34 Dve novi plošc ˇi ansambla Vedun z obujanjem slovanskega in staroslovenskega ljudskega izroc ˇila Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Ansambel Vedun Koncerti in diskografija ansambla Vedun sodijo med posebna doživetja. Nazadnje smo vse to doživeli na promocijskem kon- certu 29. nov. 2016 na Cekinovem gradu v Ljubljani. Takrat so predstavili novi plošči z glasbo Slovanskega melosa v zvočnih podobah sveta in Slovansko in staroslovensko zvočno predivo. Ansambel sam jih pripisuje plesu nenavadnih zvokov in rit- mov, harmonij, energij, občutkov in barv; zrcalo trenutnosti. Ustanoviteljica, duhovna in umetniška voditeljica ansambla Mira Omerzel Mirit, je sama ali skupaj z ansamblom v štirih desetletjih izpeljala več kot 33 »ustvarjalnih revolucij« na pod- ročju: (glasbene) umetnosti, znanosti, pedagogike, iskanj in poučevanj življenjskih in duhovnih modrosti; slednje zagoto- vo že daleč zunaj glasbe same. Pa še revolucije, kot sama pra- vi, so v svojem bistvu evolucije, saj pomembno pripomorejo k ozaveščanju ljudi in razvoju navedenih disciplin. Vse pa se zrcalijo v glasbi ansambla Vedun. Ta je po vzoru starodavnih modrosti hkrati tudi močna zvočno energijska terapija. Med najpomembnejše (r)evolucije sodijo še odkrivanje, oživljanje, arhivsko rekonstruiranje in ohranjanje zvočnih in duhovnih korenin slovenstva; v pozabo potisnjenih »predklasičnih« glas- bil in pesmi sveta ter starodavnih glasbenih tehnik in praks. Mira Omerzel Mirit, foto Ana Pišler 35 arhivsko delo je našlo svoj odmev tudi na koncertnih odrih. Prvi ansambel je tako skoraj 30 let nosil omenjeno ime. De- cembra 1999 pa je Mirit – znanstvena in glasbena samohodka – ustanovila še ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta. Ime je dobil po isto- imenskem staroslovanskem božanstvu, ki je z besedo in zvo- kom preganjalo temò in zdravilo okolje in živa bitja. Od leta 2008, ko je ansambel Trutamora Slovenica praznoval 30-le- tnico, so vsa glasbena prizadevanja obeh ansamblov združena pod enim samim imenom: Vedun. Glasbeniki pod vodstvom Mire Omerzel Mirit na temeljih njenih raziskovanj prinašajo na koncertne odre doma in po svetu poleg oživljenih biserov iz zakladnice slovenskih ljudskih pesmi in glasbil tudi starosvetne glasbene prakse; nekdaj nadvse čislane, danes pa pozabljene, kot je npr. muziciranje v poltransu. Mirit je za spoznavanje in širjenje duhovnih in glasbenih sposobnosti l. 2000 ustanovila tudi posebno duhovno šolo – katedro Veduna, slovansko-pita- gorejsko katedro za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom. Glasbeno izražanje je nekdaj sodilo med posvečena orodja šir- jenja zavesti ali duha ter urejanje sveta. Vedun med svoje koncertne tematike uvršča zvočne podobe Zemlje, zvočno prejo pozabljenih glasbil sveta, spletanje glasov preteklosti za prihodnost, vilinsko nit zvočne preje slovenskega izročila, predivo slovenskih ljudskih pesmi in glasbil, slovansko tkanje zvoka in duha, ekvinokcijske in solsticijske meditativne koncerte, decembrsko obredje naših prednikov, blagozvočje grškega buzukija v melodijah sveta, pozabljeno blagozvočnost strun v melodijah sveta, obredne pesmi in svete zvoke kultur sveta, starosvetni zvok slovanske duše, zvočni skok v novo za- vest, šamanska obredja naših prednikov, pojoče vezi skozi za- store časa … Ker sta znanost in umetnost pred stoletji in celo tisočletji hodili z roko v roki in oplajali ena drugo, sta skupaj osmišljali kulture in filozofije življenja. Umetnost v službi znanstvenih odkritij, še zlasti astronomskih, je nekdaj sodila med posvečena orodja širjenja zavesti, duhovnih obzorij in obredij. Zato so dostojan- stveniki preteklih dob morali biti odlični znanstveniki in glas- beniki pa tudi duhovni učitelji in zdravilci hkrati. Prav Mira Omerzel Mirit v svojih ustvarjalnih projektih povezuje znanost in umetnost, teorijo