reklamo
novi
13gj ’«?v
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine
TAXEPERCUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
št. 12(1000) Čedad, Četrtek, 23. marca 2000
Telefon
0432/731190
/ £ —
Scuoia bili
^Purifii
^*- *-
Že taužentkrat smo paršli v vaše domove
Številka za številko, tiedan za tiednom je Novi Matajur prišel v beneške domove že an taužentkrat. Na začetku cielih 11 liet dvakrat na miesac, po-tle pa - an je že 15 liet - vsak tiedan. Če uzamemo še Matajur pred njim, poslanstvo an tradicijo katerega je prevzeu, naš časopis je že 50 liet ogledalo življenja an dela Slovencev v Furlaniji, njih skarbi za ekonomsko an socialno, kulturno an jezikovno rast slovenske manjšine. An v začetku oktobra nameravamo praznovat naš 50. rojstni dan kupe z našimi brauci an naročniki.
Ko je začeu njega pot januarja 1974 se je tudi Novi Matajur srečevau z vsemi težavami, ki so jih imieli vsi, ki so delovali na kulturnem an političnem polju med Slovenci na Videmskem. Naše gibanje je bluo zelo živuo an vitalno, saj je tista lieta začela beneška kulturna pomlad, z rojstvom novih društev an skupin, z novimi iniciativami an s tem, de se je nimar vič mladih ljudi vključevalo v naše dielo za branit našo sloviensko kulturno an jezikovno podobo. An le grede pa smo bili šibki, saj smo bli že pri koncu hudega procesa, ki se je začeu v petedesetih liet an je pripelju do spraznjevanja naših vasi an domovov. Naše finančne, intelektualne an človieške moči pred tako realnostjo so pa ble majhane.
V teli luči se zastopi, kako veliko an odgovorno dielo je opravu takratni direktor Izidor Predan - Dorič, ki je prevzeu na svoje ramana veliko breme an veliko odgovornost. Vso s\’ojo dušo an sarce je dajaju za Novi Matajur. Pru je se zmislit an na tiste, ki so mu bili močna opuora an podpuora, ki so mu pomagal pri vsakdanjem delu an so Se napri vsak tiedan z nami, v parvi varsti Paolo Petricig, ki daje našemu časopisu kulturno težo. Potlè so še tu Aldo Clodig, Viljem Čemo, Bruna Dorbolò, Živa Gruden... m-lajši sodelauci iz Rezije an ne-diških dolin an seviede tudi naši brauci, ki ga vsak tiedan pišejo kupe z nami.
Mislim, de lahko dijemo, de je časopis v telih lietih vestno opravju svoje poslanstvo an de ga šele opravlja. Parvič je glasilo naše skupnosti s pomembno kulturno funkcijo an
V Gorici je bil v soboto XXI. kongres slovenske organizacije
Skgz v srcu dogajanja, skrb za zaščitni zakon
Mokro
fJU, POSTI ^ POU NOMALO VODE,
KEMIJA JÉ SUHA
SASI
JAU
ROMALO.
Primorska poje 2000
Zavarh - Terska dolina- Cerkev Sv. Florjana v nedeljo 9. aprila, ob 17. uri
Na koncertu bojo sodelovali: Zenska pevska skupina KD, Prem - Oktet Pr’Farci, Spodnja Idrija - Moški pevski zbor Pergula, Sv. Peter - Mešani mladinski pevski zbori, Bazovica - Moški oktet, Škofije - Kvartet Kresnice, Solkan
Zveza pevskih zborov Primorske - Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica ■ Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trst
seveda informacijsko, saj jo obvešča tudi o st\’areh, ki se med nami dogajajo an obe-dan drug ne piše o njih. Kot manjšinski list je le grede inštrument medsebojnega povezovanja, je tudi razpoznavni znak, saj za tistega, ki prehie-ra Novi Matajur se vie, na kateri strani je. Je prostor, kjer i-ma svoje mesto naša slovien-ska beseda, kjer si izmenjamo misli, se oblikuje naša kulturna an politična platforma. Je istočasno sredstvo, s katerim ust\’arjamo an gojimo dialog z našimi fiirlanskimi in italijanskimi sosedi. Upajmo, da bo Novi Matajur še dolgo prihajal v vse več slovenskih domov.(jn)
Skrb za zaščitni zakon za slovensko manjšino je bila v središču pozornosti na 21. kongresu Slovenske kultumo-gospodarske zveze, ki je bil v soboto v kulturnem domu v Gorici. Do izraza je seveda prišlo tudi razočaranje za zavlačevanja in zastoje, ki jih zakon doživlja v poslanski zbornici ob tem pa je bila izražena tudi trdna volja ustra-jati do dosege tega pomembnega cilja. Delegati na kongresu so s tem v zvezi sprejeli tudi poziv, ki je bil naslovljen na predsednika republike, senata, zbornice in vlade.
beri na strani 8
Zaščitni
zakon
odložen
n Vse naše bojazni so se uresničile in v torek 21. marca je Poslanska zbornica na predlog predsednika Violanteja je obranavo zaščitnega zakona za Slovence odložila na čas po deželnih volitvah, ki bodo, kot je znano 16. aprila.
