zupanič. Vsem našim delegatom želimo, da bi kar se da uspešno opravljali svoje delegatske zadolžitve in da bi se o vsaki pomembni zadevi pred odločanjem posvetovali s svojimi sodelavci v delovnih skupinah. Povečane možnosti za letovanje Še dve letovalni enoti na otoku Cresu Že lansko leto smo ugotavljali, kako postajajo naše zmogljivosti za letovanje premajhne. Vedno več naših sodelavcev se namreč odloča, da bodo dopuste s svojimi družinami preživeli v naših počitniških hišicah In stanovanjih, ki nudijo poceni In udobno letovanje. Lansko leto smo si pomagali iz stiske z najetjem dodatnih letovalnih zmogljivosti v Puli in v Vodicah, letos pa nam bosta v veliko pomoč še dve novi stanovanji v vrstpih hišicah, ki smo ju kupili na otoku Cresu. Pot na Cres ni dolga! Nedvomno je poglavitna prednost novih letovalnih enot to, da sta dokaj blizu Rogaški, saj je skupna dolžina poti v eno smer približno 310 kilometrov. Najkrajša pot poteka v smeri: Rogaška Slatina-Ljubljana-Postojna--Matulji nad Opatijo-Lovračica-Me-dveja-Moščenička Draga-Brestov. Iz Brestova pa vozi trajekt v pristanišče Porozin na Cresu. Od Porozina vodi še pot po cesti vzdolž otoka do mesta in pristanišča Cres na istoimenskem otoku, od tam pa se pot nadaljuje proti Lošinju in po prevoženih petindvajsetih kilometrih je potovanja konec, saj smo stanovanji kupili v vasi Mikolja-ščica. Cesta po otoku je asfaltirana in široka, a vendarle zahteva zbrano in previdno vožnjo, saj je na njenih obeh straneh precej prepadov. Udobna stanovanja, ki jih ne kaže deliti... Stanovanja v vrstnih hišicah, garsonjere in posamezne počitniške stanovanjske hišice v Mikoljaščici je zgradilo za prodajo na trgu gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta. Kompletno naselje je žgrajeno orga-|, nizirano, vseljiv pa je šele prvi del ob- jektov oziroma kompleks A, medtem -ko je drugi del ali kompleks B tega počitniškega naselja še v gradnji. Kupili smo zadnji dve razpoložljivi stanovanji v vrstnih hišah, katerih skupna nakupna vrednost je bila 399.990 dinarjev. Seveda pa ju bo treba še ustrezno opremiti. Vsako stanovanje meri 54 kvadratnih metrov površine. Stanovanjski objekti so zidani in si sledijo v ustreznem zaporedju. Nekateri sodelavci so izrazili mnenje, da bi bilo nujno obe stanovanji prezidati, češ da bi tako dobili iz vsakega po dve manjši enoti s površino po 27 kvadratnih metrov, kar naj bi za dopustovanje zadoščalo. Vendar to odločno odsvetujem, saj bi tako uničili zelo dober razpored prostorov in dobro prostorsko zasnovo. V obeh stanovanjih je prostora res dovolj, toda udobni bosta tudi za letovanje štirih odraslih oseb... Ker pa 4ma vsaka stanovanjska enota v pritličnem delu dnevno sobo in kuhinjo ter v nadstropju kopalnico, sanitarije, hodnik in spalnico, bi se z namestitvijo dveh kavčev v dnevni sobi dalo vsako stanovanje še bolj racionalno uporabljati - za letovanje štirih odraslih oseb in še kakšnega otroka! Cena je dokaj visoka, a kaj ugodna, saj cenejših stanovanj oziroma letovalnih zmogljivosti ni mogoče dobiti. O tem, da takšne počitniške objekte nujno potrebujemo, pa ni nobenega dvoma, saj je po vsej verjetnosti padla v vodo gradnja počitniškega doma v Biogradu. Lepa prihodnost kraja Mikoljaščica Cres meri kakšnih 404 kvadratnih kilometrov površine. Včasih je bil povezan z Lošinjem, saj so pred leti naredili prekop in oba dela otoka povezali z dvižnim mostom. Otok je hribovit in poraščen s hrastovimi in z borovimi gozdovi. Obala je kamnita, morje pa je čisto. Oskrba otoka z vodo je dobra, saj je na njem sladkovodno Vransko jezero, katerega najnižja točka sega 68 metrov pod morsko gladino. Otok