Narodno blago. Iz Zadrečke doline. Kako je spravil zajec lisico na led. Dil je lep jesenski dan. Žito je bilo obrodilo, sadje dozorelo: vse se je veselilo dobrote božje. Živali so skakale in tekale semtertje po polju. Uživale so svoj zlati čas. Zajec je strigel z ušesi * v zelniku, lisica je hodila potuhnjeno po tur-šČici, vse je šlo za svojim živežem. Zdajci lisica zapazi deklico, katera je nesla v jerbasu grozdja in kruha delavcem na polje za »predpoldanko".1) Hitro se sprijatelji z zajcem ter mu tako-le iz-pregovori prav tiho: „Dragi zajec! Veš, kaj bova storila, da dobiva kruha in grozdja: Jaz sem videla", dejala je lisica, „deklico, katera nese polno čajno kruha in grozdja, in vse to čisto lahko midva dobiva, Če me le slušaš in storiš, kar ti porečem. Veš kaj i Teci tu okoli v .prestale' *) deklici in približavši se ji, naredi se kruljevega. Počasi hodi, dokler ne odloži čajne, in ne poleti za tabo. Jaz pa pojdem in vzamem jerbas; potlej si razdeliva, kar je notri" Zajec je slušal lisico ter je storil vse natanko, kar mu je rekla zvita teta. Deklica zapazi kruljevega zajca, položi jerbas na tla in hajdi za zajcem! Toda zastonj. Kadar sta bila že blizu — potegne jo zajec, kar so ga pete nesle. Med tem pa je vzela lisica dekletov jerbas in ž njim pobrisala na dogovorjeni kraj. Ko pride zajec tje, kjer sta rekla, da bodeta delila, devala je lisica iz čajne jedi, kruh in grozdje. Pa lisica je zvita buča. Rekala je, devajoč iz jerbasa grozdje: „To je zame, to za mojega očeta, ta grozd je za mojo mater, ta za teto, to pa za strica, in ti, dragi zajec, imaš tukaj — prazno čajno." Nato se razstaneta, lisica vesela in smejoč se, zajec pa žalosten in jezen. „Le počakaj, prideva še skup", zamrmra v brke zajec. In tako je tudi bilo. Za lepo jesenjo je prišla huda, huda zima. Snega je veliko padlo in bil je mraz, da je vse škripalo in drevje pokalo. Živad je trpela hud glad. Zakaj ni bilo zelja in pa kurje pečenke, *) „Predpowdanka, predpodtnka" je med zajutrkom in južino, kar je Nemcu „Gabeliruhstuck". V tem kraju je: fruštek, predpoldanka, južina, mala južina in večerja. „Kosilo"je le pri gospodi in pa v postnem času, kadar jedo ob ii. uri. — Pis. s) Ako A vidi, da B beži, pa mu A po bližnjici ali sicer kako nasproti pride, pravi se, da mu je „v prestale" prišel. — Pis . kakor po letu. In kaj se pripeti? Srečata se po dolgem Času naša znanca, zajec in lisica. Zajec je bil dobro rejen, debel, da se je kar zibal in svetil, lisica pa je bila mršava, suha in lačna. Lisica se začudi in hitro vpraša zajca, od česa je tako debel v taki hudi zimi. „Kako ne bi bil debel" odgovori zajec, „ker imam vsak dan mastno pečenko! Vsak dan grem na ribe. Tam-le je ribnik, ribiči delajo na ledu luknje, da love ribe. Jaz Čakam in gledam iz grma. Kadar gredo ribiči domov, smuknem tje, vtaknem repec v luknjo —¦ in takoj se nanj obesi rib, da jih težko izvlečem. O, ko bi jaz imel takšno ,omelo', kakor ti, tedaj šele bi jaz ribe lovil." Nato poprosi lisica zajca, naj ji pokaže tisti ribnik. Zajec ji rad ustreže. Vodi jo k ribniku na led in ji pokaže vse, kar je bilo treba. Lisica ga sluša. Vsede se na luknjo in prav globoko vtakne v vodo svoj rep. Nato čaka in čaka; zajec pa na bregu z ušesi striže in gleda, da ne bi kdo prišel. Toda lisice se neče prijeti nobena riba. Mrzlo pa je bilo, da je vse zmrzo-valo. Zajec tolaži lisico, da bo že: ribe niso še navajene njenega rjavega velikega repa. Po tej tolažbi odide po svojih potih. Čez nekaj ur pride zopet k ribniku, lisica je še vedno sedela in Čakala. Saj pa tudi ni mogla nikamor, zakaj rep ji je bil zamrznil v ledu, da se ni mogla nikamor ganiti. Tedaj pa ji je govoril zajec, kakor ona v jeseni njemu: „To je zame, to je za mojega očeta, to je za mojo mater, to za mojo teto." Ko to izreče, pridejo ribiči. Zajec jo pobriše, lisico pa pobijejo s krepelji, in še jaz sem težko ušel, da je nisem dobil. Priobčil S. Lekše. Iz Belokranjskega. Svatovske pesmi. 1. Darovanje (ofer1). k darom pristopljajte, Oče mati, darovajte, Našo mlado nevestico! Oče škudo2), mati ruho. Ali k darom pristopljajte, Brati, sestre darovajte! Našo mlado nevestico! l) To pesmico dojo, kadar darujejo ženina in nevesto. 3) Skuda = dolar.