DRUŽINSKI PRIJATELJ^
POUČNO ZABAVNILIST ZA SLOVENSKE DRUŽINE.
Ivi) 1/.linja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi In č trti pet»-k v mesecu.
Naročnina je za vse lern 0 krone, za pol leta 1 krono f>o stot.
Posame/ne številke po tobaUarnali stanejo K) st tink.___________J ^
^ f l),i)iise je pošiljati pod naslovom: Lre*ln:štvo ..Druž. Piija-/0\ telja-v Trstu, ul. Vincenzu Belini ši. j, IV n. naročnino,
G
icijo. v iiaiii, m. »ilircu/.'«	-i *•	..........; i
oglase in rek amacijč nravništvo: Ko:a i s 4. tlvan Gorjup). Poštno - hranil n ne^a računa štev. r4.1 -Th.
na rodni grudi.
(Povest iz nedavnih časov. — Spisal Fr. Ks. Steržaj.)
XI.
Janez je zmečkal pismo, ga vrgel na tla in stopil nanj, potem pa ga zopet pobral in spravil v žep.
Bil je nenavadno razburjen. Kri mu je plala po vsem životu, in vrgel se je na posteljo. Potem Pa je vstal, se pokril in in hitel v kantino. Tuje sedel in pil in utapljal svojo jezo v pijači. Kmalu so se mu pridružili drugi in pili, kričali in govo-fili. Samo on je sedel molče, tuintam pa se je zasmejal tako čudno, tako nenavadno, da so ga vsi pogledali.
„Knj me gledate ?* je zakričal nad nj mi.
• No, olia — kaj te ne smemo .
.Nak ! pravim jaz, Janez Kolin .
Prijel je za vrček in vdnril z njim po mizi, da se je razletel na kosce in je pi ača pljusknila tovariSem v razgrete obraze, po obleki, po tleh.
Dni pa so planili kvišku, da ga bodo. tedaj Pa je pristopil narednik Janezove stotnije, ki je dosedaj mirno sedel pri stranski mizi in rekel;
.Pustite ga, ali ne vidite, da ne ve kaj dela.*
Potem pa je peljal Janeza, ki je Sel za njim kakor jagnje vun in naročil vojaku, ki je ravnokar pri-el k vratom, naj ga pelje spat.
Drugo jutro pa Janez ni vedel, kam bi po Kledal. Sram ga je bilo pred samim seboj, sram Pred tovariši. — Ne, tako ne bo storil nikdar več. iako je sklenil.
In Janez je držal besedo.
XII.
Novo leto je prihajalo vedno bližie. Samo n°M tednov še — Kelina pa je začelo skrbeti zaradi obresti. Sedemsto dvajset kron — brr —. Ze dnlg0 ni jme| niti petdesetih in če jih je imel, Kai jih je zapravil. Kaj sedaj ?
Kelin je razmišljeval. Ali naj proda par konj? Škoda jih je Ne konj ne! Saj jih vedno rabi. Ro zimi sicer ne toliko, pač pa na spomlad. In pa ljudje bi brž kaj govoričili. Tudi toliko bi ne dobil zanje. Zadnji čas so bolj po ceni. Gozd ? Saj mu ne | reosta e drugega. No in na glavnico mora tudi dali nekaj.
Takoj drugi dan je najel t^sača Matijevca s sinovoma in s hlapcema šel v gozd da odkaže primerna debla.
Nič kaj ni bil vesel, ko je zagledal redki gozd. Pre ej j:a je zničil, še nekaj let, pa je prazen. In vendar, kaj naj stori drugega V
In sekira je pela po Kelinovem gozdu. Daleč doli po Ravniku se je raznašal njen glas. Tuintam je z glasnim hruščem zagrmela hoja po tleh in podkopala pol seboj mlajše. V štirnajstih dneh je bil podoben del gozda goličavi, ki jo je zimski sneg delal še bolj osamljeno in otožno.
Kelin pa je zopet zaživel dobro, ugodno in lahkotno življenje, ki ga je bil zadnji čas opustil, a ne zato ker se je poboljšal, ampak ker ni imel drobiža. Odkar pa so vozili njegovi trije pari konj dan za dnem doli po sneženih Dlakah težko obložene vozove klad in kriov, odkar mu je lastnik raške parne pile dan za dnem plačeval klade in in tramove in sta hlapca še vedno dan za dnem bodila v gozd po nove — od tedaj je bil Kelin vedno dobre, Židane volje pri Senikarju pri izbra nem golažu, pri pijači in igri.
Ravno na Silvestrov večer je bilo, ko je'topni Kelin .na Rošto\ Možko ponosno trdih in mogočnih korakov, zavedajo1 se, da nima vsakdo izmed vaščanov danes tisočakov v žepu kakor on.
Gori na Pošli pa so sedeli navadni pivci mešetar Toničar, mesar Pesek in poštni upravitelj Petriček. Ta zadnji je prisedel, ker mu je bil dolg čas sedeti samemu pri mizi.
Mesar Pesek je dremal, mešetar in Pel l iček pa sta šepetala med sebok
.Kako daleč ste že g. Petriček?'
Prihodnja številka izide 24. maja.
, Kje, mislite ? '
..I no, s Korlino0 je zagodrnjal mešetar.
Petriček je zardel in pogledal v stran.
„Hi - hi — *
„Kaj se smejete? je vzrojil Petriček.
„Nič — kar tako!“ In Toničar se je zaupno nagnil k upravitelju; „Zakaj pa ne govorite s Ke-linom
, Kaj vem ? — Ker ne morem !
„I‘ojdite, saj ste mož, ali ne ? Recite pošteno besedo, saj Kelin nima nič proti temu, saj sem govoril žnjim in mu prigovarjal-.
„ Res ? •
*I no, če vam rečem'
Tedaj pa je vstopil Kelin. Mesar Pesek je zaspano, malomarno dvignil glavo — a ko je zapazil Kelina, se je predramil in vdaril z roko po mizi:
»Vendar enkrat! Sem že mislil, da si umrl.*
,.Pa rad misliš na smrt, he — he —“ se mu je široko, dobrovoljno nasmejal Kelin.
..Tisto pa, tisto —
Potem pa je Kelin poklical pijače.
,Le pijmo danes, bo že šlo — Kam pa g. Petriček ?» je vprašal upravitelja, ki je bil vstal in se odpravljal.
.Imam še nekaj opravka — “ se je opravičeval ta.
«Ej, saj je še jutri čas,' je vskliknil Toničar in pomežiknil Petričku.
„Ne, res ne ! Ne utegnem !“
Mešetar pa je vstal in stopil k Petričku in mu šepnil na uho :
»Danes je pri volji. Bodite pametni!1
Na glas pa je dejal : «Ostanite tu. Delo naj za nocoj počiva*.
»Pa bom.u
«To je moška beseda*.
In Toničar je sedel nazaj k mizi in spil svojo merico. Potem pa je pogledal Kelina.
»Imaš gobo ? He — he !» ga je vprašal ta in se zasmejal.
»Bukovo, deset let staro, ki je od suše že vsa preperela.-
»Pa si jo zmoči — Saj nismo še pri zad-njem“.
♦Ali boš ti plačal?"
„Kdo pa? Saj nisem še na koncu' je ponovil Kelin ki je komaj čakal, da bi se nekoliko pobahal. Potegnil je izpod telovnika rejeno listnico.
»Tludimana* ušlo je Toničarju in oči so se mu zasvetile kakor mačku, ki preži na miš.
»Kaj ne! Toliko ga še nisi imel ti — he — he —* se je zadovoljno nasmejal Kelin in spravil listnico v žep nazaj. »Toliko ga ima samo Kelin, na Rakah.»
.No Kelin bomo kaj vrgli?‘je vprašal Pesek zaspano.
»Beži, beži! Ra.kši bomo pili. Kart sem sit.»
»Tudi prav" je pokimal Pesek.
»Gospod Petriček, kaj pa molčite ? Govorite vendar/ se je obrnil mešetar k upravitelju, ki je molče sedel poleg Kelina in nemirno vihal svoje rjave brke.
»Kelin!* je zaklical mešetar. ki ni mogel dočakali, da bi Petriček začel.
,.No, kaj bi rad ?*
»Pravzaprav, sam nič. Gospod Petriček bi nekaj rad povedal11.
»Kaj pa takega, gospod ?• se je Kelin obrnil do upravitelja.
»Vidite — hm — sem hotel reči — pravzaprav*.
„1, no ! kar povejte !“ ga je bodril Toničar.
