r1?lLJSKI TEDNIK, 15. aprila 1965 Stev. 15 — stran 7 Umetna obrt je iskana po vsem svetu To šestnajstletno de- kle iz Binninghain« drži v rokah tri prazne medeninaste krožnike in se smehlja žvojemu uspehu. Dekle je xuneit- niška slikarka, bi ježe nešteto siičnih predr- metov ročno naslikala, največ pa dekorativnih krožnikov. Ti medeninasti krožni- ki ^užijo največ v de- korativne svrhe, kot okraski v stemovanjik in v dvoraiiah. ZANIMIVOSTI NA SUMATRI VLADA ŠE VEDNO MATRIAKHALNI RED ... Otok Stimatra je največji otok v Ma- lajskem otočju, ki pripada Holandiji. Sa tem otoku še dandianes vlada ma- MarihaJni red, ki so ga prpivela skoraj v»a ljudstva v prazigodiovinski dobi. — Zlasti se je vladavdna žena ohranila v goratih predelih. Tam je vse gospodar- stvo, trgovina in družabno življenje v uokah žena. Možje niso poglavarji dru- žin, temveč matere. Imetje ne podedu- jejo sdnovi, temveč hčerke, Ce umire mati, dobi imetje najstarejša hčerka, za njo njena najstarejša hči. Ce naj- starejša hči nima hčerke, ne dobi imetja njen sin, temveč njena najstarejša sestra ali njena hči. Ce ni ženskih na- slednikov, potem dobi imetje hči naj- starejšega 'brata. Vsaka žena, bi nima nobene hčerke, mora posvojiti deklico, ki potem za materjo tudi deduje. V prejšnjih časih je moral vsak mož živeti ipri svoji ženi. Ko pa so malajska plemena prevzela muslimansko vero, je nastala sprememba. Mnogoženstvo je dovoljeno, zato mož živi pri svoji ma- teri in od časa do časa obiskuje svoje žene. Včasih so žene vzdrževale svoje može, jim dajale celo napitnine, zdaj pa, ko so možje večidel zaposleni, je pav nasprotno. Možje prinašajo svojim aenam darove. Z^akon je na Sximatri sklenjen čisto ie -ljubezni, vendar o poroki sklepajo ma- tere neveste in ženina. Matere nevest morajo ženine kupitL Cene mož so raz- Učne, pač po imenitnosti rodu, iz kate- rega ženin izhaja. Vendar od prejete kupnine ženan nima nič, ker mora ves ta denar porabiti za svatbene stroške. Ce se hoče mož ločiti, mora ta denar vrniti. To so zadnji sledovi matriarbaJnega reda, ki je nekoč vladal po vsem »vetu. DVAJSET PROCENTOV Se bolezen zdaj je draga, moj prijatelj je dejal, s čela mu je tekla sraga, komaj je na nogah stal. To je tista gripa strašna, ki me ujela je v precep in tako je samopašna, da celo mi sega v žep. Dvajset mi procentov plače jemlje, trga kakor nič, pa ne morem nič drugače, ker bolezen res je bič. Delal sem na novi cesti, ko je bil deževen čas, in pričeia sta me tresti zdaj vročina, zdaj spet mraz. Ti pa, birokrat, v pisarni topli si tačas sedel in pod streho v službi vami dvajset mi procentov štel. Zdaj pa kislo vodo pijem, srkam brez limone čaj, da iz žepa gripo zbijem in procentom spet bo kraj. MALIGANI Kam si dala maMgane, Micika navihana? Kaj srca ti nič ne gane, ko me vidiš žejnega? Vem, bHi so maligani, dokler jih je krila klet, zdaj pa jasno je na dlani, da je goljufiv ta svet. Vince si na mizo dala, ni pa maMganov treh! Žalostna je taka šala in ob njej me mine sm^h. Micika, točajka mlada, maligane ti imaš! Vidim, da me nimaš rada, kruto z mano se igraš. Z vodo mešaš žganje, vino, varaš pivce, vlečeš svet, redčiš naših dni vsebino, lomiš noMi src polet. Ko gi boš moža izbrala, tudi ga boš varala, maligane mu jemala in za druge marala? K Tončki pojdem, ki mešave ne pozna m ne prevar, pa ji niti mrtve glave Celjskih grofov niso mar! Podoba na levi vsem znani je mož, oster bodičar, pisatelj Fran Roš. Zara^ tehnlčnili ovir »Celjslkl grofje« tokrat niSo izsIi