Med razlogi za tako odločitev je predsednik Violante navedel pomanjkljivosti besedila zakona in dejstvo, da še ni pripravljeno tehnično poročilo o finančni podlagi zakona. Očitno, če ostaja možnost, da bo zakon sprejet pravočasno, je vse manjša.
Inaugurata sabato nel Castello la mostra dedicata all’architetto di S. Pietro
Omaggio di Udine a Simonitti
Presentata da Rucli e Vragnaz la pubblicazione edita dal Centro studi Nediža
È una sede prestigiosa, il museo del Castello di Udine, ad ospitare la mostra dedicata all’architetto Valentino Zaccaria Simonitti, figura intellettuale di primo piano della Benecia.
Organizzata dall’Ordine degli architetti della provincia di Udine, di cui Simonitti è stato presidente dal 1978 al 1982, la rassegna ripercorre il tragitto che ha compiuto nei settori della progettazione di edifici, della progettazione ambientale e del restauro.
Nel corso dell’inaugurazione della mostra, avvenuta sabato 18 marzo, assieme alla presentazione del libro su Simonitti curato dagli architetti Renzo Rucli e Giovanni
Vragnaz, è emersa però soprattutto la sua ricca personalità e la sua grande forza intellettuale. (m.o.)
segue a pagina 4
2
novi mata j ur
Četrtek, 23. marca 2000
Verranno illustrati lunedì 27 marzo, a partire dalle 10, nella sala convegni della Camera di commercio, industria e artigianato di Udine, i risultati di uno studio commissionato dal Consorzio per la tutela del marchio “gubana” e finanziato dall’Unione europea e dalla Regione Friuli-Venezia Giulia in collabo-razione con Cciaa, Unione artigiani e con le Università di Udine e Bologna.
Il progetto servirà ai produttori di gubana delle Valli per avere indicazioni sulle possibilità di investimento sui mercati extraregionali.
Una serie di analisi fisiche, chimiche e nutrizionali hanno definito le caratteristiche del prodotto gubana e consentito di delineare un
Lunedì alla Camera di commercio gli esiti della ricerca
Ricetta e marketing,
esplorata la gubana
disciplinare di produzione, mentre la zona di produzione tipica è stata delimitata nel territorio dei comuni di Cividale, Drenchia, Gri-macco, Prepotto, Pulfero, S. Leonardo, S. Pietro al Natisone, Savogna, Stregna e Torreano.
Sono state anche definite le caratteristiche tecniche della produzione ed è stato infine elaborato uno studio finalizzato all’identificazione dei possibili sbocchi di mercato.
Pisn	(XO {	q
IZj	Rima	ttpt V
Stojan SpetiC
Pravijo na Balkanu: “Alah je vera!”, kar je priznanje, kompliment podoben francoskemu “Chapeau!” in po naše “Kapo dol!”. Namenjam ga prijateljici Rosi Russo Jervolino, predsednici ustavnega odbora poslanske zbornice, ki je ves minuli teden preživela v dvorani skupščine na Monteci-toriu v pričakovanju obravnave zakona o pravicah Slovencev in se ni zadržala, ko so vse skupaj odložili zaradi nesklepčnosti.
Skupaj z Masellijem sta “stražila sod bencina”, kakor so pravili nekoč, upala na čudež kolektivne odgovornosti in se hudovala nad odsotnostjo kolegov.
Rosetta je spregovorila o “psiho-drami”, v mislih pa je imela drugo dramo (ali komedijo, kakor hočemo), ki se je istočasno odvijala v Kampani-ji pred izbiro kandidata za deželne volitve. Ljudska stranka je bila na robu razkola pod močnim De Mitovim pritiskom, Jervolinova pa je v Neaplju, v vrhovih Ljudske stranke, spoštovana in poslušana, da so jo nenehno klicali in vabili, naj pusti parlamentarno delo vsaj za dan ali dva in se vrne domov, kjer “hiša gori”. Pa je zavračala in odgovarjala, da ne more, ker gre za čast parlamenta.
Celo hčerki je zapovedala, naj sede na vlak in se zapelje do Rima, če se že
hoče z njo pogovoriti. In je prišla.
To pripovedujem zato, ker me mnogi sprašujejo, zakaj je v teh dneh bil parlament nesklepčen, torej prazen, kljub temu, da je skoraj 80 poslancev dalo pisno opravičilo in je kvorum padel na 276.
Izračun je preprost. Desna opozicija ni pritisnila tipke, ko so preverjali sklepčnost. Saj je odkrito priznala da želi tako preprečiti obravnavo slovenske zaščite. Vendar so bile velike vrzeli tudi v klopeh levosredinske koalicije. Manjkali so vsi Prodijevi demokrati, pol Ljudske stranke! Tudi na levici so zijale praznine. Zakaj?