in prakso, materialno in duhovno izroči- lo, objektivno in subjektivno, slišno in neslišno, preteklost in sedanjost (za prihodnost). Doslej je izpeljala več kot 30 ustvar- jalnih – znanstvenih, umetniških in osebnih duhovnih revolu- cij. Ustvarjalna bera treh in pol desetletij aktivnega glasbenega delovanja v minulih štirih desetletjih in poletno muzikoloških raziskovanje je sledeče: ok. 50 znanstvenih (etno-arheo-mu- zikoloških) študij in sedem knjig, več kot tisoč komentiranih koncertov ansambla Trutamora Slovenica/Vedun doma in v tujini, 18 plošč in cedejk, več kot 30 tematskih TV-oddaj in serij ter koncertnih in drugih TV-posnetkov, obilo radijskih in časopisnih intervjujev ter na stotine javnih predavanj o biti Prav ansambel Vedun (nekdaj Trutamora Slovenica in Truta) pa je prvi te vrste pri nas, edinstven je tudi v svetovnem merilu. Njihove izvedbe so pravzaprav iskanje celovitosti, dovršenosti, sozvočja in blagozvočja ter globoke ponotranjenosti; praz- novanje različnosti in podobnosti v zgodovinskem spominu kultur in glasbenih praks preteklosti. Polnost nadčutnosti v zvočnem izražanju plemeniti izvajalce in poslušalce ter krepko presega običajna glasbena prizadevanja, izvedbe. Tudi zato je ansambel Vedun še posebej občutljiv in namenjen za staro in prezrto glasbeno izročilo sveta. To nenehno dokazuje v skoraj 40-letnem koncertiranju doma in po svetu. Na glasbene odre prinaša nekaj svojstvenega: kozmičnega, transcendentalnega, marsikdaj mejnega z onostranskostjo. Saj Vedunovi izvajalci kot glasbeniki terapevti obujajo starosvetno glasbeno prakso svečenikov zdravilcev glasbenikov, ki pojejo in igrajo v nad- čutnem stanju zavesti ali celo transu: ko se um utiša, ter tako dobljene melodije in harmonije podarjajo poslušalcem. Tran- scendentalni zvoki uglašujejo duhovne in snovne ravni telesa in bivanja. Glasbeniki, varuhi slovenskega in slovanskega – pa tudi svetovnega – glasbenega in duhovnega izročila, v kar se da prvobitni obliki oživljajo stoletja dedovano zvočno prakso: od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na že pozabljena glasbila preteklosti. Koncerti, zvočne terapije in plošče ansamblov Trutamora Slovenica/V edun zara- di vsega navedenega sodijo med posebna doživetja. So namreč umetniško terapevtske stvaritve s harmonizirajočim meditativ- nim zvokom, ki ga glasbeniki terapevti kanalizirajo med po- slušalce v transcendentalni zavesti ali poltransu, ko se njihov um utiša. Takšna glasbena praksa je bila nekdaj zelo cenjena, ponekod pa je tako še danes. Tovrstna dragocena zvočna preja razstavlja in sestavlja, globoko sprošča in zato posredno tudi zdravi. Glasbeniki z inštrumenti različnih kultur sveta preva- jajo v fizični svet vseprisotno kozmično življenjsko energijo in urejajoči zvok trenutnosti, ki ga najlažje opišemo kot spontano muziciranje z močnim energijskim nabojem. V to zvočno tkan- je pa vnašajo še zanimive starosvetne pesmi različnih kultur in duhovnih tradicij, še posebej pa bisere iz slovanske in staroslo- venske glasbene dediščine. Tisočletja dedovane pesmi in nik- dar ponovljivi zvoki trenutnega navdiha ter barvito oglašanje neobičajnih glasbil prebujajo ljudi in širijo zavest tudi današ- njim poslušalcem ter polnijo človeške duše z milino večnosti in brezčasnosti. Znanost in umetnost sta pred stoletji in tisočletji hodili z roko v roki ter se oplajali. Pred 45 leti pa je dr. Mira Omerzel Mirit (roj. 1956), tedaj še študentka etnologije in muzikologije, pri- čela z etnomuzikološkimi terenskimi raziskavami po sloven- ski deželi in z zbiranjem ljudskih glasbil, ki so z veliko naglico izginjala iz našega vsakdana. Pri dvaindvajsetih letih je usta- novila ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, ki je kot ambasador slovenske glasbene dediščine ponesel glas slovenstva po svetu. Mirino terensko in 36 Dve novi plošc ˇi