pravite? Dnevno se vozim z vlakom v službo. Pri iem vozarjenju sem imel nešielo- icral priliko opazovali nas potniški pro- roel in ves železniški mehanizem. Mo- ram reči, da mi pomeni vsaka vožnja z vlakom ob preveliki nalrpanosli va- gonov s potniki in premajhnem številu >ozov pravi heroizem. Cas bi že bil, da železniška direkcija vsaj ob sotx)lah, če že ne v ostalih dnevih tedna, po- veča svoje garniture in s tem oskrbi •delovnemu človeku kulturen prevoz. Ce pa to sploh ni mogoče, potem naj vsaj s sedeži oziroma prostori v vago- nu malo hK)lj racionalno razpolaga. Gre namreč za prosluli oddelek »mater z otroki«, ki je v pravi zasmeh in vir dovtipov potnikov, ki se gnetejo pred njegovim vhodom, medtem ko omenjeni oddelek željno pričakuje mater z otro- ki, ki jih od nikoder ni. Skratka, na hodniku so ljudje stisnjeni v eno samo gmoto, oddelek za matere z otroki pa prazno zeva in pričakuje ljudi. Ali je potrebno še kaj več pojasnjevati? Ali je takšen življenjski predpis logičen? In, ali je pravično to, da po vsem tem masiranju na hodniku vstopi nekultur- než v ta posvečeni prostor in plača zavoljo tega kazen? In, ali je prav to, da nekdo, ki si je kupil vozovnico II. razreda, da bi se izognil masaži v III. razredu, išče v II. razredu sedež in — ker ga ne najde —, vstopi v oddelek 2a matere in otroke, ki je prazen, in zaradi tega plača kazen? Prepotoval sem mnogo evropskih držav, vendar nikjer niseni naletel na oddelke za ma- tere in otroke. 2e sam obstoj takega oddelka izpričuje skrajno nizko stop- njo kulture kakega naroda, ki ne pozna — sklepajoč po vsem tem — najosnov- neiših pojmov bontona, da o kakšni splošni kulturi sploh ne govorim. Ti oddelki so slabo spričevalo naše kul- turnosti. Saj sem bil priča ta teden, kako je sprevodnik jutranjega vlaka na irelaciji LSjubljana—Maribor čisto po predpisih pregnal iz oddelka za matere z otroki nekega potnika in potnico. Pot- nik se je docela upravičeno zgražal nad birokratsko pravilnim postopkom sprevodnika, češ da nima nikjer pro- stora, da bi sedel, kupil pa si je vo- zovnico za II. razred prav zato, da mu ne bo treba stati v III. razredu. Toda sprevodnik mu je dokazoval, da lahko sedi v sosednjem kupeju, kjer sta dva gospčda mirno ležala povprek se- dežev. Potnik je moral plačati 200 din kazni zaradi komodnosti onih dveh gospo- dov, ki sta ležala v kupeju in pa za- radi praznega kupeja za matere z otroki. Predlagam, da se ukine oddelek za matere z otroki in izda predpis želez- niške direkcije, ki naj zahteva kazen za tistega nekulturnega potnika, ki ne bi dal prostora materi z otroki na in- tervencijo sprevodnika. Mislim, da bo s iem tudi olajšano delo železnice sa- me, saj bodo prostori popolnoma iz- koriščeni in kupeji ne bodo zaman ča- kali svojih mater z otroki. Ali pa naj t>o ta oddelek, če ne gre drugače, do- stopen tudi drugim, če je prostora v njem. VSI BI BILI TEGA VESELI K ČLANKU »KAKO PROFESORJI SMARSKE GIMNAZIJE NUDIJO POMOC DIJAKOM INTERNATA« Popolnoma se strinjam s prvim od- stavkom omenjenega članka, ko je na^ pdsal pisec, da naša ljudska oblast s posebno pozornostjo spremlja vzgojo otrok, ki so v narodnoosvobodilni vojni izgubdM starše. (Avtor pa je zgrešil, ko obravnava konkreten i>rimer našega dijaškega doma.) Ti otroci živijo v in- ternatih, ki so v okviru naših gospodar- skih možnosti na splošno lepo urejeni. Nekateri pa imajo razne ipomanjiklji- vosti, med njimi tudi DAjški dom v Smarjti, ki za sedaj ne zasluži takega hvalospeva. Trudimo se, da