je redko naseljen, saj živi stalno na njem kakšnih 4500 prebivalcev, ki se ukvarjajo s turizmom, z ribištvom in s kmetijstvom. Mikoljaščica je majhna vas, vendar je zlasti lepo urejeno njeno novo naselje' z asfaltirano cesto, s parkirnimi površinami, z urejeno kanalizacijo in z električnim omrežjem. V vasi je nekaj gostiln, imajo tudi trgovino in ambulanto. Severno od naselja v Martinščici gradijo velik avtokamp. Ko bo dograjen ta in ko bo dograjen Še drugi del stanovanjskega oziroma letovalnega naselja, bo kraj dodobra spremenil svoj videz in bo prav prijetno počitniško naselje. Po vsej verjetnosti bo v naslednjih letih mogoče še kupiti kakšno novo stanovanje in kakšno garsonjero. Na otok Cres je mogoče potovati tudi z avtobusom, saj smo na trajektu opazili avtobus za Gašinj. Zato bomo zbrali vse potrebne informacije o avtobusnih zvezah in jih vsem interesentom pravočasno sporočili. Prav gotovo pa je dopustovanje na Cresu primernejše za tiste letovalce, ki imajo svoje avtomobile. BRANKO STOJSAVLJEyiC STEKLAR Pomemben dogodek mladih delavcev Steklarske šole Letna konferenca osnovne organizacije ZSMS Na letno konferenco osnovne organizacije tistih mladih v Steklarski šoli, ki v njej delajo, je bilo povabljenih poleg članov organizacije tudi precej gostov ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij Steklarske šole, občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah. Žal pa se konference, ki je bila 14. aprila, razen predstavnika občinske konference ZSMS, sekretarja ZK Steklarske šole, predsednika sveta šole in predsednika sindikata na šoli drugi vabljeni povabilu niso odzvali. Zato se mladi v šoli sprašujemo, zakaj? Pri svojem delu, namreč potrebujemo kar najširšo pomoč! O delovanju osnovne organizacije ZSMS na Steklarski šoli v letu 1981 je poročala Ivančiča Petrak. Če povzamemo njene misli, moramo poudariti zlasti naslednje: Mladi smo izvedli srečolov, organizirali proslavo ob 4. juliju, izvedli izl,et v Pomurje, organizirali predavanje o re-r ligiji v sodobnem socialističnem gibanju, udeležili smo se seminarja za vod • stva osnovnih organizacij, sodelovali smo pri izvedbi referenduma za po daljšanje samoprispevka, štirje mladi so sodelovali v gasilskem društvu, sodelovali smo pri proslavi ob dnevu žena in na pohodu po poteh XIV. divizi • je. Mladi smo sodelovali tudi v mladinski politični šoli in pri volitvah delega -tov v delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini, saj je vanje izvoljenih deset mladincev. In sodelovali smo tudi v kvizu s tematiko o Titovem obdobju. Vendar pa se vsi mladi ne vključujejo enako zavzeto v delo organizacije ZSMS na šoli. Menimo, da mlad človek v naši družbi nikakor ne bi smel stati ob strani družbenih in političnih dogodkov v kraju, kjer živi. V letošnjem stabilizacijskem letu se moramo mladi vključiti tudi v ta usta-lit^ena prizadevanja naše družbe, več skrbi pa bomo morali nameniti tudi idejno-političnemu in marksističnemu izobraževanju mladih. Pomembno področje našega bodočega delovanja bo tudi v preobrazbi srednjega šolstva in izobraževanja nasploh, kar je za nas še posebej zanimivo, kajti fluktuacija ali menjavanje delavcev, ki se zaposlujejo oziroma ki odhajajo, je v steklarstvu vse večje, steklarski poklici pa tudi izgubljajo status ali družbeni položaj, kakršnega so imeli nekdaj. Povemo naj še, da si mladi želimo boljšega in bolj uspešnega sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami in z organi samoupravljanja v Steklarski šoli ter tudi z drugimi organizacijami v občini ter na širšem območju. Dokaj negotove razmere širom po svetu nas zavezujejo, da postanemo mladi