II. leto. Štev. 51. 1915. December 19. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3K. v Ameriko . . . . . . . . . . . .6 K. ta naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domi za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovci. Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tttdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domi, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo ........................................4 K. če samo za ednoga........................... S K, v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov......................................... S K. Za „ládanja Tiberiuš casara...“ — Luk. III. — V denéšnjem evangeliumi zandrű-gim čtémo iména casara, poglavárov ino vélkih dühovnikov, ki so ravnali-tiste krajíne svetá po šterih je sv. Ivan krstiteo krščávao ino gláso približáva-jočega Odküpítela. Človeča návada je to; ka lüdjé po svojih poglaváraj imenüjejo rázlične dobre pa má to svoj zrok v tom, ka od poglavárov je od vísna vnogokrát Sreča, alT nesreča celih držánj. Zgodovina je puna zglédov, šteri nam svedo-číjo to pravico pa či jo dnes Vnogi tajíti ščéjo, je samo znaménje, ka ne razmijo presojenjá zgodovinskih dogodb. Té návade národov se drži sv. pismo, kda čas sv. Ivana krstitela po-píše, ár stem svedočí, ka je ne zmíš-lena pripovest, nego zgodovinska Istina, štera se nam pripovedáva, štera Istina je meIa jezero i jezero svedokov, ki so nazoči bili ino sledkar čtevši reč sv. pisma, svedočíti znali, ka je tak i te i tam bilo to delo, kak i kda i kama se popíše. ' Takša popišüvanja se vu vnogom mesti sv. pisma nájdejo, štera je sv. Dűh tak šteo popísana meti, ka bi z tem podpírao našo slabost človečo. Človek je naime takši, ka bi rad vse preískao z svojov pámetjov, pa nanč sv. Dühi, koga reč je sv. pismo, ino sv. matericérkvi, štera razložáva sv. pismo, ne bi vervao, či ne bi mogeo zarazmeti konči telko, kelko v njegovo vosko pamet notri ide. Z edne stráni je to dobro. Za to je Bog dao človeki pamet, naj jo nüca. Pa či jo je dao, naj zaraznii, ka de ležej vervao ino tak ležej pride tüdi do svojega vekívečnoga námena. Z drűge stráni je pa tá lastivnost človeče pámetí nevarna, ár se človek hitro zná prevüpalí v svojoj modrosti pa na slednje nikaj nešče vervati, ka je ne mogeo zarazmeti. Ki so Bogi slűžili, jnim je Bog vsikdár na pomoč bio z tem, ka njim je razložo svoje pravice, naj za volo teškoga zarazmenja ne spádnejo v dvoj-nost. Jezuš sam je tak delao z apošto-lami, kda njim je kakšo priliko razložo rekoči: »Vam je dáno znati skrivností králestva nebeskoga". Mámo priliko za to tüdi v živlenjí sv. Augusta, koga Bog po čüdovitnoj poti opomína, naj ne Preiskava takše pravice, štera je za človečo pamet pre-visika. Ki so pa Bogi slűžili naj, ki so brez! toga, ka bi prosili za dár rá-zuma, samo z svojov natűrnov pámetjov šteli zapopásti nerazumlivoga Bogá i njegova nakanenja pa sodbe, tisti so se „spotopilí“, kak piše sv. Pavel apoštol. Takše je vnesla njihova pamet pa so odišli z njov na takše poti, po šterih so ne bliže prišli k praviti, nego so se dén za dnévom