»Res, ne vem, gospod Kelin — ali ste opazili ali ne ?» yi J »Kaj pa?-
„To je počasen, kakor maček, ko hodi okrog vrele kaše. I no, Kelin — gospod Petriček je izgubil svoje srce nekje, pa pravi, da tvoja Lina ve zanj'h
Kelin se je dobrovoljno nasmejal.
.Ali res?*
»Res —“
»Veš kaj — za ženo bi jo rad“ je pristavil Toničar in krepko zvrnil kozarec po grlu.
Petriček se je nemirno premikal na stolu. Sam ni vedel, kam bi pogledal.
„Jaz nimam nič proti temu*.
»Ali res ne?' je vprašal upravitelj in neverjetno pogledal Kelina.
♦ To je moška beseda, pravim*. In Toničar je zopet pil.
»Kaj pa Lina? Bo zadovoljna?* se je delal Kelin nevednega.
»Seveda!*
»Koliko boš pa dal?"
»Kaj te skrbi !*
»I, no pa vendar. Od take hiše, od Kelina, ne bo šla praznih rok, hudiman*.
»Mislim, da ne. Pet tisoč kron bo dobila1'.
»Velja?* je previdno vprašal mešetar.
„Kar sem rekel sem rekel/
»Gospod Petriček, Kelin, roki! Tako! Zdaj pa likof! Hej, ti zaspani Pesek, ti —, kaj spiš? Gospod Senikar pijače gor, da bo od mize teklo“, je kričal mešetar, ki mu je vino stopilo že precej v glavo.
Potem pa so se domenili da bo še pred pustem poroka.
Ura se je bližala že polnoči. Zunaj je melo in tema je bila, kot v rogu. Mesar Pesek je zopet
dremal. Ni ga motil krik in vpitje vesele družbe, iz katere je bilo mešetarja in Kelina najbolj sli* šati. Kelin je bil docela pijan. Petriček je odšel. Zaspan je b i in truden — vedel pa je, da ima prihodnjo noč on službo.
Že okoli ene po polnoči je bilo. ko sta se odpravljala Kelin in Toničar proti domu.
XIII.
Bilo je na Svetih treh kraljev popoldne.
Nad vasjo in nad vaškim poljem je divjala prava, pristna kraška burja, zavijala se je krog voglov in brisala drobni sneg raz strehe in ga nosila v vrtincih dalje ; zadevala se je z vso silo v mala okna in jih stresala. Ravno pred Oštirjevo hišo je pihala, da se je nabral pred vratmi precejšen zamet. Vrata so se za trenutek odprla. Marjetica je hotela stopiti vun, a ravno tedaj je burja zagnala sneg z vso močjo in Marjetica je zaloputnila vrata in stopila nazaj.
,.Saj ne more človek nikamor izpod strehe", je dejala materi, ki je sedela pri mizi in prebivala iz mašne knjižice.
»Kam pa si hotela V"
• H Kelinovi Franci."
„Ne vem, kaj imata zmirom skupaj. Saj vedno glavi vkup tiščita <■.
»I kaj ? - Nič!«
Mati je molčala in brala dalje. Marjetica pa se je naslonila na okno in zrla skozi okno, kai dela besna burja. Pri tem pa so se jo lotevale fthsli na Janeza. Zakaj ne piše ? Čemu moiči ? ~~ Pa, ali zakaj naj bi pisal, saj mu je dala be-sedo nazaj. In česa še hoče, ko je vendar sama popolnoma prostovoljno — no, mati so ji prigo-Vai'jali njo je pa tudi zgrabilo takrat, ko ji je tekel Janezov oče, da je beračica. Zato mu je pisala. Sedaj je konec vsemu. — —
»Ti Marjetica!«, je spregovorila mati.
»Kaj je ?
„Nekaj sem ti pozabila povedati. Včeraj me Je Krovček zopet vprašal in je dejal, da pride danes •.
»Pa saj sem mu rekla že onkiat, da ga ne maram !*
»Rd takrat se je mnogo izpremenilo. Prej si še mislila na Janeza. Pa si bila neumna, da veš. ^li misliš, da se je Kelin premislil ? On ne bo nikoli porabil razpora z mano. In če bi še ti prišla 'j hišo, saj bi ga vedno spominjala na mejnik.
avno včeraj mi je zopet Korlina povedala, za-kaj noče prositi za Janeza, češ, da ne mara, da bi lazil za tabo".
»Ho, se pa moti, če misli, da mi je res to-.' °’ nalašč ne!«, se je Marjeta razjezila in Jazno stisnila ustni.
,No vidiš — Zato se premisli. Krovček tudi ni napačen človek, saj ima pol zemlje11.
.Pa kopo otrok —\
.Kaj to? Vsi trije so še mladi in te bodo morali ubogati".
,.Pa udovec je!‘
„Bodi no! I,e vprašaj druge. Vsaka bi si prste obliznila zanj, a on mara samo zate*.
„Jaz ne vem, kaj bi storila?«, je vzdihnila Marjetica. „Da bi mi vsaj kaj pisal11, si je mislila na tihem.
..Pametna bodi pa je. Življenje je trdo, večkrat prinaša težave in bridkosti, polno truda in trpljenja — pa se lahko prenese, samo če človek zaupa na Boga. In naposled, saj bo Krovček naredil, kar boš ti hotela", ji je prigovarjala mati.
»Naj bo, kar hoče, bo že kako11, se je naposled udala Marjetica.
»Poglej no pri otnu, zdi se mi, da gre nekdo k nam11.
..Hči se je sklonila k oknu pa naglo skočila strani in zbežala v malo čumnato.
»Kam pa greš? Lej jo no. kako je neumna!" je vskliknila mati in vstala od mize. Koraki so se začuli in takoj na to je stopil v sobo srednje-velik človek, pri tridesetih letih, rjavega, zagorelega obraza, rjavih, pristriženih brk. —
»Bog daj, mati!", je pozdravil Krovček oštarico.
»Bog daj ! — Ali te ni burja vzela ?"
»Do zdaj še ne, kakor vidite seje smejal ta.
»Kar sedi k peči, pa počakaj, boš malo prigriznil."
»Saj ni treba«, se je branil Krovček
»Lei no! - Saj vem, kaj je prav", mu je odgovorila ona in odhitela v kuhinjo. Krovček pa si je mel mrzli roki in se ogledoval po sobi.
Potem pa je prišla Oštarica in prinesla na krožniku nekaj svinjske krače in kruha pa steklenico vina.
»Na pa založi".
»Saj nisem potreben', se je branil snubač »doma sem južinal".
»Kar daj! Saj človek zlačni po tako grdi poti in v takem vremenu. Kar zatakni !“
Krovček se je nekaj časa branil potem se je pa vdal. Mej tem sta se pogovarjala o vremenu, o delu in drugih vsakdanjih rečeh. A obema se je videlo, da bi rada govorila o‘čem drugem, pa nihče ni hotel začeti. Oštarica zato ne, da bi ne rekel, da mu ponuja hčer, Krovček pa iz neke bojazljivosti. Že parkrat se je bil lotil, pa si je bil premislil in srebnil vino.
Tedaj pa je v čumnati zaropotalo. In nato se je začul pritajen smeli.
.Marjetica!” e zaklicala mati.
A v čumnati je bilo vse tiho.
‘Lej jo no, še oglasi se ne 1«, je dejala
mati
»Kaj )e notri r”, je prašal Krovček.
»Prej je zbežala, ko te le zagledala. Sra-anežljiva je, veš* jo j“ opravi evala. »Marjetica, pridi no sem, kaj .delaš notr V
Ko le ni hotela priti, je vstala mati in odprla vrata. „Kaj pa delaš:"
»Nič. —
Seni pojdi ! Kaj boš zmrzovala notri. — Lej jo no — kako se brani —«
(Trhle še\
PREVALJEN.
Spisati Uezina Nemec.
Na prijaznem griču je imel inženir gospod Pavel T. majhno hišico, zapuščino rajnih stari-šev. Iz spoštovanja in ljubezni do njih, hišice ni prodal, ampak si jo je obdržal v blag spomin.
Radi svojega poklica je stanoval s svojo ženo Ano in hčerko Lenico v mestu in svojo rojstno hišo je obiskoval le včasi po letu in kadar so mu razmere dopuščale. Mirno in srečno je živel v krogu svoje Ane in šestletne edinice, tako, da niti sam ni vedel, kako hitro mu je minulo deset let njegovega zakonskega življenja.
Pa prehitro je prišlo drugače. Gospod Pa vel je prevzel delo pri nekem velikanskem pod jetju daleč proč v tujem kraju. Zena mu je bila že delj časa bolehna in toraj mu nikakor ni kazalo, jemati ženo in otroka s seboj. S solzami v očeh je prosila gospa svojega soproga, da jima je dovolil z Lenico preživeti ta čas v njegovi rojstni hiši. Gospod je z veseljem dovolil in pre kmalu je prišel trenutek, ko so se morala ljubeča srca ločiti, da se mogoče nikdar več ne vidijo.