ansambla Vedun z obujanjem slovanskega in staroslovenskega ljudskega izroc ˇila ščine. Vse omenjeno povezujejo v svojevrstno unikatno kon- certno zvočno obredje in brezčasno glasbeno prejo. Kot ambasadorji slovenske glasbene dediščine je ansambel Trutamora Slovenica/Vedun gostoval na vseh celinah sveta in muziciral tako za otroke in mladino kot tudi za zahtevno glasbeno in znanstveno občinstvo. Glasbeniki ansambla V edun pojejo in igrajo v transcendentalnem stanju zavesti ter tako po- segajo na ravni onkraj fizičnega sveta, na ravni duhovnih počel, kjer se poraja in oblikuje vse obstoječe; duhovno in materialno. Kot mediji za frekvenčno (zvočno) valovanje človeku doseglji- vih dimenzij resničnosti kanalizirajo ali prevajajo skozi sebe neponovljivi spontani zvok, ki pa ni običajna improvizacija. V to zvočno prejo pa tkejo pesmi in melodije različnih kultur in iz različnih zgodovinskih obdobij. Restavrirajo in obujajo pozabljena starodavna glasbila in svečeniško glasbene prakse, npr. staroslovansko šamansko grleno alikvotno petje. Glasbi tako neposredno vračajo nekdanjo posvečenost, učinkovitost in starosvetnost. Mira Omerzel Mirit je doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočnoenergijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega univerzalnega fre- kvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in V edun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdra- vljenje z zvokom Veduna. Mirit je nadalje avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih ter pionir- ka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Je samohodka, pravijo njeni stanovski kolegi, ki ubira neznana pota; pota skrivnega. Vsa njena ustvarjalnost in dela ter tudi ansambelsko odrsko in koncertno delovanje temeljijo na modrostih različnih kultur preteklosti. Obiskala je mnoge modrece, zdravilce, svečenika – glasbenike in šamane različ- nih kultur na vseh celinah: severnoameriške Indijance plemen zvoka in izročilih sveta. Od l. 1995 v okviru njene šole Veduna – slovansko-pitagorejske katedre za razvoj zavesti in harmoni- ziranje z zvokom, potekajo Mirina predavanja, tečaji in delav- nice o zakonitostih bivanja in življenja, razsežnostih in močeh zavesti in zvoka, o kozmično-zemeljski resonanci – sonihanju in sozvenenju ter o duhovnih modrostih naših prednikov. Je tudi učiteljica mnogim slovenskim in tujim duhovnim učite- ljem in zvočnim terapevtom. Glasbena umetnost še pred slabim tisočletjem ni bila razslo- jena, temveč dokaj enovita in vsepovezana. To celovitost so v evropskem prostoru izpričevali še srednjeveški pevci in godci oz. potujoči muzikantje, bardi in »gauklerji« (tj. igralci), ki so bili hkrati tudi magi, alkimisti in zdravilci z zvokom. Kot sledil- ci domorodnih tradicij in staroveške pitagorejske modrosti so imeli široko paleto znanj. Visoka umetnost izkazuje prefinjenost duha in uma, ljudska pa v prvi vrsti zrcali povezanost z Zem- ljo, ritmi vesolja in življenjem ter je ogledalo mnogodimenzio- nalne kozmično-zemeljske zavesti. Mirit raziskuje in ponovno obuja še zlasti prežitke in tisočletja dedovano staroslovensko in staroslovansko glasbeno in duhovno tradicijo, že pozabljena učenja o učinkovanju in močeh zvoka, kozmično-zemeljskih ritmov in duhovnih počel v vsakodnevnem življenju ter tehni- ke za uglaševanje sebe in okolja. L. 2000 je svoje raziskovanje razširila še na razkrivanje brezčasnih modrosti različnih kultur. Dognano povezuje v celovito planetarno učenje. Kot varuhinjo (wisdom keeper), zdravilko – šamanko, duhovno učiteljico in medkulturno povezovalko (runner) so jo prepoznali tudi mod- reci drugih kultur. Njeno pisanje pa so označili za svete knjige prihodnosti. Kot logična posledica raziskovanj in povezovanja teorije in prakse je nastal ansambel Trutamora Slovenica, da- nes imenovan Vedun. V bogastvu glasbenih oblik in zvočnih