bole odstránili od njé. Példe mi odpüstite dnes. Z toga vídimo, ka ponízna molitev, dobra djánja pa Bogi vdána pamet mogoča samo po právoj poti hoditi v zarazmenji sv. pisma. Ki má božo miloščo, on nájde v sv. pismi ino rečáj sv. materecérkve tiste dele, šteri njemi gotovost podelo, ka je na právoj poti. Ki pa z gíz-dov čté pa vsikdár kaj novoga išče, njega pa milošča povrže, či jo je li meo kda sveta. Poslűhuite me, bratje, pa ponízno čtite, poslűšajte ino premišlávajte reč božo pa te ne bodete mogli dvojití od pravice, ár se je Bog poskrbo, naj pravica svedočanstvo dá sáma od sebé. Bojna. Približavamo se k božiči, k svetki mirű, a brez toga. Edno pa vendar moremo spoznati, splošno želo po miri. Zdaj že rávnitelje držav gučijo od njega. Tak na angležkom, kak nemškom, Taljanskom i našem držav-nom zbor! je biIo resno Pitanje pos-tavljeno pred vlade: kda bo mir ? I z odgovora sija žela po njem pov-sod, edno žele jo samo vsi, naj,', bo stalen mir. Za takšega je pa boj ešče nej zadosta močen podšék napravo. Sovraštvo je še preveliko. Od králja mirű prosimo toga pomenjšanje, ka hitrej pride stalen mir. Glejmo zdaj poročila z bojišč: Talijansko bojišče, že štrtokrat se talijani zaman mantrajo. Vsaki napad njuv odbijejo naši vitežke čete i ešče dosta sovražnikov vlovijo. Na dén 250 talijanov zgrabijo naši i samo v zadnjih bojah v par dnévih so jih do 3400. — Naša vojna ladja „No-vara“ je više deset menjših talijanskih ladj potopila, štere so strlivo vozile. *„Warasdiner“ imenüvana naša vojna ladja je „Fre snel“ zvani francozki podmorski čun potopila. Drüge naše ladje so pa dve vekšivi talijanskivi ladji pogrozile, štere so v Drač na Albansko vozile. — Pri Valoni je tüdi Potoplena edna talijanska ladja dva dimnika imajoča, menjše vrste. — Naši letalci so na Ancono bombe metala — Taljanski napadi moč zgübljá-vajo. V ednom kráji so se naše straže nazaj potegnole zavolo prémoči so-vražniške. Srbsko črnogorsko bojišče. Srbi so v Škadri vojni tauač držali pod vodstvom Aleksandra, trononaslednika, na šterom so dokončali da do z pomočjov zavéznikov boj dale pelali. — 2. NOVINE 1915. december 19. Razpršene srbske čete správlajo v So-Íun med francozke i angležka, drüge se pa v albanskih mestah zbirajo, šterim je vnogo' živeža -prišlo z Tali-janskdga. V celoj Albaniji do 100 jezer srbskih vojakov i" 20 jezér dragih pribežnikov prebiva. — Naši srbe i črnogorce vsikdár dale tirajo i jih vsaki den vnogo - zgrabijo.r.:V zadnjih, bojatí šo jih' áo osem jezero Zgrabili. — V drinskom zalivi so , naši, vlovili edno barko, na šteroj’ je 30' srbov 4 štüki i ,vnogo strliva bilo. Na turskom bojišči se máli boji vršijo. Bolgársko bojišče. Francoze tirajo bolgari nazaj proti Soluni. V Monastiri so zaplenili -bolgari dvoje- skladatišče pušk, strliva, ročniji bomb, edno skla-dališče obleke nglíöj; zvüntoga automobile, benzin i . drüge vojne priprave. V Dibri pa 1000 pušk, 120 lad brez-dimnatoga .prahű i vlovili 750 Ijüdih. Djakova je v bulgarskih rokah. Tü i pri Kulaljumi so Srbi strahovito po-biti. RazliČnoga strliva vnožino so bolgari zaplenili, kre céste na