Topli žarki poldanskega solnca so nekako leno padali na bledi obraz gospe Ane, ki je sedela na leseni klopici med košatim drevjem. Bila je jesen in zrelo sadje je pogostoma padalo krog nje, za katerim veselo skaklja brezskrbna Leniča. Ljubeče materino oko je z do-padenjem počivalo na dragem otroku, vendar pa jo je zdaj preletel sled bojazni, kakor da bi dobra mati slutila nesrečo, ki bi nju znala zadeti.
Nagloma pridirja Leniča k materi, se je oklene in kaže na moža, ki je korakal po poti
navkreber. Bil je poštni sel, ki je izročil gospej veliko pismo. Čudila se je neznani pisavi in tuhtala kdo bi jej neki pisal, ker to ni bila mo ževa pisava.
S tresočo roko odpre pismo in bere : »Cenjena prijateljica
Čudili se bodete morda neznani pisavi, vendar Vam moram to naznaniti, ker mi tako veleva vest : Vaš mož misli odpotovati z nebo mlado meščanko; vjel jo je (isto na limanice.
To Vam sporoča Vaš nepoznan prijatelj".
Nekaj časa je strmela v pisanje, potem pa se onesveščena zgrudila na klop. Leniča je klicala mamico z najšlajšimi imeni, objemala in poljubljala jo, dokler ni prišla mati k zavesti. Ana globoko vzdihne:	»Oh Pavel, to je toraj
tvoja ljubezen ! ? S težavo se je vzdignila in s trudom privlekla v hišo.
Pokleknila je pred podobo Križanega in tiho molila. Tudi mala Leniča videvši mamico je pokleknila in molila v svoji nedolžnosti. O ljubi Bog! ozdravi mi zopet ljubo mamico in daj na ma nazaj dobrega očeta . Priproste besede ne dolžnega otroka mater vzdramijo iz zamaknjenosti, da je vstala in otroka nežno poljubila.
Od zdaj naprej je hujšala čimbolj. Vidoma je slabela in to zato, ker ni dobila od moža ni-kakega poročila, kar je še njeno nežnočut še bolje vznemirilo. Kmalu so jo jele moči zapuščati in le s težavo jima je pripravljala vsakdanji živež Naposled je morala leči. Dobrosrčna stara ženica jima je prišla zdaj pa zdaj opraviti po trebno delo in je postregla gospej. Ubogo dekletce pa je sedelo pri materi niti za trenutek se ni ganila od nje.
Neko jutro je pravila mati. »Če se ne motim, Leniča bo jutri praznik in najin altarček, ki sve ga naredili Materi božji, je čisto brez kinča. Idi ljubo dete na vrt in poišči še rožice, katerih ni pomorila slana, da z njimi okinčaš Marijino podobo .
Z veseljem je dekletce odskakljalo na vrt in prineslo kmalu polne roke jesenskih cvetk. Položila jih je lepo na mizo in z njimi lepo okrasila altarček. Ostala ji je še modra cvetlica, nekaj časa jo je ogledovala, potem pa veselo vzkliknila :	Ah, to rožico pa naj Marija v ro-
kah drži. Dobro, da sem jo utrgala; sirot ca bi ob hudem mrazu zmrznila". Vtaknila je Mariji cvetko v roko, potem pa sva radostna skakljala po hiši. Kar se jej je oko ustavilo na obličju bolne matere. Obraz se ji zresnil, planila je k njej, se je trdno oklenila in milo zaplakala. . Ah dobra mamica ! Saj boste zopet zdravi in dobri atej bodo zopet prišli k nama. Saj jaz vsak dan
molim pri Marijinem altareku in prosim božjo Mater, da se naju usmili-.
Materi so zalile solze oči, tesno ji je bilo pri srcu, pogladi hčerkico po nežnem čelu, rekoč: .Le pridna bodi Leniča in ne žabi na Boga On naji nebo zavrgel. Sai še priprosti rožici odvzame cvet, da se zamore v spomladi tem lepše razcvesti. Upaj ve tudi tnedve, da se nama povrne srečni čas".'
Po noči se je čutila bolnica zelo slabo. S težavo se vzdigne in nasloni na poleg stoje o mizo. Vzame pero in papir v tresočo roko in začne pisati.
Ljubi mož !
Ko bodeš bral to pismo, bodem jaz že jed črvov. Jaz vem, da Te bo našla hčerka; to mi pravi vest in da Ti bo izročila to pismo. Jaz Ti vse odpustim ! V duhu Te poljublja umirajoča Ana .
noče slišati, kam nai idem zdaj. Naposled jo zaspanec premaga in oklenjena okrog materinega vratu zaspi.
Ko so drugi dan drvarji šli mimo hišice, so slišali obupno jokanje in klicanje male Leniče. Sli so gledat in našli so otroka objemajočega mrtvo mater. Poznajoč hDne razmere so hitro obvestili gospoda župnika, da je vse potrebno ukrenil. Hotel je brzojaviti inženirju Pavlu, a ker ni znal za naslov, je moral to opustiti. Pred par dnevi ji je bil prinesel Sv. Obhajilo, a ni vedel, da bo to že njena popotnica.
(Konec prihodnjič.)
MAJEVI VEČERI.
(Črtica zapisal Lj. Brgant)
Zlati maj!.... Komu ne bi zadrhtelo srce veselja ob teh besedah ? ! Res, ni ga lepšega časa,
Pismo spravi skupaj in še pridene ono nesrečno prijateljevo pismo, ter vse zapečati. Naslov pa napiše : .Mojemu možu!«
Potem vsa onemogla vzbudi hčerko, rekoč: »Ljuba Leniča, vzemi to pismo, izroči ga očetu, kedar ga najdeš!	- Glej jaz grem k Očetu
vsemogočnemu, grem tja, - tja. Z Bogom — Leni — ca — Bodi pri — dna, ne — za — bi ^0ga*. Roka ji omahne, globok vzdihljej se ji Izvije iz prsi — in matere ni več.
Otroku se čudno zdi, da je postala mati mirna. Prime jo za roko, pa roka je ledena. — Plače in kliče mamico, kot revica najlepše zna, pa mama jej več ne odgovori.
O ljuba mama ! ali me nimaš nič več rada, saj bom pridna in te bom vse ubogala . Pa vse zastonj ; mati le molči. Sedaj se o! rne do po ‘Jobe Matere božje in prosi . „0 ljuba Mati božja 'zbudi mamico! — Nimam očeta, mamica me
kot so dnevi majnika. Vse cvete in zeleni, vse prepeva in se veseli vstajenja narave.
Kdo še ni vžival poezije majevih večerov? Mislim, da pač vsak. Ne moremo si predstavljati lepše slike, kot je tihi večer majnika, poln poezije in skrivnostnega veselja. Solnce se poslavlja od nas in obseva s poslednjimi žarki vrhove zelenih planin, da žare v vsi svoji lepoti; vse objema tihotni mrak. Le stavčeva sladkodoneča pesem doni iz grmiča in se gubi tja v vsemir.
Tudi moje srce navdaja ob tem prizoru sladko čustvo. Tam v potočku sedim v okrilju vitkih jelš, in moj pogled hiti tja po cvetočih livadah, zelenih travnikih in gozdih v pomlajeni svet; v duši mi pa ta pogled neti in vžiga ljubezen do rodne zemlje slovenske. In ob teh mislih mi potekajo ure hitro, da prehitro.
Bolj in bolj zavija noč zemljo v svoj temni plašč, in na jasnem nebu se užigajo svetle zvez_
dice, ter svetijo doli na. pomlajeno naravo. Jaz pa še vedno sedim ob potoku, zatopljen v svoje misli. Potok teče, šumljajoč s svojimi valčki, dalje proti svojemu cilju, pripovedujoč vitkim jelšam pravljico o cvetoči vesni in o.njeni lepi,, vedno zeleni deželi, ki je menda tam daleč za morjem za deveto goro.
Vedno tišje postaja krog mene. Še celo s'av-čeva pesem utihne. Le zvezdice, te božje lučke, plamtijo vedno svitleje, in njih svit odseva v srebročistem potoku. Kroginkrog je razlit prijeten vzduh cvetic pomladanjčic.
Težko se poslovim od tega priljublienega kraja, kjer sem užil že toliko lepih uric. Vedno in vedno me žene srce n izaj proti kraju moje sreče, tja na zeleno tratico ob bistrem, potočku. Tam najde duša pravi mir in radost.