formul starega sveta glasbeniki ansambla Vedun, ansambla za starosvetno glasbo, razkrivajo različnosti in skupne imenovalce slovenske, staroslovanske, evropske in svetovne glasbene dedi- Ansambel VEDUN, naslovnici dveh cedejk 37 Etnomuzikološki kotic ˇek ga veka do danes), z etnološkimi, znanstvenimi in duhovnimi knjigami ter članki, s predavanji, seminarji, tečaji in delavnica- mi, zvočnimi »kirurgijami,« skupaj z ansambloma Trutamora Slovenica in Vedun, s koncertnimi predstavitvami glasbenega izročila naših planetarnih prednikov, tudi praktično (aktivno glasbeno) dopolnjuje etnomuzikološka in duhovna spoznanja o slovanski in slovenski ter svetovni kulturni dediščini in iden- titeti. Njeno znanstvenoraziskovalno, umetniškopoustvarjalno in pedagoško delo je posvečeno tako razgaljanju čutnih (sluš- nih) in nadčutnih (duhovnih) sposobnosti in sporočil svetovne glasbene dediščine ter pozabljenih praks kot tudi odkrivanju zakonitosti človekovega življenja in bivanja, razkrivanju cil- jev in namenov človekovega potovanja. Mirit na tem temelju raziskovalnih dognanj oživlja in razvija tudi tehnike duhovne rasti, načine učinkovitega (samo)urejanja in zdravljenja duše in telesa, ključe vsespoznanega zavedanja in delovanja. Njenih tečajev se udeležuje staro in mlado: od študentov, pedagogov, profesorjev ter jezikoslovcev in prevajalcev do zdravnikov in drugega medicinskega osebja, umetnikov, muzikologov, etno- logov, filozofov, arhitektov, pravnikov in drugih iskalcev mate- matično tehničnih profilov ter upokojencev. Pomembna je le širina zavesti, nikakor pa ne količina informacij v glavi! Glasbeniki igrajo na izvirna glasbila muzejske vrednosti (iz Mirine obsežne zbirke več kot 250 glasbil) in na replike zgo- dovinskih različic, tudi prazgodovinskih. Za urejajoči zvok uporabljajo glasbila minulih dob, ki so se kot ljudska glasbila (netemperiranih uglasitev) ohranila vse do atomskega veka, prav tako pa uporabljajo tudi šamanska glasbila različnih kul- tur, ki že s svojimi tonskimi višinami in uglasitvami delujejo sproščujoče: sibirski (hakasijski) mikrointervalski čartan, sred- njeveške, baročne in ljudske cimbale, bizantinske in orientals- ke tambure, turška dzura in grški buzuki (buzuki tudi v vlogi mandoline, balalajke, turške tambure in drugih glasbil), arabs- ko lutnjo, arabski gimbri, tuvanski igil in sibirsko-mongolski murnihur, arabski rabab, dubrovniška ljirica, balkanske gusle, havajske ukulele, južnoameriški čarango, kitajske gosli erhu, slovenske bordunske in violinske citre; prazgodovinske košče- ne piščali in piščali različnih kultur – severnoameriška indi- janska in majevska dvojna piščal kena, slovanske in slovenske lesene piščali in piščali iz trstike, slovanske in staroveške so- pele, šurle in dvojnice, havajske nosne piščali, slovaške fujare, balkanske frule, evropske glinene okarine, kitajska prazgodo- vinska okarina ksun, vietnamska piščal, aboridžinske pojoče cevi, panove trstene piščali z različnih celin; glasbila balijskega gamelan orkestra (bambusova ksilofona rindik, balijske piščali sulinge, palični gong, zveneči skledi kompler in komplek, dvoj- ni boben kendang), himalajske pojoče in kristalne sklede, in- dijski harmonij; ljudski strunski boben, havajski bučni boben ipu, bobni različnih tradicij – sibirski, šamanski bobni dungur, indijanski bobni, egipčanske in balkanske darabuke, defi in tamburini ter afriške džembe; renesančni, ljudski in tibetanski rogovi, staroslovanske urne, oceanijske školjke, ljudske brnivke Navajo, Hopi in Apači, mehiške Maje, avstralske aborigine, in- donezijske balijane, sibirske šamane v Hakasiji in T uvi, tibetan- ske budistične lame in indijske džotiš rišije, havajske mojstre kahune, brazilske in filipinske psihične ali kozmične kirurge. Raziskovala pa je tudi po deželah slovanske in evropske duhov- ne dediščine, po