vse kraje so topi ležali. Albanci srbe tüdi pre-ganjajo med gorami. Petra kralja so, mogli na nosilníci nesti, ár so ceste ne za vožnjo. Dernirkapu, Ochrida sta prišla v bolgarske roke. — Pri Kostu-rino-i so bolgari zgrabili 114 angležov, 2 topa, dvoja kda za strlivo i edno Strojna puška. Bolgari so zavzéli glavni stan francozkoga poveljnika Sarrail-a, šteroga je malo pred tem povrgeo. Po celoj liniji napadajo bolgari, francozi se branijo toti, ali dugo se ne moro držati i vsikdár bole nazaj idejo. Bolgari so zavželi tak Cal-kak, Tatarti, Babrovo, Valandovo i Udovo občine, zaplenili 500 lad patronov i vnogo drügoga strliva. V tom zad-njem koti Srbije so pa zavzeli Strugo. Srbi se kre Drin vode ešče branijo. Na francozkom bojišči so nemci zavzeli 193. visino i jo proti vsem na* padom sovražnika obdržali. Na ruskom bojišči mirovnost kralüje. bo vsaki mesec dalo Austriji določeno težo mesa i masti, zvüntoga smejo še žive svinjé tüdi tá správljaU. Vládni odloki. Vláda je odločrla da 28 ga decembra more vsaki notar-joši notrijáviti, če má za Odajo repično (rips) lenovo ali kgnapleno seme. — Do 26 decembra paPkèliko má kukorice. Štera je ;že vorspisap.a za vojsko; tiátb he trèbe, samo'" drügoV Ki jo Zala j i, bo ^aštigep z plačitvpv do ,600-koron i dva rűesečhov, Vožov pa zVüh= toga kukorica bo zaséžena, to je Vlada ségne za njov i jo odá. Rim Sv. oča je držao konzistoiij. Konzistorij (cőnsistorium lalinski) se právi zbor, spravišče, štero sv. oča držíZ svojirmPárdinálij SterF šŐ"'naj-" višiši dostajanslveniki ma ta re-cerkvi. Za svetim očom kardinálje nosijo na-ime najvekšo čast v materi-cerkvi. Na tom konsistoriji je sveti oča znova odkrivao tisto velika žalost, štero čüti nad tém strašnim bojom i tisto krivico, štero trpi maticérkev zdaj. Žele pa, naj se vse vèini za svetovni mir, naj eden ovomi popüstio, naj se z le-pim pogovárjanjom poravna i eden pvomi krivice ne želeó. Naš državni zbor je razpravo i sprejeo právde od vládni potrošov. Dom i svet. Določene cene. Pšenična mela ma ceno, kak je pred tem določeno od vláde. Mleti se sme samo troje vrsta mela. Žito se pa samo na edno vršio sme. Ržene mele cena je v našem kraji 40 koron 88 filerov po 100 kilah. — Konopleuoga semena 100 kil. pa má 54 kor. cene. Austria. Naša i Austrijska Vlada sta se pogodile na 'prevažanje svinj-skoga mesa i t: asti gledoč. Vogrske Iz pisem naših vojakov. Novine jih razveselijo. Najprle se njim lepo zahvaliti i vsi meji paj-daši šteri so eti, ka so oni tak dobri, ka nam v té žalostén kraj pošilajo naše slovéuske Novine, štere nas raz-veselijo, kda si je prečtémo. Veliko bitko mámo, ali zmagamo. Lepo pozdravo vse fárnike garešničke. (Hor-vat Ivan z Garešnice, domobranec 20. pešpolka.) Misli n domáco cerkev i dom. Mi štári, štiridesetdve let stari vojáki smo se poslovili od miloga slovenskoga doma. Najbole me gene to, kda si zmislim na cerkev farno, tišinsko, v šleroj sem teliko lepih navukov čüo, se spovedao, preèisto, sprejeo opomine od pajdaša šolskoga. Prosim vas, spomnite se z mene pri sveloj meši, naj me Jezuš ne ostávi. Prelepa fara tišinska Premočno