bolj odgovorni, bolj delovni in da se tudi bolj vključujemo v družbene tokove. To je vendarle naša pravica; je pa seveda tudi naša dolžnost! Na letni konferenci osnovne organizacije ZSMS mladih delavcev Steklarske šole smo izvolili novo predsedstvo ter sprejeli delovni načrt za letos. V predsedstvu smo si porazdelili funkcije takole: predsednica je Slava Čretnik, sekretarka je Magda Ki tak, blagajnik pa je Mirjan Čuješ. Člani predsed -stva so še: Drago Gašparič, Ivan Kova-čec, Marjan Krizmanič, Milan Kmik, Ivan Kunštek in Ivo Staroveški. IVANČIČA PETRAK V zunajšolskih aktivnostih dobri V Steklarski šoli tudi zavzeto delovanje učenčev... v učenju pa ne! V Steklarski šoli predsedstvo osnovne organizacije ZSMS učencev dokaj resno deluje, saj je imelo do sedaj osem sestankov, na katerih smo obravnavali tčme, ki so zastavljene v našem delovnem načrtu, in tčme, ki jih v tem načrtu ni, so pa pomembne za učence. V okviru mladinske organizacije smo izvolili več komisij, kot so: komisija za mladinske delovne akcije (MDA), komisija za idejno-politično delo, komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, komisija za informiranje, komisija za kulturo in komisija za šport. Dogovorili smo se tudi o višini članske članarine, izbrali smo kandidate za enote TO, priredili smo čajanko ob Novem letu, izbrali smo kandidate za pohod po poteh XIV. divizije, evidentirali smo kandidate za letošnje mladinske delovne akcije, pogovarjali smo se o sprejetju mladih v zvezo komunistov itn. Orga- nizirali smo tudi predavanje o Jugoslaviji in o vlogi neuvrščenih ter predav .-nje o marksizmu ter vprašanju naroda. Nekaj učencev seje udeležilo seminarja, ki je bil sredi decembra lani v Šmarju pri Jelšah, predsednica osnovne organizacije Marta Rep pa je bila na posvetu predsednikov osnovnih organizacij ZSMS. Precej aktivna je tudi športna komisija, saj je že v marcu organizirala športni dan, v katerem smo dekleta tekmovala v košarki, fantje pa so tek- STEKLAR movali v rokometu. Zdaj že potekajo priprave na atletska tekmovanja, ki se jih udeležuje precej učencev. Najbolj aktivni pa so naši strelci, ki trenirajo od začetka šolskega leta in sodelujejo na raznih tekmovanjih, na katerih so velikokrat najboljši ali zasedajo druga mesta. Žal nismo najbolj uspešni pri učenju! Zakaj? To je že od začetka šolskega leta aktualno vprašanje na sestankih šolskega sveta, delovne skupnosti, komisije za učni uspeh, na mladinskih urah itn. Kaj je vzrok za naše neznanje. Učenci z negativnimi ocenami pravijo, da je glavni vzrok za slab učni uspeh to, da ne razumejo učne snovi. Po organiziranju pomoči boljših učencev tistim, ki imajo slabe ocene, smo ugotovili, da se je učni uspeh nekoliko izboljšal, vendar ne bistveno. To pa pomeni, da smo za negativne ocene kar precej sami krivi, ker se dovolj ne učimo. In ker nam do konca leta ni ostalo veliko časa, je skrajni čas, da bi se začeli bolj učiti, saj bomo le s prizadevnostjo, z večjo samokritičnostjo in z medsebojno pomočjo i^speli svoje znanje dvigniti na zadovoljivo raven. Ni pa vse tako črno, kot se vidi po učnih uspehih! Med nami so tudi takšni, ki se zavzeto in resno učijo. To so nekateri, kar 45 jih je bilo, dokazali na kvizu z naslovom »Tito-revolucija-mir«, ki je bil v bistvu medrazredno tekmovanje. Organizirali smo ga 7. aprila, udeležila pa so se ga tričlanska zastopstva vseh razredov. Najboljši je bil učenec III. letnika Josip Horvat, drugo in tretje mesto sta si razdelili učenka III. letnika Ružiča Spoljar in učenka II. letnika Marija Hustič, četrta je bila učenka II. letnika Brigita Cerovski, medtem ko je bil peti učenec I. letnika Franci