O, zares krasen si majnik zlati, in idilični tvoji večeri'. -	-
SV. GERMANA,
Ijjrokaz v štirih dejanjih in s sklepnim prizorom. — (Prevedeno iz nemškega.)
OSEBE:
Germana, pastirica. — Ana, njena mačeha. — Kata, Marjeta, Germanini polsestri.— Žefa, Polona, sosedi. — Jerica, Nežika, Tončka, Zofka, Lenčka, pastirice.
(Igra se vrši m južnem Francoskem v 16. stoletju.)
ČETRTO DEJANJE.
(Dalje.)
Lenčka (vstane). Znala sem, da mi je odpustila ; saj je bda tako dobrega srca. — Pa poslušajte, kaj se mi je zgodilo pred nekoliko dnevi. Bila sem v postelji ; strašno me je bolela roka, kar peklo in žgalo me je, da sem na ves glas kričala. Kar naenkrat pa se mi je zazdelo, kakor da bi mi nekdo šepnil na uho : Germana. Vstra-šila sem se in v tistem se spomnila, kako sem
zapodila eno Germanino ovco v brezdno. Začela sem se kesati svojega dejanja in tako hudo mi je bilo, da sem začela jokati. In zopet sem zaslišala glas : Germana ! Tedaj sem pa zaupila; »Germana, prosi za me, da se spreobrnem". In v ti stem hipu nisem čutila nobene bolečine več. Lahko sem roko tudi že gibala. In sedaj sem prišla sem, da se ji zahvalim in prosim odpuščanja.
Vse: Čudna stvar !
Lenčka. Pa tudi vas druge prosim, da mi odpustite, če sem vas razžalila
Ana. Prav rade ti odpust mo, samo poboljšaj se.
Lenčka. Hvala vam lepa !
Četrti prizor Prejšnje ; Žefa ; Polona.
Žefa. Tu leži ; blažena ona.
Polona. Srečna ona. saj je bila sveta.
Žefa Ravnokar sem bila pri sosedi Popi in la mi jo pravila, da sta spala nocoj pri njih dva popotnika. Pravila sta, da ko sta se bližala naši vasi sta videla, kakor da bi peljala iz nebes do naše vasi bela cesta. Po tej cesti so pa prihajale na zemljo belo oblečene device in so pele. Kmalu na to pa so se vračale zopet proti nebu in v svoji sredi pa so peljale eno novo devic:', ki je bila vsa okrašena. In ko. so prišle do zvezd, je vsa prikazen izginila.
Nežika. To je bila Germana.
Ana. Ob kakšni uri se je pa to zgodilo ?
Žefa. O polnoči.
Kata. Torej ravno takrat je umrla.
Žefa. Srečna ona ! Lepo in sveto je živela, lepo in sveto je umrla. Blagor nji 1 Sedaj že prepeva z angeli Bogu in Mariji čast in slavo, zato pa zapojmo tudi me :
, Otrok Marijin blagor ti!“
(Zagrinjalo pade.)
(Konec).

P&GhJZJ, KJ1KG Xi£PG GjEjKJGjE!
(Sličica iz
Franica se le bila vrnila v Trst. Anica ti si ostala doma. Jesen je prihajala in polagoma zavijala planine v rumeno odejo. Zima je prišla nagloma in pobelila domače dobrave. Anica ti nisi bila več mirna. Po glavi so ti rojile one — besede. Ti si se vedno bolj zavedala svoje lepote — in zdelo se ti je, da je domačini pre malo uvažujejo. Zahrepenelo te je iti v svet —
Trsta.)
v Trst, tam kjer bodeš imela več častivcev svoje lepote.
Pisala si Franici, naj ti poišče službo. Mati ni bila tega zadovoljna. Anica ti si znala naenkrat svojo mater žaliti. Oče se je protivil. Ti si se mu umikala. Brata sta bila žalostna, ker si se tako izpremenila. Tvoja sestra pa je bila še premlada in ni umevala teh stvari. Prišel je dan
slovesa. Takrat ti je bilo žal, da si se bila odločila v svet. Še se spominjaš ko si šla v cerkev, ko si vidila obhajilno mizo, kjer si pred par leti prejela prvikrat Jezusa. Oko se ti je porosilo, ko si šla mimo krstivnika. Ko bi ljudje ne bili vedeli, da imaš v Trstu že dobljeno službo, bi gotovo bila ostala doma. Toda nekoliko te je bilo sram ostati, nekoliko si se doma spričkala, največ pa so te motile one besede. In šla si. Pri slovesu si jokala, jokali so tudi tvoji domači ljudje. In vendar si šla Vlak je zažvižgal. Na ovinku se je sirila rojstna hišica, bela cerkvica, rudeči zvo nik — domači log — in ti si samevala v vlaku in si brisala solze — in mirila srce. :—Na postaji v Trstu te je čakala Franica. Ker je imel vlak zamudo, je bilo že pozno v noč. Kakor omamljena si izstopila iz vlaka in, ko bi te ne zagle dala prijateljica, bi ne vedela kam. Kakor angelj varuh je prišla Franica po te, da te sprejme v ■ Zavod sv. Nikolaja«.
Na postaji je bila taka gnječa, da sta se komaj prerili skozi množico. Tu se je slišalo govorjenje in pozdravljenje v vseh jezikih. Anica ti nisi umevala drugega kot slovensko. In glej komaj slišno je namignil nekdo k tovarišu: ‘Guarda che bella ragazza*. Anica si se stresla na vsem životu. Tvoj pogled je srečal strastno divje oko malega suhlatega človeka.
Tudi to si povedala Franici. Kmalu si do-znala, da je bil to trgovec deklet. Pokazala ti je tudi «varhinje deklet-, ki so imele na belo-rumenih pentljah svetinjice Matere Božje dobrega sveta. Obljubila si prijateljici, da jo bodeš vedno poslušala in se varovala nevarnosti. Anica ti si lepa deklica. To znajo vsi. Toda ti se sedaj nič več ne zmeni«, če drugi občudujejo tvojo telesno lepoto. Tebi je nad vse mar le dušna lepota in bela nedolžnost.
Ko si bila prvikrat slišala doma pri studencu besede guarda che bella ragazza", so ti vzele tihi mir in srečno zadovoljstvo. Kesala si se svoje nečimernosti a bila si prešibka da ostaneš doma. Ko si jih pa slišala drugikrat na postaji in jih razumela, si zmagala nad nečimurnostjo dobro vede, da „lepo lice hitro zgine, lepa duša pa ne mine. Franica varuj Anico. Ti pa Anica ostani dobra in piši domov tolažilna pisemca svoji materi, očetu, bratoma in sestrici. Kaj ne da boš? ..Bodem.«	(Konec).
n
*w<
NEKAJ ZA SLOV, STARIŠE,
(Po maloruskem.)
V Berežanah je živel pred nekoliko leti Peter G nonovskij Bil je pameten in razumen mož. Spoznal j i akoj kak poklic bi bil najprimernejši za njegovega Grigca in Procija. Prvi je vedno rad imel knjigo v roki, V šoli je bil prvi. Učil se je vedno naprej še čez nalogo, če je šel na pašo poganjat živino je vzel s -boj knjigo. Treba mu je bilo vedno novih knjig. Kazal je jasno nagne-nje do učenega stanu. Oče ga je pošil|al za neka) časa k gospodu župniku, ki je bil zelo izku šen mož, naj tudi on presodi sinov poklic. Tudi župnik je bil na jasnem, da Grigec ne sme ostati kmet.
Procij je bil ves drugačen. Pri knjigi se je dolgočasil. Če je le mogel, je tekal za delavci na polje in senožeti Bil je navdušen za vsako kmetsko delo. Bil je pri vsakem delu zraven. Že v zgodni mladosti mu je moral oče kupiti vse kmetsko orodje zanj primerno (kmetsko orodjece kot igrača).
Minilo je nekaj let. Grigec je postal profesor, Procij pa je prevzel domače gospodarstvo. Srečna sta bila oba. Ta sreča je bila tem večja, ker sta oba dobila dobri ženi. Blagor hiši, kjer vlada mir. ljubezen in zadovoljstvo. Grigec je zadel pravi poklic, pravi stan in zato mu je bil vdan s vso dušo. Isto tako Procij. Bila sta svojemu stanu tako vdana, da sta mislila tudi njuni otroci bodo morali ostati pri tem stanu. Poznejša izkušnja je pokazala, da sta se hudo motila. — Grigčev I.ovrenček je imel najlepšo priložnost, da se poprime očetovega stanu. Oče se p* zanj veliko trudil in mislil si je, da bi bilo poniževanje stanu, ko bi njegov sin ne postal učen gospod. Fantu pa niso kaj nič dišale knjige in če je le mogel, je bil vedno na polju, v hlevu pri živini itd. Kaj bo iz njega? Bodemo videli.