si, ti žalostna Kelko düš moreš ti zgübit, Ka k tebi nemro več zdaj prit. Na bojno pole nás zove, Presvétli kriči, svoje síné; Pod smrtni raeč zdaj moremo it I se ne mormo več znebit. Milo nam zvonič zadom, Top na bojišči zagrmí, Oj, jaz se morem žálostit, Ka nemrem zdaj Boga molit. Lüba moja ti drüžina, Ti preveč zdaj si žalostna, Moli Bogá zamé, zamé, Naj pridem zdrav jaz pa doté. Oj lüba fara tišinska, Zdaj jáko ti si žalostna Tüd mene té skrbi težé, Ka nemrem zdaj doté, doté. Jezus lübléni mi v slovo Podaj svojo močno roko, Tvoj blagoslov pridi namé, Posüši vroče mi skuzé. (Jug Janoš z Gederovec, ■ domobranec 18-ga pešpolka.) Rusi bežijo, kak závcí. Pozdrávlam vas srčno i lepo prosim, da bi mi Novine pošilali, Jaz sam luteran, ali rad ètem njuve Novine. Po^ite mi je na bojišče, ka bi je večkrat rad čteo tü. Dobro nam je. Rusi idejo, kak závci pred nami, mi pa za njimi. Ščém po njih mali slobod .vzeti od Slovenske zemle. (Veren JTerenc z Goriee, domobranec 18-ga pešpolka). , Zvesti do zadnjo kapie krvi. Marijino Liste i Novine redno dáblam i vam i zražam za trüd, šterogínmrnr okoli méne, najtoplejšo zahvalo. Na Telovo- sem bio v velikom ognji. Dvá dni potom sam pa pogledno Gregorči-čov rojstni kraj. Mi se borimo tü na jugo zahodi izvrstno. Odbijamo nepri-jateljske napade i ostánemo do znanje kapie krvi zvesti domovina (Jerič Ivan z Dokležovja, četovodja v telephonskom oddelki). Kaj žeiejo od domačih. Pokojni, Bepozabni Dravec Alojz nam je pisao: 1915. juni 4-ga. Hv. B. J. Kr.l Globoko poštüvani moj dober dühovni oča í V roke sam dobo Novine in Moíitvice k Kralici mira. Preveč me je razveselio, kda sam zaglédno k meni néšeni, té posláui dár. Novine sam prečteo in dale dáo mojim bratom. Moíitvice sam pa med njé razdelo; s velkov zahválnostjov so je prijeli Novine in Moíitvice. Eti vsáki želo imá čteti in za velki hasek pozna Novine, kak dobro bi bilo či bi vsáki dománji naročo svojemi vojaki Novine, zaistino In njemi vekšo veselje spravili ne mogli, pa bi se naš národ lepo navčo čteli in bi znao hasek vzéti z Novin. Lepa hvála na poslanom dári. Z Bogom! Lojz Dravec. 1915. december 19. NOVINE 3. Veselje dolnjelendavske dekanije. Strausz Florijan, dolnjeíendavski plebanoš i dolnjelendavske okrogline dekan ali espereš, je imenüvani za častnoga kauonika. Tar čast je vredno osebe dojšla. Naš odlikovanec je eden goreči dühovnik,, šteri se skrbi z cele moči za dobro stanje materecefkvi. Šole so malokde v takšem redi, kak-V j njegovoj okrogliui, cerkveno, ali bogoljübno živlenje posebno po. slovenski farah je pa tak vse - hvale-; vredno. Té red šlo venskih far ga je močno preporačao za kanoniško čast pred višešujim pastírom, kak skle-pamo iz Zahvalnost! i zadovoljuosti, štero je láni ob prilikisv. fírme dobo 'odlikovanep od víšjegá pasiíra. Česti-tamó njemi iz dna srca i ga prosimo* ;naj vodi, čeravno ne razumi. našega jezika, naj vodi z jezikom ljübézni Slovence -i. nadale na poti k Bogi. Slovenci, vi pa molite srčno za njega.. Glási. Od naših vojákov. Mrtev je \ Ste-vanec Štefan, desetnik 18. dam. pešpolka z Petánec, jedini sin svojih