Egiptu, Grčiji, Maroku ter balkanskih deželah. Modrosti, posvečena učenja ter lastne izkušnje in preizkušnje med njimi ter pojasnila iz različnih znanstvenih disciplin je po- pisala v obsežni knjižni seriji devetih enot s krovnim naslovom Kozmična telepatija ali modrost onkraj misli in slišnega zvoka preteklosti za prihodnost, v pripovedni pravljični obliki za male in velike otroke pa v seriji Preja večnosti duhovnih zgodb in prav- ljic. Z mnogimi modrimi ženami in možmi tega planeta – ša- mani, zdravilci, svečeniki – ohranja čarobno vez medsebojne- ga sodelovanja in učenja. Še kot študentka pri 22 letih je Mirit leta 1978 sestavila ansambel Trutamora Slovenica, ansambel za arhivsko oživljanje slovenske glasbene dediščine, l. 1999 še ansambel Vedun (ansambel za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta). Po desetletjih zavzetega duhovnega zorenja je (1995) ustanovila slovansko-pitagorejsko katedro za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom – V eduna (s tem imenom deluje od leta 2001). Od leta 1995, torej že več kot 20 let, Mirit tudi pomaga ljudem pri iskanju ravnovesja, v duhovnem razvoju zavesti ter v samouresničevanju. Duhovna rast in preobrazba, ki sta se tudi v njenem življenju intenzivno začeli še zlasti po letu 1980, sta zahtevali umik iz umetniških in znanstvenih krogov. Ta njen umik v samoto in tišino je bil nujen. V tem času je preučevala vzhodne filozofije (ajurvedsko medicino, vedski džotiš) in več kot deset let prakticirala trans- cendentalno meditacijo, jogijsko levitacijo in tibetanski men- -ho (rei-chi), kar ji je pomagalo vzpostaviti drugačen življenjski vpogled ter se približati tisočletja starim duhovnim znanjem. A vse to je bila le prva stopnička duhovne piramide, ki se je pri- čela graditi. Kasneje je oblikovala tudi vrsto tehnik Veduna za pomoč ljudem v stiski ali za širše duhovno samozavedanje. Z glasbenimi sodelavci Mirit tudi aktivno muzicira doma in po svetu. Oba ansambla sta kot ambasadorja slovenske kulture gos- tovala po vseh evropskih deželah in tudi v državah na drugih celinah. S koncerti in nosilci zvoka glasbeniki tudi oživljajo ter osmišljajo Mirina teoretična dognanja. Ob 30-letnici delovan- ja (2008) so vsa svoja glasbena znanja in prizadevanja združili pod ime Vedun. 1 Poleg etnomuzikološkega terenskega razis- kovanja, odkrivanja prazgodovinskih glasbil, zgodovinskega razvoja ter zvočnih podob slovenskega, evropskih in predkla- sičnih glasbil sveta se je Mirit s sodelavci lotila še odkrivanja najgloblje biti zvoka in glasbe. Na področju etnomuzikološkega raziskovanja deluje že več kot 40 let (pričela je že v gimnazijs- kih letih v starosti 15 let). S pisanjem strokovnih etnomuziko- loških razprav (še zlasti o zadnjih glasbilih predklasičnega sveta na slovenskem etničnem ozemlju – od prazgodovine in stare- 1 Vedun je staroslovansko božanstvo, ki naj bi urejalo in zdravilo svet z besedo in zvokom. 38 Dve novi plošc ˇi ansambla Vedun z obujanjem slovanskega in staroslovenskega ljudskega izroc ˇila petjem in svojimi medijskimi sposobnostmi. V letu 2014 se je ansamblu pridružil še Igor Meglič, akademski glasbenik in profesor klasične kitare. Tudi on razvija svoje glasbenotera- pevtske sposobnosti v Mirini šoli Veduna. Glasbeno pa oživlja predvsem trzajoča (strunska) glasbila. Poleti 2015 je ansam- bel povabil k muziciranju še akademsko glasbenico (vio- linistko) Polono Kuret, p ra v t a k o t e č a jnico ka t e dr e V e d un a. Za vse to so Mirit in njeni ansambli prejeli številne umetniš- ke, pedagoške in znanstvene nagrade. Od priznanj je Mira Omerzel Mirit prejela številna domača in mednarodna priznan- ja – znanstvena, umetniška in pedagoška, deležna pa sta jih bila tudi oba ansambla. Med najpomembnejšimi so: Zlata pti- ca (1979), priznanje Glasbene mladine Slovenije (1982), dvoje zlatih odličij na moskovskem mednarodnem