Procijev sinček Girilček je imel vse lepe lastnosti in sposobnosti, le za kmetijo ni kazal nobenega zanimanja. Oče ga je priganjal, naj bo vendar le priden, ker drugače bo znalo vse premoženje propasti. Girilčkova prijateljica je bila knjiga in pero. Na polju je kaj rad posedal v senci in či-tal in čital, delo pa je zastajalo
Grisjec je hotel imeti učenega sina. To pa ni šlo. Z veliko silo je zdelal Lovrenček nekaj šol. Večkrat je moral ponavljati razrede. Postal je reven pisarček. Drugo se mu je vse ponesrečilo. — Naposled je obolel in umrl.
Girilček. ki je moral ostati doma, je zano* marjal gospodarstvo. Nosil se je po gosposko — in — čez nekaj let je šlo vse premoženje na boben.

Papež Pij X.
O
NOVICE.
Prevzvišeni gospod škof se je povrnil v soboto zvečer iz obiskovanja in birmovanja v pa zinskem dekanatu. Vsled prehlajenja ni mogel zadnjih 8 dni nikjer pridigati. Sedaj se prevzvišeni počuti bolje.
Odlikovanje. Sv Oče je v zadnji audijenci našega škofa v Rimu odlikoval prečastitega gosp. A. Kalaca župnika-dekana v 1’azinu. Imenoval ga je za monsignorja in svojega častnega komornika. Kot tak ima pravico nositi talar vijoličaste barve. To odlikovanje preide tudi na naslednike sedanjega gospoda dekana.
Pri sv. Ivanu jbo prihodnjo nedeljo, dne 12. maja škofovo obiskovanje in sv. birma.
Dvanajstvinarske znamke izda 1. junija poštna uprava.
Iz Kozjega na Štajerskem. Neko čudno gonjo vprizar ajo po lepi naši zeleni štajer ki deželi celjski liber, Ini gospodje pod umazanimi cilindri. Radi bi spravili ti mladi celjski doktorji pod svoje kremplje uboge štajerske kmete-trpine v tem burnem času. To priliko rabijo na neču-veni način v sedajni volilni borbi, pa upamo, da se bodo močno opekli. Kaj pridno pošiljajo svoje liberalno glasilo »Narodni List“ na vse strani, ki zavija in laže, kakor star li-jak čez poštene kmete in naše kandidate. Mi katoliški kmetje volilci jim nič ne verjamemo. Pa kaj bi jim, saj šene vedo, kako se orje in seje. ne pa kako se polje obdeluje. Pa ti naprednjaki bi naj nam komandirali, ki delajo po ovinkih, ne in nikdar ne. Mi že imamo svoje voditelje in kandidate. Vaših privržencev ne potrebujemo. Mi smo si ustanovili »kmečko zvezo“ in v ti upamo na boljšo bodočnost. Prav pridno se prirejajo volilni in zaupni shodi, pri katerih nastopajo naši kandidatje kot izvrstni govorniki in zaščitniki naših kmetov volilcev. Mi bodemo volili kandidate, ki nam jih je postavila Slovenska kmečka zveza*1. Mi bodemo pokazali dne 14. niaja, da so naši kandidatje: Dr Anton Korošec; ■dr. Jožef Pavolej, dr. Ivan Benkovič, dr. Miroslav ‘Ploj in kmeta : Franc Roškar in Franc 1’išek. To so naši kandidatje in ne drugi. Tudi v Kozje so poslali cel kup lepakov, ki so bobnali na shod, pa kozjani si ne dajo komandirati in ne enega lepaka niso prilepili. Tako je prav in časno ! Mi vstajamo, vas je strah.
Avstrijska mornarica v Jeruzalemu. Dne 12. aprila je dospela avstrijska vojna mornarica v Jafo. Admiral Ziegfer s častniki, podčastniki in z moštvom (400) so se pripeljali s poseb. v akom v sveto mesto in se napotili v vrstah do cerkve Božjega Groba. Tu je zadonel »Hvala večnemu Bogu« in ginjeni so poljubili mornarji Izveličarjev
grob. V nedeljo je vojni kurat Karel Maghet imel na gori Kalvariji sv. mašo, kjer so se vsi obhajali, spovedani so se bili že poprej. Bil je vspodbud-Ijiv prizor. Drugi dan so prehodili, .križev pot“ in obiskali več znamenitih krajev. Tudi v Betlehem so šli — Povsod in v vsakem stanu človek lahko pokaže svoje versko prepričanje. Gorečnost in navdušenost naše mornarice je ob tem romanju v sveto deželo spominjala na ono prvih kri stijanov,
Lakota v Bolgariji. V južni Bolgariji pa utegne biti jako slaba letina. Zato se je bati, ^da bode lakota po teh okrajih, koder jo pozebla zimska setev. Zato je vlada prepovedala izvoz hrane iz Bolgarije, dokler se ne vidi, kaka bode žetev. V vsakem slučaju pa preti narodu lakota. SRba letina se kaže sedaj v posledicah. V prvih dveh mesecih so državni dohodki za 4,047.290 frankov nižji v primeri s proračunom.
V avdijenci pri sv. Očetu umrla. Pred kratkim je prišla v avdijenco k sv. Očetu ženica, stara že 72 let. Le dve minuti sta še manjkali da bi prišla na vrsto. Toda v hipu se je zgrudila mrtva na tla. Sv. Oče je takoj prišel iz svojih sob in blagoslovil umrlo starko.
Grozovita nesreča se je zgodila v Gorici dne 26. aprila in je zahtevala svoje žrtve med delavci. Ob pol 3. se je namreč usula plast peska in kamenja v mestni jami, kjer kopljejo pesek za posipanje cest, ter pokopala pod seboj sedem delavcev. Tri je zasulo do polovice in so jih kmalu izv ekli izpod kamenja. Štirje so bili pa zasuti popolnoma in ni bilo nobenega upanja, da jih rešijo. Reševalna dela so se zakasnila, ker so morali poprej podpreti peščeno steno steno, ker se je bilo bati, da se vsuje nova plast na reševalce. Polagoma so izvlekli tudi ostale štiri, seveda kot mrliče. Reveži so bili popolnoma zmečkani. Poznejše poročilo pravi, da je hodila ponoči okoli podrtine neka ženska in vpila, da je podsut tudi njen mož. Imeli so jo za blazno, toda ko je policija naslednjega dne zjutraj ob 7. uri odredila kopanje po razvalinah in so do desetih dopoldne kopali, so našli pod ruševinami mrtvega Andreja Medveška iz Kanala. Medvešek ima tri hčere, najstarejša ima 12 let. Policija je prijela podjetnika, ki se je ves zbegan vsled nesreče in smrti svojega sina skril pri nekem prijatelju. Mrtvih je bilo pet delavcev, med njimi štiri Slovenci, trije so pa ranjeni Vodstvo pod etja niti vedelo ni, kako se pišejo uslužbeni delavci in koliko jih je bilo na delu.
Tatovi. Ob belem dnevu so ukradli tržaški tatovi z oltarja v cerkvi sv. Jožefa pri sirotišnici na ulici deli' Istria dva svečnika vredna 56 kron.
Don Vatovaz, župnik pri sv. Jakobu v Trstu, se je pritožil proti razsodbi okrožnega sodišča, ki ga je obsodilo na 100 kron globe, ker je očital socialno-demokraškonm .Lavoratore . da je od vlade podkupljen. Deželno sodišče je don Vatto-vaza oprostilo.
Za ljudsko pe je v cerkvah. Na Italijanskem se je usnovalo društvo za razširjenje ljudskega petja v cerkva’'. Papež je ljudskemu pet.u jako naklonjen Rekel je društvu, da pri slavnostnih liturgičnih opravilih bodi latinski jezik sicer naj pa ljudstvo peva v svojem narečju. Isto je pov-darjal naš list že večkrat, da naj gojimo svoje slovensko petje po cerkvah, ki je smerno pač vedno rabiti izjemši pri strogo cerkvenih slovesnostih in liturgičnih obredih, ko mora pevski zbor pevati v istem jeziku, kakor duhovnik pri oltarju.
