^tevilka 26
3. Maj 1989	Leto V.
I N FORMACIJA
0 POSLOVANJU V PRVIH DVEH MESECIH LETA 1989
o računovodstvu, j e kontnem
^e s 1.1.19 89 že v veljavi novi zakon ^ pozno posredovanih izvedbenih predpisov (Uredba o ^ Uy informacij a še po starem sistemu.
Podatkov izhaja: da
na ‘*e	Prodaje sicer dosežen 100 vendar na račun prodaje
p^.^^s-d-em trgu, ki j e večja od načrtovane za 5 % in drugih Pt'vU°dl<:OV"' 50 ve<oJl i za 247 %. Precej izpod plana pa je v PtcP*1 dveh mesecih izvoz / ki dosega le 66 % načrtovanega, ker n,-, 1Zvodnja ni uspela pravočasno s proizvodnjo za izvoz potreb-izdatkov,
" da o
ae-;00 stroški poslovanja za 8 % nad načrtovanimi, kjer najmoč-Pos? z'astej° stroški revalorizacije, izkazani, v drugih stroških , iovanja., ki so večji od načrtovanih za 20 5 %, ia “i „	e	e
1? ■£ , zaradi večje rasti stroškov od rasti prodaje dohodek za P0k^-l2p°Cl na5rtovaneEa- in znaša 8,257.015.973 iz katerega
ivamo
Dveznosti iz dohodka v. ®abne dohodke -< Q Snovanj s ki prispevek 0S sLanek za akumulacijo
din 1_ 315.324.052 din 6,155.447.360 din 194.7S5.260 din 591.984.301
^ dohodki v letošnjem letu nimajo omejitev, razen v rezultatu ^Qho,jp^eni- da bomo OD lahko dvigovali, če bomo dosegali toliko
da bomo z njim pokrili OD in načrtovano akumulacijo
^PtSni W0D v
P e°ni mod ”
h
decembru 1088 je znašal januarju 1989 je znašal
'0:ni NOD v februarju 1989 je znašal
I\T n n r,	'in o n o o o 'inon
0]	) 6Gni NOD v letu 1989 78.2.1989
1)	^ v primerjavi z decembrom 19 88 večji za
940.733
1.746.317
1.744.044
1,737.732
30 %.
informacija, ki bo podana s stanjem 31. marca 1989 bo nvana že v novi terminologiji, ki jo uvaja nova zakonodaja. ' aa se bomo po večletnem premoru ponovno srečali z..dobičkom.
Ta rezultat, ki prikazuje prva dva meseca poslovanj a je sicer zadovoljiv, vendar le začasen„ Z ugotavljanjem skritih izgub in rezerv, ki jih je predpisal zakonodajalec s smo dolžni do 30. aprila 13 39 spremeniti že sprejet ZR za. leto 19 88 , s čemer smo očitili bilanco neuporabnih ali negibnih zalog, neplačanih terja' tev in drugih postavk, ki so predstavljale sredstva, ki jih v procesu proizvodnje nismo mogli uporabljati.
S tem posegom smo ustvarili pogoje, da se obstoječa sredstva hi" tre j e obračajo in prinašajo tudi efekte „ Res pa je, da. nas j e no" va zakonodaja zavezala, tudi v prihodnje spremi]ati negibnost zalog. jih odpisovati če bodo ostala na zalogi, odpisovati terjatve če ne bodo v 60 dneh plačane itd. Pomeni, da bo rezultat poslovanja lahko bistveno manjši, če ne bomo z izredno skrbjo nadzorovali nabave, izterjave in porabe sredstev.
Poslovodni odbor
OH TI MAŠ LJUBI KRUHEK .....
Dočakali smo čas, ko štruca kruha stane stari milijon in več.
Ja kruh je izredno drag in za" mnoge izmed nas že zdavnaj predra1.:• Žal pa na to pozabljamo, ko kruha ne kupujemo sami..
To namreč vsak dan sproti dokazujemo v našem obratu družbene prehrane„ Na pladnjih ali v'delovnih prostorih puščamo vse pre več kruha, ki ga ne pojemo. Bi verjeli, da je tega kruha dnevno od 30 do 40 kg, in če to.pomnožimo z delovnimi dnevi v tednu, mesecu, letu in še dlje dobimo zastrašujoče številke. Zakaj ?
Čeprav pri nas ne plačujemo prispevka za malico lahko vzamemo kruha toliko, kolikor ga želimo, oziroma toliko kolikor ga lahko pojemo.
In zakaj temu ni tako?
Bi kazalo omejiti porabo kruha ? Najbrž ne! Ostane nam le to, da spoznamo pravo vrednost kruha in, da le ta ne sodi med odpadke„
M..
MALICA V ODI od 4,5. do 19.5,1989
četrtek
petek
ponedeljek
torek
srede.
četrtek
petek
ocvrt kotlet, fižolova solata, kruh pasulj s slanino, kruh kisla juha, kruh,
dušena govedina, krompir v kosih. solata, kruh ragu "iuha z žličniki, pecivo, kruh ocvrt mesni sir, krompirjeva solata, kruh mineštra z navadno klobaso, kruh,