festivalu etnološ- kega filma Raduga (1985 in1989), zlato priznanje Orfej JRT (1986) za prvi dve LP-plošči Slovenske ljudske pesmi in glasbi- la, priznanje Andragoškega centra Slovenije (2000), Štrekljeva nagrada RS in SAZU (2004), M. O. Mirit, Betettova nagrada (DGUS, 2008) ansamblu Trutamora Slovenica idr. Zakaj tak uvod pred predstavitvijo obeh najnovejših plošč? Zato, ker lahko omenjeno muziko podoživimo šele takrat in tako, ko pred tem spoznamo ansambel, njegov inštrumentarij, njihove poustvarjalne prijeme in posege v glasbo, ki jo predstav- ljajo. Pa počasi prisluhnimo … Slovanski melos v zvoc ˇnih podobah sveta Na tej plošči v trajanju dobre ure je 11 skladb oz. glasbenih del (64 min. ali skoraj vsakih 6 min. nova skladba) kot naslov pove »v slovanskem melosu in zvočnih podobah sveta«. Pojoče in duhovne vezi Slovanov in Slovencev s svetom je ansambel Ve- dun izdal ob 45-letnici etnomuzikološkega delovanja dr. Mire Omerzel Mirit (2016). Poleg ansambla pa so bili botri te izdaje še založba Sventovid, tonski mojster je bil Kačon, zvočni izdelki s. p., oz. Boštjan Kačičnik, obsežen spremljevalni tekst v vlo- ženo knjižico (20 str.) je prispevala slavljenka M. O. Mirit kar sama, prevod (v angl.) pa Andrea Lujić. Oblikovanje je prispe- vala RB Grafika – www.rbgrafika.com, vse objavljene fotogra- fije so Ane Pišler in ansambla Vedun, tisk in izdelavo plošče pa sta opravila Tiskarna Silveco, d.o.o., in PE Racman, d.o.o. Za samo vsebino pa se lahko sprehodimo kar po vseh (11) nas- lovih in takoj nam je jasna tudi sama zvočnost in pa vsebina celotne plošče: Novodobne zvočne niti preteklosti z grškimi bu- zukiji z lokom in kitajski er-hu s spontano igro in spontanim prepevanjem, Ozvočena svoboda Ciganov sveta spet z buzukiji kot balkanskimi tamburami, kraguljčki in balkanski defi, spet s spontano igro in spontanim prepevanjem, Slovansko blago- zvočje s staroslovanskim čartanom, slovanski igil in murnihur, gimbri, evropske drumlice, šamanski bobni, slovansko grleno petje in spontano (kanalizirano) prepevanje, stare prekmurske s »čartanovimi mikrointervali ob slovanskih godalih«; Bejži in drgala, evropske drumlice, tolkalca in ropotulje, različnih kultur, činele, zvonci, afriške sanse, alikvotni boben udu … Za izvajanje slovenskega glasbenega izročila uporabljajo izvirna ljudska glasbila muzejske vrednosti in rekonstrukcije na Slo- venskem že pozabljenih glasbil: oprekelj (male cimbale) in veli- ke cimbale, lesene prečne piščali, trstenke (panove piščali), citre (akordične, bordunske, violinske, harfne in kitarne), drum- lice, piščali iz debele trstike, glinene okarine, dvojnice (dvoj- ne piščali), dude in diple z mehom, tamburice, sopele in šurle (istrska netemperirana glasbila), rogove (živalske in iz lubja), lončene base (gudala), mali bas (violončelo), tamburine, bobne ter vrsto preprostih improviziranih zvočil. Poleg naštetih glas- bil uporabljajo še srednjeveško renesančne rekonstrukcije in glasbila iz evropske glasbene dediščine: rekonstrukcije srednje- veškega opreklja in psalterija, srednjeveški strunski boben, slo- venske in madžarske bordunske citre drsovce, trumšajt (Trum- scheit), štrajpsalterij (Streichpsalterij), evropski srednjeveški godalni psalterij, slovenska srednjeveška opreklja ali cimbale, številne razvojne različice lesenih flavt in sopele, različna tol- kala in drgala, drumlice, lončeni bas, lesene in živalske rogove, tamburine in bobne … Zvočno poslanstvo Mirit opravlja skupaj z Mojko Žagar, ki je po izobrazbi učiteljica matematike in glasbenica ter zvočna terapevtka. Duu Omerzel-Terlep se je pri oživljanju arhivskih zapisov ljudskih pesmi in napevov pridružila v desetem letu koncertnega delovanja. Kot pedagoginja nege glasu in narav- nega petja posveča pozornost prebujanju, razvijanju in ohran- jevanju svojevrstnih naravnih glasovnih kvalitet