Valenščak. Ti učenci, razen Brigite Cerovski, so se udeležili tudi občinskega tekmovanja, ki je bilo 9. aprila v Mestinju. Josip Horvat je zasedel drugo mesto in bo zato sodeloval še na območnem tekmovanju konec aprila v Rogaški Slatini. Josipu Horvatu za uspehe iskreno čestitamo in mu želimo, da bi uspel tudi na območnem tekmovanju! MARIJA HUSTIC, učenka II. letnika Argusov sprehod Hodil po steklarni sem naši... Pomlad je končno tu...! Ta lepi čas, ki nekoga močno utruja, mnoge pa -nasprotno - poživlja, je tudi čas selitev, sprememb... In, najbrž ne bi bilo napak, če bi ta selitveni občutek, strah pred spremembo, bolj obremenjeval naša vsakdanja razmišljanja. Veste, kar tako; za vsak slučaj! Znani pregovor pravi: Radovednost po znanju je človeku dana kot kazen. In, verjemite, naš odbor za strokovno izobraževanje se kar pridružuje temu pregovoru, pa je zato pripravljen takim kaznovancem vsaj delno ublažiti trpljenje... Tako je, na primer, za pripravo diplome na I. stopnji visokošolskega študija pripravljalen diplome odobril kar 27 dni izrednega plačanega dopusta in tudi nekaterim drugim sodelavcem primemo blaži to nabiranje znanja, Polna zaposlenost je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah prav gotovo pohvale vredno stanje. Tako smo v nekaterih oddelkih naše skupnosti do skrajnosti izkoristili prostorske možnosti za zaposlovanje in pri tem izhajali iz znane resnice, da kvantiteta ali kolikost, podkrepljena z ustrezno prakso, mora dati tudi ustrezno kvaliteto ali kakovost. Tudi z recitalom prirejeno praznovanje 8. marca - dneva žena pri nekaterih predstavnicah nežnega spola vzbuja mnogo dobre volje - smeha... Se pač držijo tistega pregovora, ki pravi: V smehu leži ključ, s katerim spoznamo človeka! Čas je zlato...! Tega se vse bolj zavedamo. Ne kateri pa ga celo prehitevajo, pa jih je zato ob pisku sirene mogoče najti že daleč od delovnega mesta. Pa niso vsi takšni! Nekateri spoštujejo delovni čas tako zelo, da jim je celo do stranišča predaleč, zato manjše zadevščine opravljajo kar na hitro za hladilnico ali pod stopniščem. Nekateri pa se počutijo kar mirne in neprizadete... Ker med delovnim časom, tu in tam, lepo na toplem - v šir luknji« - nekoliko zadremljejo. In ko si spet naberejo nekaj moči, ko si nekolik o opomorejo, se spet s polno paro lotijo dela... Znanstveno je, namreč, dokazano, da spanje, četudi kratko in negotovo ter v presledkih, zelo ugodno vpliva na počutje in delovno sposobnost človeka. Vendar menim, da vseh znanstvenih teorij vendarle ne bi veljalo takoj uveljaviti v praksi. Naj rajši zadevo preiz * kusi kdo drug! Pa nasvidenje! Vaš ARGUS Kadrovske zanimivosti V marcu 1382 delavcev Konec marca letos je bilo v steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih 1382 delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 420, v tozdu Dodelava 169, v tozdu Kristal 365, v tozdu Dekor v Kozjem 141, v tozdu Servisne dejavnosti 75, v tozdu Delavska restavracija 20, v tozdu Naše staklo v Beogradu 13 In v delovni skupnosti skupnih služb 179. V steklarno je prišlo 19 novih sodelavcev, odšlo pa jih je 131._____________________________________________________ Prišli V marcu so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava za odnašalce Edvard Govedič, Marjan Halužan in Ivan Spoljar ter za krogličarje Slavko Bračun, Milan Debeljak in Edvard * STEKLAR Špiljak; v tozd Kristal za mojstra izmenovodjo Leon Drimel in za pomočnika II Stanko Halužan, v tozd Dekor v Kozjem za vodjo vezalnice (iz delovne skupnosti skupnih služb) Terezija Tiselj, za prodajalko Angela Po-žiček, za vezalki stekla Edita Leskošek in Vida Požeg, za