bi bil dom v ipogledu čistoče dn lepe notranje ure- ditve res neoporečen, a smo še daleč od tega. Naj navedem samo nekaj pri- merov: Otroci imajo v posteljah deske namesto žičnih vložkov. Za slamarice uporabljamo male poštne vreče, napol- njene z ličkovino. Na vsaki postelji so tri. Zaondslite si stanje v sobi, kjer spi 20 otrok, zjutraj pri postil j an ju. Preden je prerahljanih 60 vreč Mčkx>vine, se dviga po sobi oster prah, ki ga otroci vdihujejo ves čas pospravljanja spal- nice, Kako so poštne vreče prišle v dom in kdo jih je tako »koristno« upo- rabil, nam ni znano. Važno je to, da se Tajništvo sveta za prosveto in kvilturo in drugi okrajni forumi v Celju zelo zavzemajo, da bi to stanje popraviM, čeprav je letos mnogo težje za denarna sredstva, kot je bilo lani. V kuhinji je dotrajal pod in štedilnik. V jedUnici je potrebno obnoviti stara, trhla okna, vrata itd. Sanitarna inšpekcija je pri pregledu 1. marca 1955 ugotovila, šest točk raznih pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti, da bo dom ustrezal hi- gienskim zahte^m. Največ pozornosti posvečamo lepli no- tranji ureditvi in čistoči. Na to otroci sami pazijo. Smatrajo ga tudi za njihov »pravi dom«. V tem domu pa še mar- sikaj pogrešajo, predvsem ;ix)isamične napredne družinske vzgoje, ki jim je ne more nadomestiti še tako dobro organizirana kolektivna vzgoja v domu. V šmarskem dijaškem domu živi 36 otrok, kd so večinoma brez staršev. Nji- hov vodja je upravnik sam. Dom "nima nobenega drugega vzgojitelja. Res, dia irnajo od 24. XII. 1954 dalje profesorji nižje gimnazije v Šmarju nadzor pri učenju otrok od 15. do 18. ure. Priha- jajo zelo točno, Na to so tudi pogodbeno vezani in Svet za pros-veto in kulturo jim plačuje vsako uro pri nadzoru po 100 din. Ne vem na kakšno inšpekcij- sko dolžnost misU pisec omenjenega članka, ki naj bi jo tu vršili profesorji. Po mojem mnenju tu ne more biti dru- go kot vzgoja, ^^enje posameznika in pomoč pri učenju ter izvrševanju do- mačih nalog zlasti slabšim gojencem. Skupno imamo tudi sestanke, na kate- rih se pomenimo o ipomanjkljivostih in jih odpravljamo. »Raztmiljdvo je, da ... dijaki v šoH dobro napredujejo«, je končal pisec članek. Vsd: otroci, vzgojitelji in naša prosvetna oblast bi bili tega nadvse ve- seli. Ce nihče ne bd, poznal podatkov, kaikor jih ne pozna pisec prejšnjega članka, bd. bdlo vse v redu, 52 % pozi- tivnih gojencev v prvem polletju za nas v^jitelje in za učence ni in ne sme biti zadovodjoiv usi>eh. Najmanj je to opravičljivo v obveznem šolstvu, kjer bi morali normalni otroci napredovati. Krivdo moramo iskati zlasti pri sebd, subjektivno. Prepričani smo, da bo ob koncu šol- skega leta uspeh boljši in se bo popla- čal trud naših vzgojiteljev. V nasprot- nem primeru bi bilo zapravljeno dvoje: čas in finančna sredstva, ki jih daje v te namene Svet za prosveto in kul- turo in Zveza borcev v Celju. Govorne motnje otrok - ječanje KONJICANI SE PRIPRAVLJAJO ZA PROSLAVO 1. MAJA Za letošnji prvi maj pripravljajo v Slov. Konjicah na večer pred prazni- kom slavnostjo akademijo, na sam praz- nik pa izlet v ztiano partizansko vas pod Konjiško goro, to je v Spitalič. To bo istočasno prijeten izlet v naravo, hkrati pa bo to skupno praznovanje te- ga praznika delavcev s kmetL Društvi »Partizan« in »Svoboda« bosta v Spi- taliču podali tudi nekaj točk iz njiho- vega dela, za razvedrilo pa bo po- skrbela konjiška godba. V sosednjih Zrečah pa bodo na večer pred praznikom igrali »Hlapca Jerneja«, drugI dan