posamezni- ka. Je prva tovrstna pedagoginja šolanja naravnega glasu v Sloveniji, ki je temelj samozdravljenja. V ansamblu sodeluje (od leta 1988) pri oživljanju ljudskih pesmi in različnih na- činov ljudskega prepevanja, s katerim ansambel predstavlja stare in tudi že pozabljene pevske tehnike, sodeluje pa tudi z igranjem na različna ljudska glasbila. V ansamblu Vedun so- ustvarja kanalizirani vódeni zvok ter asistira pri Mirini zvočni kirurgiji. Že 20 let pa razvija in širi svoje glasovne sposobnos- ti tudi z različnimi tehnikami za duhovni razvoj na tečajih in iniciacijah katedre Veduna. Tine Omerzel Terlep (Mirin sin), univ. dipl. in evropski ing. strojništva, se je koncertni de- javnosti ansambla za najmlajše pridružil že v predšolski dobi kot pevec otroških ljudskih pesmi in »godec« otroških glas- bil in zvočil, saj sta tako mama kot oče glasbenika. Je pevec, trobilec, tolkalec in glasbenik terapevt. Svojo duhovno pot je pričel pri desetih letih starosti in še danes zavzeto razvija in širi svojo zavest na delavnicah in iniciacijah katedre Vedu- na. L. 1996 (po mutaciji) se je ponovno pridružil ansamblu Trutamora Slovenica in kasneje še ansamblu Vedun, tako kot trobentač in pevec. Vrsto let je bil najmlajši član obeh ansamb- lov. Tudi Tine je zvočnoenergijski terapevt, Mirin pomočnik in naslednik pri kozmični zvočni kirurgiji, ki zvočno izvajan- je bogati še zlasti z izjemnim šamanskim grlenim alikvotnim 39 Etnomuzikološki kotic ˇek la, slovanski šamanski bobni dungur; Gor od Frane, Slovenska sozvočja, spontana igra in spontano petje ter staroslovansko grleno in alikvotno petje, Prazgodovinski glasovi stvarjenja z zvočili za naravne zvoke, replikami prazgodovinskih koščenih piščali in drgal, piščali iz jakove kosti, koščeno brnivko ribico, sovo, kukavco, urno, igil in murnihurjem, bordunskimi citra- mi kot strunskim bobnom, kamenčki, sibirskimi šamanskimi bobni za spontane glasove; Riba Faronika, Oj, pojdi dežek ti, Keltsko-ilirska zvočna dediščina z bobni in ilirsko-istrsko šurlo, ta vključuje staroslovanske »jetrve« s spontano igro in spon- tanimi glasovi, spontanim staroslovanskim grlenim petjem in ilirsko-slovanskim ojkanjem, Staroslovensko zvočno tkanje s srednjeveškimi in ljudskimi cimbalami in glinenimi okarina- mi; Prekmurska – spontana igra in petje ob cimbalah; Rezi- janska uspavanka, Ko gor na Kilo sem došel – novodobno in staroslovansko (rezijansko) grleno petje, Glasovi medžimurskih tambur z buzukiji kot balkanskimi tamburami za Medžimur- sko in spontano igro, Dalmatinsko valovanje neba z buzukiji kot mandolinami za Majko hčeru zvala, More divno, more pla- vo, Čija je ovo divojka s spontano igro in spontanimi glasovi in Balkanska zvočna igra in kolo z grškimi buzukiji kot balkan- skimi tamburami, balkanskim defijem, in kraguljčki, gimbriji za Nitmo Bojančani, Mome zelen bor sadilo, Balkansko kolo s spontano igro in spontanimi glasovi. V tem repertoarju je več petja in lirike, in več naslonitev na (izvirno) ljudsko pesem, pa še vedno ena sama velika eksotika. V svojem glasbenem restavratorstvu ansambel Vedun kot prvi v slovenskem, evropskem in celo svetovnem prostoru ponovno obuja prvine spontanega ustvarjanja glasbenikov medijev. An- sambel svojemu izvajanju pridaja nekdaj pomembno, a danes prezrto svečeniško ali šamansko in zdraviteljsko noto, zvoku pa večnivojsko globino, izjemno urejajočo in zdravilno moč ter učinkovitost. Na ta način glasbeniki po desetletjih aktivnega koncertnega delovanja v svojem najzrelejšem ansambelskem (po)ustvarjalnem obdobju sprejemajo, podobno kot neštete generacije posvečenih glasbenikov pred njimi, tudi svojo od- govorno vlogo umetnikov, duhovnih učiteljev in terapevtov hkrati. Spogledujejo se s preteklostjo, poslušalce našega časa pa navdihujejo z oživljenimi staro-novimi glasbenimi jeziki, zvočnimi obrazci in neobičajnimi – a