označevalko Dragica Šimunič, za brisalko stekla Milena Ivanc, za steklobrusilko I d. p. Jožica Bratuša in za posluževalca pri poliranju Anton Mir; v tozd Delavska restavracija za pomočnico kuharici Rozalija Plevnik; v delovno skupnost skupnih služb za vodjo prodaje na domačem trgu Branimir Gajšek, za prevzemnega kontrolorja (iz tozda Dekor v Kozjem) Cecilija Čebular, za skladiščno delavko Anica Brence in za vratarja Jože Šket. Vsem devetnajstim novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in mnogo osebnega zadovoljstva! Odšli V marcu so odšli iz steklarne: iz tozda Osnovna izdelava topilničar Šeter Sovine, ki je bil invalidsko upokojen, in odnašalec Zvonko Miklaužič, ki je bil izključen; iz tozda Kristal steklo-brusilka I Danica Kos, ki je delovno razmerje odpovedala; iz tozda Dekor v Kozjem steklobrusilki I. d. p. Marija Smalčič in Angela Umek, ki sta delovno razmerje s steklarno odpovedali. Rodili so se V marcu so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Romana Bratuša Upokojeni sodelavec Josip Novak Josip Novak, mojster - steklopiha-lec v tozdu Osnovna izdelava, se je 10. aprila letos upokojil. Zadnja leta je čutil v rokah hude bolečine, pa je zaradi tega poklicnega obolenja bil že nekaj časa v bolniškem staležu. Naš sodelavec Josip se je rodil 19. septembra 1929 v Zagrebu v številčni proletarski družini. Njegova mladost je bila težka. Oče je bil komunist, zato je težko dobil zaposlitev, ki jo je moral mnogokrat menjati. Vse to je krepko občutila številna družina. Še zlasti, ko. so ga leta 1942 odpeljali v zloglasno taborišče Jasenovac, odkoder se ni vrnil. Josip Novak-Joco se je upokojil, a bo prav gotovo še prihajal kdaj pa kdaj med nas... Tako je ostala mati s sedmimi nepreskrbljenimi otroki v središču Zagreba. Starejša sinova sta odšla v partizane, Josip ali Joco, kakor mu pravijo, in brat pa sta šla delat h kmetom, da sta si tam služila svoj vsakdanji kruh. Z najmlajšimi otroki pa se je mati prebijala skozi življenje sama. Po končani vojni je bil Josip Novak kot vojna sirota poslan na Čehoslova-ško, da bi se izučil steklarskega poklica. Leta 1948, po resoluciji Informbiro-ja, pa je prišel v Steklarsko šolo v Ro ■ gaški Slatini, kjer se izučil in nato zaposlil v steklarni kot krogličar. Jeseni 1949 je odšel na služenje vojaškega roka, maja 1951 pa se je vrnil v steklarno. Nekaj časa je delal še kot krogličar, potem je bil nabiralec, potem pa je postal pomočnik. Ko je bila postavljena tretja talilna peč, je postal mojster -steklopihalec in takšno delo opravljal vse do svoje upokojitve. Josip Novak je bil ves čas svojega dela v steklarni zelo delaven družbenopolitični delavec v sindikatu, v delavskem svetu in opravljal je razne zahtevne funkcije. Mnogo svojega prostega časa pa je posvetil športu, zlasti nogometu, ki ga je tudi sam igral, potem pa je bil trener mladih nogometašev. Mnogo se je tudi ukvarjal z namiznim tenisom. V neposredni bližini steklarne si je Josip Novak skupaj z ženo postavil hišo. Zadnja leta si je zaradi bolečin v rokah zelo želel upokojitve. Prepihi, - hči Antona, Josip Humski - sin Mirka, Klaudi Kitak - sin Antona, Velimir Krklec - sin Stjepana in Danijel Za-gorščak - sin Nade. Staršem za veseli dogodek čestitamo, novorojenčkom pa želimo mnogo sreče na njihovi življenjski poti! Poročili sta se V marcu sta se poročili sodelavki Anica Antonič - poročena Šurbek in Jožica Butolen - poročena Kokol. Obema sodelavkama želimo v zakonski zvezi vsega dobrega! ZDENKA SITER kakor je povedal, pa se pokažejo šele čez leta, ko si starejši, čeprav so povzročitelji poklicnih obolenj. Sodelavci želimo sodelavcu Josipu