pa bo slavnostna povorka, nato govor o ix>menu praznika in no- gometna tekma »debeli in suhi«. V obeh krajih so že postavili posebne odbore, ki bodo vodili vsa dela. IGRALCI GOMILSKEGA PARTIZANA SO GOSTOVALI V GORENJU V Zadružnem domu v Gorenju so pred kratkim igralci društva Partizan iz Gomilske^ gostovali z zgodovinsko igro »Kosoman«. Igra je nad vse dobro uspela, zato se GorenjčaiM prireditelju in igralcem lepo zahv^jujejo in si nji- hovih kvalitetnih prireditev željo še več. Iskreno jim kli^jo: »Na skorajšnje svidenje!« SPOMLADANSKI CROSS V ŽALCU Telovadno društvo je priredilo v nedeljo, 10. aprila društveni spomladanski cross pionirjev, pionirk in mladincev. Sodelovalo je lepo šte- vilo tekmovalcev, kateri so dosegli dobre re- zultate. Zanimaje za cross je bilo precejšnje, saj se je zbralo na startu veliko število gle- dalcev. Po izvedbi crossa so bila razdeljena preiktičaa darila in diplome. Mnogo je otrofk, ka so obremenjeni z eno ali več govornimi motnjami Naj- bolj pogosta in najtežja govorna motnja je ječanje. I*ri večini otrok se ta hiba pojavi že v prvih letih življenja, ko otrok ves govor že razume, ne more pa 25aradi nespretnosti govoril vsega na- enkrat povedati in se miu zatakne. V poznejši dobi pa se pojavi ječanje pri otrocih po udarcu na glavo, po padcu, po prestraSitvi, pri boleznih z visoko vročino. S takim otrokom je treba iprav lepo postopati, mu vzbujati samozavest in dajati poguma za izražanje. Ce takega otroka zaupamo oddelku za odpravo govornih motenj ( ki tiidi že v Celju obstoja — Razlagova ul. 4), moramo stalno sodelovati in ne smemo biti ne- strpni, kajti zdravljenje take motnje traja včasih zelo dolgo in mora logoped ves govor jecača počasi, dosledno in z največjo obzirnostjo graditi. Pri tem pa moramo vsi sodelovati, posebno pa dom in šola, ker sicer je vsako prizadevanje logoped brezuspešno. Ker večkrat — hote ali nehote — najbližja okolica sproti podira to, kar logop^ gradi s tako ix)žrtvovalnostjo, nam je oddelek za odpravljanje govornih motenj v Celju poslal nekaj dobrohotnih navo- dil, ki se naj jiih pri jecačih predvsem poslužujeta dom in šola. Za govor moramo dati jecaču vedno dovolj čcisa. Ne recite mu nikdar, naj to, česar ne more takoj E)ovedati napiše, ker boste s tem le povečali njegovo pretirano pozornost do govora in pove- čali njegov občutek manjvrednosti. Sla- bo izgovorjenih ibesed ne sme ndkdar 1. .., s čim bi lahko razkuže- vali ^javne lokale, kinodvorane, zborovalnice itd.? 2. .. .da so srčne bolezni baje poklicno obolenje zdravnikov? 3. ...da žvečenje žvečilnega gumija zavira zobno gnilobo? 1. Ponekod so začeli vse vrste javnih lokalov, kjer se zbira ve- liko število ljudi in je zaradi tega ozračje vse prej ko zdravo, raz- kuževati z ultravijoličnimi žarki. Te izžarevajo posebne, v ta na- men zgrajene svetilke. 2. Pri preiskavi 200 zdravnikov starih 40 do 81 let, ki so jo izvr- šili v Ameriki, so ugotovili, da 47 % teh zdravnikov boluje na srcu, od katerih pa 90 % boleha Zja okvarami tistih žil, ki pre- skrbujejo srce s krvjo. Menijo, da je tolikšnemu odstotku srčnih bolezni vzrok duševna napetost pri izvrševanju službe in pa pre- malo počitka. 