sta-rišov, Grlec Štefan z Petanec, Kelenc Ivan D. Bistrice. Srce Jezušovo naj bo smileno njihovimi düšam. Vlovljen je: Kovač Peter z Trnja, Ritlop Martin z D. Bistrice. Mayer Mihal i Verban Ivan z Bratouec. Nesreča. V Gančanih je Berend-jaš Toneka 13 let staroga dečkeca veka k mesti bujla, štera je na njega spadnola, kda je drva del z kol metao. Tolvajija, V filovskom vrhi so tol-vajje bujli edno svinjo ; vünej v šumi so povrgli krnico z krvjov i droba, meso so pa odnesli. Če Ženska ne bi en den pred tem že edne svinjé odala, bi tá tüdi tak obrédila. Sledovje pelajó v Čekečkovés. Kolera se je prikazala v kanizs-i, zato so zdaj vojášnice zaprte, ka ne moremo svojih obiskávati. Telefon brez drota je iznajšo Krost, norveški inžener. Strlivo V morji. „Libra“ taljanski parnik, šteri je 743 lad strliva pelao z Amerike, se je vužgao. Naj se strlivo tüdi ne vužgé, so je v morje vrgli. Ládja je záto rešena. Slovo. Podpisani 18 let stari top-ničarje se z milim srcom poslovimo od svojih Ijübih starišov i vseh slovencov i vse Iepo prosimo, naj maloga Jezu-šeka prosijo, ka nam skoro dá bláženi mir. Kda te pri sv. óbhajiii z veseljom se zdrűžili z Jezušom i radostno po-hájali matercérkev te božične svetke pa k polnočnici se veselili v svetih pes-mah, o ne spozábite se z nas ubogih vojákov, ki toga düševnoga tolážila nemamo. (Raduha Ferenc, Raduha To-maž, Ferenčak Vinci z Odránec, Lukač Martin z Dokležóvjá, Koštric Alojzij z Ižekovéc, Törnar Jožef z Brezovice.) Podpisani vojaki 83. pešpolka 17. marsbatalijona tüdi pošlemo vam vsem slovo, z šterov ščemo potolažiti vaša tužna srca. Idemo radi proti smrt!, kak Ježuš na Kalivárijo. Samo * ví1 naši dragi, molite za naš.' Mi sé Soparno, ka d#. nas Dev. jMarija pomagala 'i Ijübljéni Jezuš nas ne ostávi; Mi ide-mo koražno naprej za našo sladko do-movino, morebit nas -krugla mori, ali ne bojimo se. ^Bnb br- pa li radi: ta bi radi prišli, kjé nam je zibelk a Velka hranit, pomágat stariše, žene, deco. Za mir nam prosite. Mi vaša Slovenska deca, vam v pismi Povemo,ckaj od žalosti z rečjov ne smo mogli. Vüpajle se i molite, dam na bojišči edna lepa roža bo rasla, BI.- Dev. Marija, šteroj ščemo do bladnoga groba zahvalna dobra deca ostati. (Maučec Jožef, Mag-dič Anton, Pertóči Ivan z Bakovec, Küzma Alojz z Tišine, Erjavec Anton z Kroga i Vukan Karol z Sobote.) Kukorčno perje prosi poljedelski minister pobirati, ar je jako dobro za zvünešnjo nogobrambno obütel. Nepoštenják. Djura Marija sirota melinska je posodila ednomi doktežanci, kda je z nabora domo šo i velika kmica bila, lampico z petroljom lepo nalejano. Kda jo je pa domo dobila, je voda bila v lampici- Mogoče, ka v Dokležovji petrol že tüdi pijejo. Kalendarje Srca Jezušovoga se zdaj vežejo i začuejo razpošilati. Potr-píte, vsi je naskori dobile. Jako, lepi so Naročniki Marijinoga Lista je dobijo brezplačno, drügi za 60 filerov. Podpore na dober slovenski, tisk. sta nabralo Hdrvat Marija i Maučec Marija deklini v Bakovci 29 K 46 fil. Darovnike objávimo drügoč. Bog. lepo pláti vsem 12 kantic poštniue prosto 6 kron Zanesl.jivo domače vrastvo za