Novaku-Jocu še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Prepričani smo, da mu v pokoju ne bo dolgočasno, saj bo zadosti opravkov s hišo in okrog nje, v zadovoljstvo pa mu bo tudi vnuk, s katerim se dobro razumeta... In upamo tudi, da nas bo naš Joco še velikokrat obiskal. ! SODELAVCI Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka Jožeta Jankoviča se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje, za pisne in ustne izraze sožalja ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi kolektivu steklarne za vso skrb ob pripravi zadnjega slovesa. Zahvaljujemo se govornikom za občutene besede slovesa. Hvala tudi godbi na pihala! Žalujoči žena Breda, hči Doris, se-'stra Edika in brat Franci z družinama ter drugo sorodstvo l Na občinskem sindikalnem tekmovanju v streljanju Uspeh naših strelcev Komisija občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah za šport in rekreacijo je razpisala tekmovanje z zračno puško za moške in ženske. Žal pa moramo pri tem dodati, da so bili organizatorji teh delavskih športnih iger tokrat neresni, saj se nihče izmed njih sploh ni pojavil na tekmovanju. In le vrlim domačinom tekmovanja - moštvu Steklarke šole s Remijem Kočico - gre zasluga, da je bilo tekmovanje izvedeno. Tekmovalni rezultati so bili naslednji: Ženske posamezno: 1. Karolina Verk, Bohor - 158 krogov, 2. Cvetka Vehovar, Bohor - 145, 3. Dragica Veber, Bohor - 141, 4. Brigita Cerovski, Steklarna -138, 5. Katica Mikša, Steklarna -135, 6. Rož Špoljar, Steklarska šola - 133, 7. Alenka Plavčak, Jelša - 123, 8. Lidija Mitrovič, Steklarska šola - 120, 9. Slava Čretnik, Steklarska š.ola - 118, 10. Marta Rep, Steklarna - 115 krogov. Ženske moštveno: 1. Bohor, Mestinje - 444 krogov, 2. Steklarna Boris Kidrič - 388, 3.»Steklarska šola - 371, 4. Bohor II, Mestinje - 292, 5. Jelša, Šmarje- 279, 6. Dom Biro 262, 7. Zdravilišče Rogaška Slatina - 231. krogov. Moški posamezno: 1. Remi Kočica, Steklarska šola - 177 krogov, 2. Janez Poš, Steklarna - 168, 3. Leon Drimel, Steklarna - 164, 4. Martin Krumpak, Steklarska šola - 162, 5. Darko Ljuljdjuraj, Steklarna - 158, 6. Alojz Pogačič, Steklarska šola -150, 7. Slavko Cah, Steklarna -155, 8. Branko Padjan, Zdravilišče - 147, 9. Ivan Sluga, Zdravilišče - 146, 10. Josip Varjančič, Steklarska šola - 144 krogov. Moški moštveno: 1. Steklarna Boris Kidrič - 645 krogov, 2. Steklarska šola - 633, 3. Zdravilišče Rogaška Slatina - 539, 4. Ingrad - 455, 5. Postaja milice - 449, 6. Bohor, Mestinje - 442, 7. Dom Biro - 432, 8. Jelša, Šmarje - 394, 10. KORS, Rogaška Slatina-323 krogov. Iz rezultatov je razvidno, da je bilo zastopstvo steklarne najmočnejše, saj je bilo v ženski konkurenci drugo in v moški prvo. Dobro se je izkazalo tudi zastopstvo Steklarske šole s prvim mestom pri moških posamezno, s tretjim mestom pri ženskah moštveno in z drugimi mestom pri moških moštveno. Vsem tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate in želimo jim, da bi bili le-ti v bodoče še boljši. Organizatorjem iz Steklarske šole, kjer je bilo tekmovanje, se za nesebično pomoč zahvaljujemo, organizatorjem tega občinskega sindikalnega tekmovanja, ki jih na tekmovanje sploh ni bilo, pa svetujemo, naj se jim kaj takšnega ne primeri več! STIPE PEŠIČ Tradicionalno srečanje s športniki ŽTO Celje Letos množično... Komisija za športno rekreacijo steklarne je organizirala 4. tradicionalno športno srečanje delavcev ŽTO Celje in steklarne. Ta srečanja imajo namen, da udeleženci pomerijo svoje moči na igriščih in tekmovališčih in da izmenjujejo mnenja ter izkušnje o delu in samoupravljanju. Letos smo' tekmovali v sedmih športno-rekreacijskih