Blagaj n iStvo .bratovščine družbe sv. Cirila in Metoda” za župn jo Starega sv. Antona je sprejel novi duhovni pomočnik Jakob Ukmar bivajoč v ulici Fabbri štev. 2. Članom se priporoča točno plačevanje letnine, posebno velja to za one, ki so s plače'anjem še zaos‘aIi;
Celo mesto se je prestrašilo v soboto dne '11. aprila večer ob 8. uri, — namreč Kranj — ko je strela udarila v drog električne napeljave poleg župne cerkve. V Irenotku je uiio vse mesto v svetlobi en pok — in električne žarnice so vse ugasnile nastala je črna tema. Dve osebi, ki sta bili slučajno pri vodnjaku ob župni cerkvi, sta bili vrženi ob tla, strahu pa je strela povzročila veliko. V cerkvi, kjer se je še izpovedovalo, se je čutilo, kakor da je nekdo močno ustrelil iz samokresa. Po nekaterih hišah so se razpočile „hruške“ (svetilke).
Vreme se je vendarle izboljšalo toliko da imamo vsaj nekaj pomladanskih dni. Vsi poljski pridelki so vsled dolge in hude zime zelo zaostali.
Naš cesar se je povrnil 29. aprila ob 2 uri 45 minut naza na Dunaj in s! odpelja naravnost v Schonbrunn. Popoldne se je vršil na Dunaju ministrski svet. Beck je kratko poročal o cesarjevem potovanju. Ko je zapuščal cesar Prago ga je pozdravljala velikanska množica, ki je napravila šp lir od Hradčina ilo kolodvora Burni „Na zdnr» klici so izpričevali udanost češkega ljudstva sivolasemu češkemu kralju Ob 9. dop Idne se je odpeljal cesarjev posebni vlak na Dunaj. Milosrčno svoje srce je dokazal vladar tudi ob ^vojem praškem obiskb. Daroval je praškim, ubogim K).000 kron irir na<)alj|e.ubož^m v. nm-tih Karlin, Smichov, Krai e-vj Vinolpadi in Žižkov po jjOO kfon, za uboge manjših občin po 500 kron, praškim dobrodelnim zavodom, jn društvom J.7 00() (krpn Namestniki grofu Cpudenlio,ve.u..je cesa^. izjavil,, da je zado,-voljčh s bivapjem v. Pragi in, se. um je toplo /a
hvaljeval. Praškemu županu dr. Grosu je obljubil cesar, da pride prihodnje leto k praški jubilejski rastavi. Jud >vsko vodilno glasilo »N. F. Pr.* je iznenadilo cesarjevo lastnoročno pismo, ker na-glaša da je prišel trenotek narodnega sporazum-Ijenja List sodi, da se dobe pozneje tla, ki bodo ugodna za seme, ki ga stresa cesarjevo pismo.
Dunajski župan Dr. Lueger se je dne 27. aprila povrnil iz islrskega zdra ilišča v Lovrani zopet na Dunaj. Dunajčani so ga sprejeli slovesno pa tudi med vožnjo so ga v Ljubljani, v Gradcu in drugod navdušeno pozdravljali. Luegerjevo zdravstveno stanje je povoljno. Županskih poslov ne more še prevzeti ker ;-labo vidi. Ostane pa ua Dunaju da sodeluje po svojih močeh pri občinskih poslih in jih nadzoruje. Dr. I ueger toži inženirja Frassla zaradi razžaljenja časti Trdil je namreč mož na nekem volilnem shodu da dobiva na leto iz mestnih ustanov nagrade 100.000 kron.
Šolske kazni mislijo poostriti na Duna.u po ljudskih in meščanskih šolah. Dunajski okra ni šolski svet se je izjavil *a strož e kazni in pozval šolska vodstva, naj se izjavijo, če zadostujejo sedanja kazenska sredstva iu v koliko naj se razširijo — Morda pridemo še počasi nazaj na šibo, ki ,.novo mašo poje”. Odkar je postava odstranila šibo iz šole, je šolska mladež vedno bolj razbrzdana.
Zgradba cerkve na Viču pri Ljubljani napreduje, precej naglo. Zvonik je dograjen J2 m visoko, cerkveni zid 7 m. Cerkev bo do zime pod sti eho.
Parobrodni promet med Trstom in Benetkami. „Avstrijski Lloyd“ objavlja da uvede za čas ,,Mednarodne umetniške ra-stave v Benetkah1, vsakdanjo zvezo med Ti stom in Benetkami. Vsako nedeljo se odpelje parnik v Benetke ob 8. zjutraj, ostale dni pa ob 12. ponoči, razven ^b sobotah, ko se povrne ob 7 uri zvečer. Nova služba se je otv.orila dne o. majnika in traja dnevna zveza do meseca oktobra. Dne 27. aprila so slovesno otvo-rili umetniško razstavo v Benetkah. Italijanskega kralja je zastopa! grof Turinski.
Nesreče ua morju. Španski parnik „Leon“ je zadel ob španskem obrežju ob angleški parnik. Vse moštvo je utonilo. — Izseljeniški parnik . Gitta di Milano* pogrešajo. Bati se je, da se je ponesrečil. Na parniku je bilo 1000 oseb.
Prvi mijnili v Trstu. Ob 10. 10. uri dopoldne je bil običajni socialist čni shod, potem so šli po mestu. Na velikem trgu so upili: Doli z meščanstvom ! Liberalci so priredili protidemon-i-(racijo, ki je Socialistični spravila v nered. Začeli so se zmerjati' in slednjiš pretepati s palicami. Pred mestno hišo je nastal pravi pretep, da so v kavarni Municipio zaprli okna boječ se. da šip
ne pobijejo. Eno marmornato mizo so razbili. Ko se je sprevod pomikal dalje, se je razcepil v več manjših skupin, ki so prirejali govore, pri katerih je prišlo do ostroga prerekanja med socialisti in liberalci v katero so se vmešavali tudi mladi republikanci. Ranjen jo bil socialni demokrat Mario Spinčič, ki je dobil po glavi.
POLITIKA.
Avstrija-Ogrska Volilni boj je na vrhuncu. Z vsemi silami delajo stranke: vseh narodov in vseh barv, da bi prpomogle svoj m kandidatom o-ziroma načelom do zmage. Ne lažemo pa, če rečemo, da najostudnejšp agitacijo uprizarjajo v novih krajih socijalisti. Ne strašijo se ne pred lažmi ne pred grožnjami. Mislimo, da so se med tem času odprle marsikomu oči, da je spoznal te brezverske osre^evalce ljudstva Obseg našega lista nam ne dovoljuje, da bi obširneje pisali o volitvah, rečemo le, da čeravno bo izid iznenadil v marsi-kakein kraju, vendar upamo da pošljejo Slovenc; na Dunaj večinoma odločne katoliško narodne može. — Naš min. za zunanje zadeve Aerenthal se je podal v Berolin, kjer je bil sprejet od nemškega cesarja >n je imel pogovore z nemškimi državniki glede svetovne politike. Ta obisk je bil odgovor na obiske angleškega kralja na Španskem in zlasti na Laškem. Angleži in Nemci si namreč niso dobri prijatelji. Zato pa išče angleški kralj po Evropi zaveznikov, da bi tako osamel Nemčijo. Pri tej snubitvi ima srečo. Spanci, Portugalci, Franci in Labi so na njegovi strani, z Nemčijo drži le Avstrija. Angleži so tudi hoteli staviti predlog na baški mirovni konferenci, ki se snide to poletje za razoroženje, toda temu se je uprla Nemčija. To snovanje novih zvez ne pomeni nič dobrega. — Naša deželna hramba dobi svojo artilerijo. — Dunajski župan Dr. Lueger se je povrnil nekoliko boljši na Dunaj : hoče poseči osebno v volilni boj. Dober tak vojvoda ki stoji, če tudi telesno potrt, v važnem trenotku na svojem mestu in ne zapusti svoje armade. — Ogrski ministri so bili te dni na Dunaju, da so poročali cesarju. Koncem meseca maja, po končanih volitvah se zopet začno pogajanja med našimi in ogrskimi ministri zaradi nagodbe.
Drugi kraji. Na Španskem so imeli volitve. Ljudstvo je pometlo iz parlamenta skoro vse liberalce. Ogromna večina poslancev je konservativna. To je odgovor na počenjanje liberalcev, ki so tudi v katoliški Španiji začeli protiversko gonjo, podobno oni na Francoskem. — Francoski socialistični ministri že okušajo grenki sad svojih svobodomiselnih naukov. Učitelji in uradniki so namreč zahtevali pravico, da se smejo združevati v
sindikate. Vlada je pa, t,o prepovedala in še celo nekatere odslovila iz službe oziroma zaprla. Zato so pa radikalni socialistični poslanci ojstro napadli zlasti ministra Klemensija in Briana, ki sta se pa jako nespretno branila. Ni izključno, da bo moralo ministrstvo napravili prostor drpgcnru. Lastni otroci' so jim začeli rasti čez glavo! — V štabu laške socialne demokracije je nastal razkol med generali in sicer radi — nepoštenost. Očitajo si jeden drugemu najlepše reči. No ja. šaj vedno pravimo da, kdor je pošten ne more bi.ti: med socialnimi demokrati. Smilijo se nam le zapeljane množice.