Ijüdstvo, štero vnogo zdravnikov i od stojezér več zahvalnih pisem priporoča. se nam ne sme drago viditi. Dobro stanje i zdravje, naše je od vseh penez več. Dobrodišyé Fellerov „Els8-fluíd8 je pa ne samo dober i uspešen, nego ešče po ceni. 12 malih ali 6 dupliških ali 1 spcciaínive kantici poštnine prostó samo 6 kor. 24 malih ali 12 dupliških ali 4 special ne kante poštifne proste samo 10 kor. 60 fil., 48 malih ali 24 dupliških ali 8 spe'öialnih kant poštnine proste samo 20 kor. „ Nešterna kaplja zadostüje, ka si lehko ödprávimo te nájbole krčovite, nas mantrajoče boleèine, štere se večkrat prikažejo v glavi, ž lodci zobóh itd. Pri ribanji izvrstno pomagalo té kapie proti betegam od prepiha, mokrote i prehlajenja dopljerrm, kaksté močni so, nadale proti protinskim, nekralgičnim bolečinami v lici, vühah, šinjeki, proti trganji, prso i hrblaboli, smicanji, ledevjá boli, rezaiyi itd. Vsaki to lehko skuša, poávedoèijopa tüdi ne jezere zahvalna pisma, štera vsaki sme poglednoti. Vnogi ga hvalijo zavolo toga, ka pomaga proti oslabljenosti, v teli, v očeh, nesnenosti itd., pa zato, ka bolečino vtiši, kašel vstávlja, okrepča, zdravi mišice i1 žtvce oživlja. Proti želoènim boleèinam, netečnosti, krči, zaprtini, stávljanji i pri največih želočnih betegah rabimo Feilerovo rebárbarske ,,EI=a-pilule", šterih 6 škatlic poštnine prosto stáhe 4 kor. 40' fil.,'12 škatlec poštnine prost ) 8 kor. 40 fil. Čuvajmo se ponarej nj; ki právi Fellerov Elsa-fluid i prave Elsa-pilule šče meti, naj točno piše naročitev na Feller V. Eugen lekarnika, Stubica, Centrafe 146, (Zagr. žup.) Razpöšilanje po povze'ji, ali če se penezi naprej aotri pošlejo. Dobro je peneze po poštnoj nakaznici naprej odposlati, drügač pošta 12 fií. povzetja raènno. Z sebom vzeti, i najležej v žepi, moremo Fellrrovo bolvtišsjočo, ofrišajočo, poživljajočo „Elsa" menthomol šibo. Polski delavei, turi.MÍ itd. jo rabijo za hladilv proti vročini sunca, gispó proti migreni i glávobolinjóni prijéten düh okrepi človeka i odstravci stvaree. Srbešéico odprávi, ne rdeči i ne otrčó koža po njej. Jako dugo trpi i stane samv 1 kor. Ta vnngokrat že poskušena sredstvo naročüjmo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica, Centrále 146. (Zagreb, žup.) Naj si poítnino prihranimo, naroèimo si i drüge oglašene poeeb-nosti i sredstva, kak močno nakijo, cimet kapljica, Hofmanove kapljice, šterih tucat má samo 2 K ceno, nadale švédske kaplje, balzamtinkturo itd. ravnotak vse pomáde, za vüsta, vlasó, rázne èaje, (teje) za prsi, ntápkjočega, právoga kitajskoga rázne siripe, za prsi prah proti kašli i vse drüge kaplje, tinkture itd. po lekanvškom vodili. Zavijanje se ne računa. 4. NOVINE 1915. december 19. Pozdrav iz bojišča. Pozdrávljamo vas, drági vogvski Slovenci i vam naz-nanjamo da, čeravno smo veliko probo prestali, orságov gibanje, šrapnelov düvnjanje, granatov šümlenje, smo živi ostali. Z nami je bio Bog i Bla-žena Devica Marija. Smo meli pajdaše, ki so nigda oskrunjávali, Bože ime, zdaj pa kričijo: »moj Bog pomágajmi, naj se ne pogübim.