zvrsteh, v katerih je pomerilo svoje sposobnosti kakšnih 70 delavk in delavcev obeh kolektivov. Vse sodelujoče je pred začetkom tekmovanja pozdravil direktor steklarne Vojo Djinovski, ki je poudaril pomen športnega in rekreacijskega udej • stvovanja delavcev za dobro počutje. Povedal je tudi, da se kljub pomanjkanju športnih objektov v Rogaški Slatini rekreacijsko udejstvovanje naših delavcev dobro razvija in da bomo lahko v bodoče dosegali še večje rezulta te, saj upa, da se bomo leta 1984 že lahko sre čali in tekmovali na nekate rih novih igriščih in športnih objektih. Potem je vsem sodelujočim zaželel obilo športnih uspehov. Goste je pozdravil tudi predsednik konference osnovnih organizacij sindikata steklarne Franc Zupanič, ki jim je predstavil delovanje našega sindikata. Gostje iz Celja so bili tokrat uspeš- nejši in so nas že četrtič zapored pre magali. Tako so spet osvojili prehodni pokal, ki je namenjen vsakoletnemu skupnemu zmagovalcu. Diplome in priznanja za osvojena prva mesta je predal Stipe Pešič, ki se je hkrati vsem sodelujočim moral opravi čiti za nekatere nevšečnosti, ko je odpovedalo in to nenadejano kegljišče v Humu na Sutli. Za gostoljubnost sta se nam zahvalila Marjan Golaš in Marjeta ter nas povabila na srečanje prihodnje leto v Ce • lje. V športnem srečanju so bili letos doseženi naslednji rezultati: Kegljanje za ženske - ŽTO Celje: Steklarna 287:266 podrtih kegljev, kegljanje za moške -Steklarna : ŽTO Celje 438:337, namizni tenis za moške - ŽTO Celje : Steklarna 5:4, streljanje za moške - Steklarna : ŽTO Celje 600:550 krogov, šah za moške - ŽTO Celje : Steklarna 3:1 in mali nogomet za moške - Steklarna : ŽTO Celje 1:1. Torej so Celjani zmagali s 4:2! STIPE PESlC STEKLAR i Ai FOSFOR ŠOLSKI ODDELEK TROPSKA RASTLINA ZAL. ZALJSI DUŠIK POHAB- LJENEC KERSNIK JANKO SESTAVINA CELOTE MOŠKI IME NAMESTI- TEV PRV0BÖ- JEVNIK 1 TURŠKI GOSPOD SVOJILNI ZAIMEK SEZNAM IMEN MORSKA ZAJEDA TRAVNIK OB VODI PLATINA JAPONSKI DENAR 4 11 la h/ IAJ 1 TAJSKA REKA SEKUNDA DINAR OVČJA KOŽA TUJE Ž. IME ELEKTROGOSPODARSTVO SRS • CHARLES T0RREY OSEBNI ZAIMEK GORA PRI LJUBLJANI OVRATNI ROBEC HERCE- GOVEC DESNI MESTO V DALMACIJI RIGANJE AMPER LIKER IZ RIŽA VRŠIM, VIŠINA ZEMLJIN SATELIT JUŽNOAVST RALSKI RT POTREBA CARSKO POKRIVALO SANKE REKA V BOSNI VZKLIK STRAHU IZDELOVALEC SIT VODNA PARA PRISTA- NIŠČE 4. Iti 16. ČRKA ABC SVETIŠČE - IZMEČEK OGNJENIKA LATINSKI 500 IDA ... RINA PLES, RAJANKA TATARSKI POGLAVAR AR 2 HRVAŠKO MESTO OVČJE KRZNO OZIRALNI ZAIMEK PLOSKOVNA MERA JORIS IV ENS VEZNIK HUDIČ SLIKAR HORVAT - STEZNIK POLMER KALIJ NEUMNOST NEMŠKI FILOZOF Za razvedrilo Nagradna križanka št. 94 Med reševalce nagradne križanke št. 94 bomo z žrebom razdelili 370 dinarjev in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 100 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsak odda po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno! Pri tem ne pozabite na pisemski ovitek z rešitvijo pripisati »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 94«! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za naš časopis najpozneje do 15. maja letos. Za nagradno križanko št. 93 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Samu Siterju, drugo nagrado 120 dinarjev Alojzu Kubaletu in tretjo nagrado 100 dinarjev Jožici Galun. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 93 - vodoravno: KONTROLIRAN(je), bar, Lim, KJ, es, oil, ose, PROIZVODNIK, kmet, Lona, okov, Ora, lina, Osorna, NK, piti, Skel, 1, t, siri, snegovi, rampa, duel, Gut, okra, Deit, pike, let, post, kojot, ar, sankač, kave. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.