DOMAČI ZDRAVNIK.
Vnetje pljuč. To pomlad se e pojavila ta bolezen obilni meri. Mnogo je že za stran vnetja' pljuč umrlo, ker biso znali za domača zdravila proti tej bolezni. Evo tokaj domači nasvet. Kadar kje koga zbada ali peče oprsih ali trebuhu naj naloži na prt namazanega kisliga zelja, seveda veliko boljši je mrzla skuta (sir). Odeni se dobro-in čakaj poldrugo uro.1 Če te neba zbadati, ni treba čakati; če pa še zbada in peče, ponovi še enkrat in večkrat z novimi obkladki če je potrebno. To priprosto zdrevilo odvzame ogenj in bodenje v nekoliko urah. Zato smemo reči, da je skuta (sir) v tem nevarnem slučaju najboljše zdravilo ; z njo samo lahko rešiš mnogim ljudem življenje. Za znotraj naj jemlje bolnik vsakega poldne žlico la škega. ali boljše mandelnovega olja, ki ga dobiš vsaki lei arni. 'tudi ovitki so pravo domače zdravilo. Omeniti moram, da ne bo vsakega v prsih, kadar se mu vnamejo pljuča, in da tudi ne žge vsakega ; zato naj človek ne misli, da bi se ne smel tako zdravili, če ga ne bode ali než ge. Život pa postaja vsakemu hudo vreč, in žila silno bije : lo so znamenje, da je treba skute (sira) in ovitkov.
GOSPODARSKE STVARI.
Jajca se ohranijo do pol leta in še dalje : Z makovim, še bolje pa lanenim oljem namazana jajca se obranijo do pol leta in še dalje.
Črnilo za železne peči Vzemi navadne tube ali grafita, zmešaj ja z beljakom od jajca in namaži s čopičem ali pa s krtačo peč. Ko se posuši. drgni jo s krtačo in svetila se bo.
Citrone in pomaranče se ohranijo. Šelak se razstopi v špiritu, ž njim se omočijo citrone ali pomaranče in pustč, da se šelak posuši. Duh in okus ostaneta ; šelakova Skorjica pa se z lubom odlušči.
Les, ki ne zagori. Ra^stopi 3 dele galuna in en del železnega vitrijola (modre galice) v 6 delih vode. To tekočino razgrej, omoči dvakrat les, ki ga hoče5 pred ognjem obvarovati in pusti vselej, da se posuši. Potem si naredi testo iz presejane lončarske gline in vode in vleči znjim les. Tak les ne bo nikdar zgorel, ker zamore le prav počasi tleti.
PRECjO V ORL Nabira in piše Mihael Pu-tišek
Ako mu prst pomolimo, prime za vso roko.
Po izgubi poštenja gre radost življenja.
Hči skopuhova je dostikrat žena požeruhova.
Ra:e danes pečenega škrjanca, nego jutri kokoš. Enkrat z batom, enkrat s psom.
Od pastirja se vedno kaj tirja.
»Daj* je umrl, ,nekda • ga je pokopal.
Takrat je dobra pšenica, ko se ji uklama žanjica. Gvenk večkrat pravico prevpije.
Ukradena reč za gospodarjem vrišči.
Kdo je dober, ta je usmiljen, kdor hudoben, ta
[neusmiljen.
Visoko glavo nosi prazen klas : prazen sod ima
[velik glas.
Kdor v potu svojega obraza ne jč kruha, mu malo
[tekne ali pa nič. Najlepši grb tega sveta sta kmetu plug in motika sred polja.
Kar je solnce za zemljo, to je čista duša za sveti
[raj.
Kar je strašilo za ptiče, to je hudobnež za ljudi. Smrt mori, ker nič ne spi.
Kdor se blagoslova boji, njega že peklenšček drži. Kdor ne seje ta ne žanje, kdor ne dela ta ne je. Kdor se križa boji, njemu se satan smeii.
Kdor naprej dela račune, vedno zgubi in nič ne
[dobi.
KOLEDARČEK.
Maj.
12. VI. p o v e li k o n o 6 n a nedelja. (Evangelij: Jezus govori o pričevanju sv. Duha). Pankracij, m.; Nesej, ni — Danes je mlaj ob 9. uri 57 min. dopoldne. Ključ napoveduje spremenljivo vreme. —	13 pondoljek.
Servacij, šk.: Glicerija, d.; Peter Reg. — 14 torek Bonifacij, m.; Viktor in Korona m. — 15. sreda. Zofija, muč.; Hilarij, op. — 16 četrtek. Janez Nepomuk, muč; Ubald, škof.— 17. petek: Poskal, sp.; Maksima, dev. — 18. sobota. Post in z d r-ž e k mesnih j e di j. Feliks, sp.; Venancij, m.; Erik, kr. — 19. Binkoštna nedelja. (Evangelij : Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni). Celestin. pap.; Jos sp — 20. B i n k o š t n i ponedeljek. Bernardin spozn, Bozila. — Danes j e p r v i k r a e c ob 2. uri 25 min. popoludne. Vreme se bo ustanovilo. —	21. torek.
Valens, muč.: Feliks, sp. — 22. sreda. Helena, dev.; Julija, dev. Emil. — 23 četrtek. Deziderij, šk.; Andrej, sp. — 24. petek. Marija Dev. pom. k r i s t.; Ivana. — 25. sobota. Gregor VII. pap. ; Urban I pap. — Ta teden je kvatrni teden, torej post in zdržek mesnih jedi v .-redo, petek in soboto.
le en Četrt.
Le en četrt zakličem še,
Potem pa brž domov Za mali ta četrt seve Ne gre pač par volov.
Še en četrt zaklical je, —
Obrnil ga takoj —
In zopet še zažejal je —
»Izjema je nocoj“ . . .
»Še en četrt gotovo smem To ne velja pet krav Še en četrt resnico dem Kot mož, ki ima prav.
„Le en četrt-* se je glasil Hripavo v motno noč »Gozdov in njiv ne bom zapil,
Ne pade moja moč„.
Čez nekaj let »le en četrt*1 Je uničil kmetu vse —
Popolnoma potrt Na smrt opil se je.
TO IN ONO.
Židovsko kraljestvo. Žid Albert Rotšild na Dunaju je že 1. 1901 imel 11,120.000.000 kron premoženja. Vsak dan daje ta svota 1,200.000 obresti na 47r. V 14 letili se glavnica podvoji. Drug Rotšild, ravno tako bogat je v Parizu, tretji v Frankfurtu, četrti v Londonu. Zadnja dva sta malce bolj revna Vse države so dolžne Ž dom in vsi kristjani plačujejo davke za Žide.
ZalnvEH-ia.
V nedeljo dne 28. aprila se je poslovil od nas č. g. Anton Slamič kaplan pri Starem sv. Antonu v Trstu. Splošna žalost, ki je zavladala med nami vsemi, je pričala kako zelo smo ga ljubili. Prav prisrčno se mu zahvalujemo za ves njegov trud in za nauke in lepe spomine, ki nam ostanejo v vednem spominu
Iskreno se mn zahvaljuje tudi Marijina družba, ker je bil tudi vedno pripravljen pomagati ji in skrbel da bi se vedno več množda, saj je sam pridobil veliko deklet za družbo Naj mu Bog in Marija stotero povrne
ZA UČENE LJUDI.
Nasprotniki resnice pravijo, da se samosta ni ne brigajo za vedo. Zato naj govore nekatere številke. Knjižnica v dunajskem šolskem samostanu ima 100.000 knjig, ona v Kremsmunstru 85.000, v Admontu 81.000, v Hohenfurtu, St. Florianu, Strahovu 80.000, v Klosterneuburgu, Gottweihu, Raigeniu in Sv. Petru 70.000, v Teplu in Zvvettlu 60.000. Zraven tega so nekateri posvetnjaški učenjaki radi pokradli mnogo dragocenih del iz samostanskih knjižnic.
Vinska trta stara 190 let se nahaja v Ne-ckaran (Baden-Pialc). Latnik ima 80 kvadratnih metrov površja, in daje 125 kg. grozdja. Steblo je debelo 122 cm.
Vremenski pregovori ve!, travna.
1. Ako Trijakov dan dežuje,
Dobra letna naslednje.
12. Če sv. Pankraca dan solnce peče, Sladko vince v klet priteče.
25. Na svetega Urbana solnce gorko, Obilno bo vina, ki bode sladko ;
Če pa ta dan prirosi,
Trta le cviček rodi.