3. Z naravnim čiščenjem in z običajnim snaženjem zob ne pre- čistimo dovolj, zlasti ne tam, kjer med njimi zastajajo drobci hrane. Z žvečilnim gumijem pa v 15 minutah, prav gotovo pa v 25 minutah popolnoma očistimo zobe in dlesna. Žvečenje namreč pospešuje delovanje žlez slinavk, povečana množina sline pa večjo koristno kemično reakcijo v ustih. na vašo zahtevo ponavljati. Govorite vsi okoli njega lunerjeno, počasi in raz- ločno. Pripovedujte otroku kratke po- vesti, opisujte na kratko dnevne do- godke, učite ga kratkih pesmic dekla- mirati in ijeti. Pri deklamaciji in petju jecač ne jeca, dajte mu prilike, da se v teh oblikah izraža dn uveljavlja. Nje- gov govor je treba približati tem dvem oblikam. In čuvajte jecača pred nenad- nimi doživetji, bodisi veselimi ali ža- lostnimi. Pri nas smo, žal, še vedno tako ne- kulttimi, da dovoljujemo spise, pred- stave, ix>sebno pa raddo-slušne igre, v katerih nastopajo jecači v zabavo zdra- vih in lepo govorečih. Skrajni čas je, da opozorimo na to nehumano posto- panje vse avtorje in vodstva kulturnih ustanov, ki imajo vpliv na izbiro pro- gramov, Stran s takimi spisi, igrami in predstavami! Ali so avtorji takih del kdaj pomislili, koliko gorja so s takim nastopom povzročili tisočim jecačem in koliko so poslabšali delo za njih ozdrav- ljenje. Tudi taki ljudje bi se morali poglobiti v bistvo človeka-jecača in se zavedati, da ga moramo prav vsi in povsod zdraviti s prijateljskim odno- som do njega. Jecaču moramo prav ta- ko pomagati, kot kakemu drugemu bol- niku. V podkrepitev nesocialnega razu- mevanja do takega »bolnika«, naj slu- ži tale primer: Nek tovarniški delavec, oče dveh otrok, trezen, marljiv in po- šten je obremenjen s to motnjo. Njego- va okolica tega ne upošteva, temveč še ix)večava njegovo bol z neprimernimi in za človek nedostojnimi posegi. Ob vstopu v tovarno ne more ipovedati svo- je številke, zato mora čakati do konca, da se vsi zvrstijo. Kličejo ga nameno- ma k telefonu, ker ne more ničesar iz- tisniti iz sebe. Namenoma ga tudi po- šiljajo v drug oddelek z ustnimi naro- čili. Ko pride tja, ne more ničesar po- vedati, ko se wne, pa tvidi ne pojasniti svoj opravek. Prve in druge to na moč zabava in se glasno smejejo. (Tako po- stopanje je vse graje vredno in škoda le, da nam logoped nd izdal naziva te tovarne in takih »tovarišev«.) Od 1. marca 1955 je oddelek za od- pravo govornih motenj v Celju raziskal, da je vseh otrok z govornimi hibami samo v Celju — celjskih gimnazijiah in osnovnih šolah 137, od tega 95 dečkov in 42 deklic. Med njimi je največ je- cačev. Od teh je oddelek obravnaval 109 primerov. 57 otrok je bilo že od- puščenih s presenetljivimi uspehi ozdravljenja, ostali pa še prihajajo k vajam. Prihajajo pai še vedno novL Oddelek se je p>ovezal tudi z Domom Vere Slandrove na Polzeli, kjer je logo- ped tov. Supančič preiskal otroke in predaval tamkajšnjemu osebju. Prav tako se je povezal tudi s Trbovljem, kjer je dal učiteljstvu strokovna navo- dila. S tem je zajet le en del take mladine. Veliko pa je še onih, ki jih oddelek za- radi preobilice dela do danes še ni mo- gel registrirati. Roditelji pa bi se mo- rali sami bolj zanimati za to vzgojeval- nico, sami prijavljati primere in se z večjdm zaupanjem posluževati člove- koljubne posredovalnice. Društvo prijateljev mladine, v kate- rem sklopu dela celjski logoF>edski od- delek, kaže za to delo ogromno razume- vanje in daje vso pomoč. Pomagajmo mu vsi, da iz teh občutljivih nesrečni- kov ustvarimo zadovoljne ljudi. NI SODOBNEGA TURIZMA — m SOLIDNEGA GOSTINSTVA — BREZ SADNIH SOKOV Povsod v svetu so sadni sokovi kot pijača prve vrste. Gostinstvo brez sadnih sokov kaže na primitivnost in zastarelost — Zato takoj nabavite JABOLČNI SOK, BOROVNIČEV BISER ALI GROZDNI SOK TOVARNE ,GeleiQ-Soil' CELJE uu I— —3 >co -a: ca LXJ