« Na Boga Vnogi mislijo; ki prle neso. Vse mamo tü za telo, samo nedele nam falijo. Ob kda pride čas, ka mo z svojo? famili' jov pá k cérkvi šli ? — Od 15. decembra, mamo močno zimo; v znot-rašnje hrambe stopája ne denemo, na vedrini smo i pri svetlošči zvezd spi-šüjemo pisma domo. Skoro te meli blažene svétke, slišali bože reči, čüli pesmi od „dike Bože i mira Ijüdem prinešenoga“ pa sedeli pri obilno pred svetom stoli. Ne spozábite se z nás te, ki samo glás šrapnelov čüjemo i kriče mirajočih, vlačimo se pa pod zerolov kak črvovje. Drági rod, so-sédje. Marijinoga Lista i Novin čitatelje prosite za nas Jezušeka, naj nas ne ostavi, ka mo se ešče ednok vidili iz ljübeznivim küšomi se pozdravni. (Roth Ludovik, poddesetnik z Sühoga Vrha, Sajt Jožef z Večéslavec, Lang Ferenc z Pertóč, Škraban Anton z Domajinec, IMJLiš Koloman z Krajne, Bedič Karol z Dolenec, pešči 83. pešpolka, 3. stot-nije na shodnom bojišči.) Zahvalnost, Sobočka okrajne bol-nišnice voditelstvo se zahvali na sledeča darah í Némethy Nebi z Türniš-ča je poslala 50 belic, Némethy Jožef z Türnišča 30 kil graha i 133 glav zelja, ižekovska občina pa 21 kil jabok. Plešète? To Pitanje je postávljeuo do tistih v Mürskih-Črncih, šteri té bla-ženi advent se vküp správlajo i céle noči preplésejo v ednoj hiži, Pitamo to, je istina, ali ne, ar se nam ne-mogoče zdi“ kaj takšega vervati, kabi se v tom žalostnomi časi ešče v ad-venti postopili tisto delati, kaj boga-boječi človek niti fašenske dnéve ne včini. Ponos gospodara je njegova Stala. Vnogi pa ne ve) ka med krmo more Fellerov ,,Elsa" hranilski praček za živina mečati. če šče, ka njemi konji zdravi ostanejo, odebelejo, težo dobijo, kokoši nesejo i kráve več mleka májo. V jezerih ino jezerih gospodarska]! se že rabi, ar ték povekšava, prebávo pospešije, omogo-čüje, dá se krma bole potroši, kügam pol zapró, krepi kosti, želodec i mišičje. 5 škat-lic 5 krvn, 1 šaatlica pridana 1 kor. Pravi se dobi jedino pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica, Centrále 146, (Zagr. žup.) Pošta. firlec štefana dozacL Petánel. Vas Števan je mrtev. Mrv je v belégi že láni t Kattovvitz i v Pruí-koj-Šleziji i tü je tüdi po-krpan. Števanéc Eihily. Retásel, Sin je már-ciuša spadne na bojišči. — Podajte se vsi v Božjo sv. volo i molite za svoje pokojne. Hozjan Ana. Velika-Polana. Mož je letos sept. 6-g» premino. Kodlla L. Tišina Najboše je süknjo si naročiti i doma dati zašiti. V Rad goni povej ednomi ètacunari. Deutich Lujza. Bákovci. Mož je 13-ga septembra premino. Brččüs je vlovljen. Bence Števana žena. Pll-pitz. Mož je ranjen. Dvzdsj pa še ne priio glás, kde bi bio. Brščas je ranjen zgrábljen. K. J. Rade vči. Peneze sem ti nazajposlao, tisto je ne mogoče objávití poleg Boža i svecke právde. Da si jih pa ne sprejeo, na dober na-namen se obrnéjo na tvoj račun. Na tabereko poito št. 150. se Zavitki več ne sprejemajo. Najnoveše. Francuska pa angležka vojska je pregnána z Macedonie na grčko zemle. Bulgárci so do granice prišli. V Črnagori vedno napredüjemo. Neki oddelkt so do Grob a prišli. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gasóče si more vsaki sam napraviti za malo stroške. V zalogiso: ananas, jaboka, grenadina, maline, muš-katelka, mela, pomeranče strašnica in vi-Snja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenénim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se dodü ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vredn sti, ár se delavci s tov pijačov okrepčajo ne do bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko! zmožnosti lanez Oroiich, drogerijo »pri angelju' Smo Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnab. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. Uspešni boj je tisti šteroga od leta do leta vodi Suttnerova tvrdka proti malovredoomi bazarekomi blegi. Veliki Uspeh i dober glas, šteroga ma šče starodavea, glasovita tvrdka posebuo med čtevci mašega kalendar, veselo posvedoči, ka vsaki premišljávajoči človek ednok li spozna de je solidno stalno 1 dobro i lepo Suttnerovo blago bole pe ceni, kak hitro se pokvaijajoèe bazar ske ničvrednosti. 1264 št. Diamant za rezanje slekla .... K 8 50 1865 „ „ , 5.60 1022 , Srebrni rožni-venec .................. 5.70 114 , Dublé zlat! lanček na šinjek ... „ 5.80 1646 , Kožnata narokvica z srebrnov vürov , 17.— 380 , Dublé-zláti privesek . ..............> 3.90 468 , Dublé-zláti privesek da se odprti . . „ 4.80 446 , 14 karatni zlat! privesek............. 15.— 25 „ Križ, zlat na srebri . ................ 2.70 468 , Dubíé-zlati križ ......... , 1-50 1208 „ Dobra büdilnica. , .................. 3,50 410 „ Nikl-anker Roskopf-vüra ..... , 4.10 600 , Roskopf vüra, z kazalom aseka . . , 5.50 518 „ Tula-nikl vüra z dvojim pokrivalom ,, 9.80 1512 „ Nikl-anker ,Zemli, vüra, 15 rubisov „ 26.26 781 „ Tula-srebrna vüra, 15 rubisov, z dvojim pokrivalom .......................V „ 21.— 916 „ Masivni srebrni lanček............. 3,20 1664 „ 14 karatni vühaLÍ z opal kamenjom , 13.— 1575. „ 14 karatni zlali vühani..........6.70 212 , S ebrni prstan z lepim kamnom » 1.20 188 „ 14 karatni zlati prstan .............9.60 188 „ Ravnoté iz novoga zlata............ 4.90 989 „ Masivni srebrni privesek..... „ 1.50 1360 , Lepa vüra na steno . . ■.......... 4.80 600 „ Radium-žepna vüra, vno'i sveti. . „ 8.4q 1544 , Narokvica vüra, moderna..........10,So Vsaka vüra je točno zrav-nána, redno naoljena i se brez praši ne zapira. Prava Suttnerova vüra je ponos i veselje pri vsakom! Veliki, illusinrani, čüden cenik, cela knjiga, brezplačno i fr.-nko. Brezplačno lehko dobi zláto vüro vsaki küpec. Več pove krasen cenik. Razposilanje po povzetji, ali če se penezi naprej notripošlejo. Krščanska prodajalnica. Vsaki küpec je zadovoljen! Vsaki den prišlo takša pisma: Narokvica vüra se mi je jako dopalá! Od vaše tvrdke naroéena narokvica vöra je tak lepa, ka se vsakomi jako dopala ništerej poznano gospej sem zato i dala vas naslov za naročitev té vüre. Z poštüvanjem Morgenstern Katlka Beč, II., Praterstrasse 48. Kaj se ne vidi, se dobre-volje izmeni. Krstna vürna tovarna na Svicarskom. ,IKO“ znamek je svetoznan. Ne je podrüšnica. Dobro ime so tvrdki dobre vüre dale. Ne je podrüžmea. Nvomatott ax Egyházmegyei Eönyvnyomda körforgó gyorssajtóján Saombathelyea.