Kakor je vreme svefga Urbana,
Tako bo tudi maPga srpana.
Če na svefga Urbana lepo,
Rado suši se po letu seno.
Velikega travna mokrota,
Veliki traven moker, rožni cvet pa mlačen, Kmet bo tisto leto žejen ino lačen. (Ker ne bo ne vina, in ne kruha.)
Velikega travna če velikokrat gromi,
Kmet se dobre letine veseli.
Če je velikega travna hlad,
Tedaj lepa zelenjad,
Dobro se pridela vino Polne žitnice z no ino,
Tud’ ledine in sena,
Svisle polne do vrM.
Trte če o polni luni cvetč,
Polne, žlahtne grozde obrorlč.
Cvetje hrasta če je krasno,
Dobra letna zablešči ;
Če pa hrast meJlo cveti,
Bo v shrambah tudi jasno.
DAROVI.
V mesecu aprilu so zavodu sv. Nikolaja v Trstu sledeči priskočili v pomoč :
Novi sv, Anton iž cerkvenega fonda v dobrodelne namene 17 K, č. g. Huter, župnik v St.
Lipšu 10 K, č. g. Velikonje J. kurat Juršeči 5 K, N. N. 5 K, č. g. Romoveš J. žup. Poljane 6 K, rodoljubka N. P. Trst 4 K, č. g. Vrankar J. ž. Koprivnik 2 K, g Fakin A. nadučitelj Repentabor 2 K.
Skup .	5P— K
Preostanek marca .	174-85 „
Udnina		18-40 .
Posredovalnina .	.	44-— „
Skup .	288-25 K
Troski:	
Klemencu na račun (star)	.	.	20-- K
Knjiga ,Splošni naslovnik« .	.	8--- -
Kurjava in razsvetljava ....	12-90 n
Poštnina		3 80 ..
Perica		9-27 ,
Poprava postelj .....	.	5-40 „
Hrana in plača društven, osobju .	64-- ,
Skup .	123-30 K
Ako se od dohodkov ....	288-25 K
odštejejo troški		123-30 „
Ostiija še . .	164-95 K
Vsem dobrotnikom in dobrotnicam naj obilno poplača Majnikova Kraljica!
NAŠE SLIKE.
Kitajska kazen (str. 129) :	„Kanga ali pa
Kangoo . Gorje človeku, ki mora vtakniti glav > v to ploščo.
Ravena(str. 137). To mesto na Laškem je bilo nekdaj lob morju nasproti Pulju, sedaj pa je precej oddaljeno od obali. Leta 526, 26. avgusta je umrl tu Teodorih, kralj vzhodnjih Gotov. Slika nam kaže grob tega znamenitega moža, ki je bil bo jevnik prve vrste, pa tudi moder vladar. Naše slovenske dežele so bile tedaj pod njegovem žezlom. Nemci ga imenujejo »Dietrich von Bern *.
UGANKE.
Rešitev ugank:
D e n a r. Prav so rešili : T. N.. M. S., M. Pustišek, Jankovič Pavel (Griže pri Celju).
NOVA UGANKA.
Rudeča obleka, belo meso črna duša.
Kaj je to ?
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M P. Vremenski pregovori so nam dobro
došli.
L. B. .Pri kapelici' — srednja veljava za reservo. Toda korajža velja Le naprej, pa tudi kaj drugega gradiva.
Tekoče število naročnikov: Torej led je prodrl. Prvikrat ste v javnosti s svojim spisom. To naj Vam da pogum in pridnost.
ZA KRATEK ČAS.
Bomba k v ušesih. „Kako to, da imate vedno bombak v ušesih, kadar ste doma v sobi? in nikdar ne, kadar ste na prostem?" — Da res je prijatelj ! »Ali ne znate, da imam tri hčere, katere vse zahajajo v glazbeni za'od‘.
Koliko je na uri ? — Dijak — dijaku : ,,Povej koliko imaš na svoji uri ?“ — ,,Sedem kron“ — ali jo hočeš znabiti kupiti ?
V šoli. Učitelj :	,,Kedaj neha jesen ?“ —
Učenec : Kadar začne zima“. Učitelj : „Kateri je najkrajši dan leta ?“ — Učenec:	„?1. gruden1.
Učitelj : „Dobro !“ „Pa kako dolgo traja ta dan?“ Učenec : ,0<1 jutra — do \ ečera-1.
NOVA UGANKA.
Neka bogata gospa je prinesla z dragocenimi kameni olišpan križ k zlatarju, da bi ga ti po-
pravil Da ne bi nobeden djamant .zmanjkal, jih je gospa na sledeči način preštela: da je od spodaj gor 15, od spodaj na eno 15 na drugo tudi 15 kamenčkov štela. Toda zlatar je od 25 dija-mantov 2 ukradel, ne da bi to gospa, ki je ravno tako štela, kaj zapazila. Kako je to ?
15
14
13
12
11
15 14 13 12 11 10 11 12 13 14 15 9 8 7 6 5 4 3
2 /
I
ZialOgjEl
likerjev v sodekili m botiljkah
Jakob Perhauc
TRST — Via delle Aeque —■ TRST
'Varilki izbox»
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Ceno zmerne.
Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd.


Prvi slovenski denarni zavod v Trstu
i? Iržaška posojilnica in hranilnica ^
registrovma zadruga z omejeno zaveza.
Piazza Caserma štev. 2, I nadst. (v lastni hiši).
Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po4'7o vlaga sc lahko po I kr. Rentni davek plačuje zavod sam in ne vlagatelji.
Posojuje denar na menjice zastave in vknjižbe.
Ima najmodernejšo varnostno celico, varno proti vlomu in požaru, v njej se shranjujejo lahko : vrednostni papirji, zlatnine, biseri, testamenti itd.
Ako hoče kdo kupiti
srečlte na obroke
mu to preskrbi posojilnica jako po ceni.
~~x~r
Z Bogom! Srečno pot! V daljno Ameriko!
Ziikaj potujejo naši Ijuilje najraje čez Tr-t m ladijah avstro-ainerišlce pamiike družbe (Avsto - Američana Bratje Kozuljč i dr.) V t *'govor :
..Rafaelova družba" v Trstu pri-noroči to iz teli le vzrokov:
1'redno'ti: v Trstu I) -iuo mi doma, 'J) smo pod avstrijskim vai-slvam do Amerike, 4> ni treba Menjavati denarji', ) si lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicah, uradih, cerkv h), (5, imamo ve moma savanske sopotnike.
Prednosti: na ladijah avstro-ame-riške [Austro-Američana] plovitbene družbe . 1) domači ljudje v postrežbi •z) doimča kuhinja, 3i uvaževanje slovanskih jezikov, v napisih govoru, v razvrstitvi (po naro Inosli v iz-eljeni škemu domu in i,a ladijaii', ) lastni iz-eljniški dom. obdan z lepim vnom na sirnem, i ven mesta I k mo'ja. Po poslopja ele Irični lramw:iy. i o vseh prostorih električu razsvetljava. Hrana in stanovanje brezp ačno pred od 1 t-vijo za 20.0(.(> oseb. 5) močne ladbe, H) v izšeljniškem domu nau eravana katol ška knpela. fiovorilo se je tudi
o p sehnem dušnem pastirju za izseljence. 7) strogo ločenje veroizpovedanja. narodnost1, spol . i*) Vožnja mnogo ceneja. !l) Zveza tudi v jurno Ameriko. I90d) — 10. t-tiogo nadziranje in poduk agentov, ki ne smej i vabiti (še manj pa siliti) ljudi v tujino.
EDINA mehanicn
Tovarna pohištva v Trstu
tvrdke
Aleksander Levi Minzi
Aiicn T e s n st. si€3
Skladišču

x l /

Pifizza Rosario št. 1

T*


mm
mm
X)es Božji dan firožim po ^rsiu, a ose zastonj.
Kaj pa bi rad rj
Par dobr h čevlje«.
.C,j liočeš dobiti dobrili čevljev n te nimaš prav polne mošnje, pojdi lepn k cerkvi -v Pelra v starem mestu ul ca Rosaiio štev 2 in stopi v slovensko za lopo ol uval Č vljarski mojster Joči i Stantič rI'i bo prav |o domače slovensko poslrepel z najboljšimi čevlji za nizk ’ ceno. Po-kus 1
*
* ♦
No kako je bil'* ? Imenitno, izvrstno Čevljev se tu dobi za vsako mo. o kakor da bi nh rji vzrastli.
Ni čudno saj zalaga ta mnjsler tuli c. kr. ljud .
■Odgovorni urednik: Ivan Gorjup
Izdajatelj: Jakob Ukmar.