zanimivimi izvajalskimi praksami. Balijski vedski svečeniki so Vedunovo muziciranje označili za izjemno duhovno in dandanes edinstveno v svetu. Za sveto. Glasbeniki ansambla Vedun, restavratorji in varuhi duhovnih in zvočnih sporočil glasbene dediščine sveta, pri svo- jem izvajanju nakazujejo tudi medsebojne vezi med kulturami, vezi med slovenskimi in tujerodnimi zvočnimi jeziki. Tkejo zvočno prejo skozi prostor in čas. Vlečejo niti iz preteklosti v sedanjost za prihodnost. Z dostojanstveno držo in s ponosom razkazujejo glasbeniki ansambla Vedun poslušalcem zvočno razkošje in barvitost slovenskih in tujerodnih glasbil ter razno- vrstnih glasbenih orodij preteklosti (dodatno glej www.vedu- na.si). ftiček, Sibirska, Spevaj nama Katica – s spontanim slovanskim nosnim in grlenim petjem, Arabsko povezovanje z nebom in zemljo z arabsko lutnjo, kitaronom in orientalskim defijem; Rdeče lase ima dekle s spontano igro, Bizantinski in grški me- los z grškim buzukijem in buzukijem kot turško ali arabsko tamburo in orientalskim defijem; Stara biazntinska s spontano igro, Južnoameriški indijanski ritmi duha s perujskimi čarangi, piščaljo kena, dvojno majevsko piščaljo in andskimi panovimi piščalmi, bobnom bombom, lesenim tolkalom s spontano igro, Indijanska vsepovezanost z zemljo in nebom z indijansko piščal- jo kena in obrednimi šamanskimi bobni in s spontano igro, Po navdih na Kitajsko s kitajskimi guslami er-hu, buzukijem kot kitajskimi citrami jang-cin, kitajsko okarino ksun, kitajsko viet- namsko piščaljo z bučo in kitajskim spontanim nosnim pet- jem in igro, Sozvenenje ruskih step z buzukiji kot balalajkami; Črne oči (ponarodela) in spontano igro, Trzajoče strune Balka- na z buzukiji kot balkanskimi tamburami, balkanskim defijem s staroslovanskim in starobalkanskim grlenim petjem »ojkan- jem«, Vsi so venci vejli (Slovenija), Sirota (Slovenija/Hrvaška); Majka kčeru na Ivana zvala (Dalmacija/Hrvaška); Pjevaj mi sokole (Srbija/Hrvaška); Zorica (Srbija); Balkansko kolo (Ma- kedonija/Črna gora) s spontano igro in Havajsko zvočno valo- vanje s školjko, nosno piščaljo, havajskimi ukulelami, sprem- ljevalnim buzukijem kot kitaro, bučnim bobnom ipu, dežno palico in s spontano igro in petjem. V vseh teh 11 skladbah gre za neke vrste ples neobičajnih ali kar eksotičnih zvokov, ritmov in harmonij kot zrcalo trenutnosti, ki povezuje spoznanja in zavedanje prednamcev z novodobnimi iskanji, z glasbo in logi- ko današnjih dni. A bit teh starih in novih iskanj pravzaprav že veke ostaja dokaj podobna: sozvočje vsepovezanosti in blago- zvočje osrediščenosti. Slovansko in staroslovensko zvoc ˇno predivo Drugi plošček je z malo modifikacijo naslova izšel hkrati s pr- vim. Kolofon plošče je enak prvi, enako obsežna (20 str.) je tudi priložena knjižica (v slov. in angl. jeziku), isti so tudi izvajalci, le da je zdaj vseh 8 skladb razpredenih v malce daljši minutaži (skoraj 66 min.) ali v poprečju za vsako od osmih del skoraj 8 min. na vsako od njih; gre za očitno večvariacijski glasbeni splet in kar spet potrjujejo kar zasedbe, inštrumentarij in vključene izvirne ljudske pesmi: Rapsodičnost in mehkoba slovanske duše z volovskim rogom, slovansko žaro kot alikvotnim bobnom, sve- čeniški zvonec, piščali – sovi, staroslovanski in sibirski čartan, slovanske gosli igil in murnihur, južnobalkanski in orientalski gimbri, šamanski bobni, staroslovansko grleno in alikvotno pet- je po prekmursko kot zvočni poklon; stare slovenske; Zrasla je kopriva, Bejži ftiček s staroslovanskim in sibirskim grlenim petjem homelj in spontanim in starobalkanskim grlenim pet- jem, Staroslovanska zvočna preja s slovanskimi starosvetnimi glasbili, s spontanimi glasovi in grlenim petjem: slovanske gosli – igil in slovanska »plunka« murnihur, balkanska ljirica in gus- le, slovaške fujare, orientalski gimbri, balkanske piščali svira-