Odgovor ni preprost. Prav ima tisti, ki je zapisal, da so “krive deželne volitve”, vendar ne bo držalo, da so poslanci na terenu zbirali podpise. Za to se že najdejo aktivisti. Resnica je bolj cinična: bili so na terenu, da bi pripravili teren za bodoče politične volitve in se znebili nevšečnih konkurentov.
Kako? Predstavljamo si, da poslanec Tainta upa na ponovno kandidaturo čez leto dni. V svojem okrožju, kjer niti ne vedo, kaj so tisti oddaljeni Slovenci na vzhodni meji... Poslanec Tainta mora na terenu izvohati, kateri so potencialni konkurenti, v stranki in koaliciji. Recimo, da sta Pinko in Pallino. Predlagal ju bo v sam vrh kandidatne liste za deželni svet. Po možnosti mora zanju izboriti mesto v “listi-nu”: seznamu avtomatično izvoljenih deželnih svetovalcev, ki jih osebno določi predsedniški kandidat in bodo
njegovi odborniki, seveda, če zmaga. Naš poslanec ve, da se za vstop v “listin” prerivajo vsi, saj jim ni treba zbirati preferenc. In ve tudi, da v “listin” svoje miljence porivajo tudi drugi poslanci iz sosednjih pokrajin. Mest pa je zelo malo.
In tako je minule dne potekalo mesarsko klanje z jasnim ciljem. Ce je poslanec Tainta svoja konkurenta -miljenca vrinil v listin in deželni svet, mu bosta čez leto dni vrnila uslugo in ga podprla kot poslanskega kandidata.
Preprosto, a ne? Kaj hočemo, to so pač posledice večinskega sistema, za katerega se je ljudstvo odločilo samo, z referendumom. Jaz sem tedaj svaril, kakor Kasandra, na perverzne posledice tega sistema, toda ljudje so verjeli lažnim prerokom, ki so z večinskim sistemom obljubljali med in mleko.
Zaključek: liste in listini so bile predložene, podpisi zbrani, igrice zaključene. Skrajni čas je, da se poslanci vrnejo na delo, v Montecitorio. In upajmo, da jim bo kdo povedal, kaj je njihova dolžnost.
Pred dobrim desetletjem smo parlamentarci KPI vsak torek v “l’Unità” brali opozorila: “Vse poslance opozarjamo, naj bodo polnoštevilno prisotni na sejah, ki bodo... in glasovanj, ki bodo ob uri...”. Včasih so bila opozorila mastno tiskana, v velikih črkah, podčrtana. To so bila dodatna (tajna) sporočila, da smo vedeli, kaj nam je storiti. In če nas ni bilo, je bil disciplinskih postopek trd in strog. Zadnja kazen je bilo priporočilo strankarskim organom na bazi, naj poslanca vržejo s kandidatne liste.
Toda to je bila prva republika. Za drugo, ne vem...
 Aktualno —
Povezovanje in konsenz pred volitvami
Oktobra bodo v Sloveniji parlamentarne volitve. Veliko je komentatorjev, ki ugotavljajo, da bo tokratna volilna preizkušnja sklenila fazo tranzicije, značilno doslej za slovensko politično sceno. Zaradi povedanega je jasno, da se vse stranke prizadevajo, da bi imele najboljšo štartno točko in da bi se lahko odločneje profilirale na novi politični sceni.
Iz tega zornega kota preseneča javnomnenjska raziskava, ki so jo objavili v zadnji številki tednika Mag.
Ce vzamemo Magovo anketo za dobro, potem moramo ugotoviti, da se je dobršen del slovenskega volilnega telesa opredelil za levo-sredinsko opcijo. Na vrhu najbolj priljubljenih strank sta prav liberalna demokracija (to je sicer nekaj povsem normalnega) in združena lista socialnih demokratov, kar predstavlja pravo presenečenje. Drnovšek in Pahor naj bi torej sama imela več kot 60 odstotni konsenz, stranke desno-sre-dinskega bloka, ki se povezujejo v koalicijo “Slovenija”, naj bi zbrale le nekaj več kot 30 odstotkov.
V primerjavi s prejšnjimi javnomnenjskimi raziskavami, naj bi LDS beležila rahlo nazadovanje, padec konsenza naj bi registrirali tudi v Janševi socialdemokratski stranki, medtem ko bi največji vzpon zabeležili prav pri Pahorjevi združeni listi, ki naj bi se iz petega povzpela celo na drugo mesto.
Ce ti podatki držijo, potem je jasno, da se bodo morale nekatere stranke, ki se v tem času združujejo med seboj, resno pomisliti, če takšni posegi bodo imeli svoje pozitivne volilne odmeve.
Borut Pahor
V Sloveniji pa se je ponovno razvnela polemika zaradi izjave, ki jo je o šoli dal slovenski metropolit Franc Rode. Dejal je, da obstoječa šolska zakonodaja polnoma ignorira vernike in zato “ta šola ni naša šola”. S takšno šolo, je pristavil ljubljanski nadškof, se ne moremo strinjati. To šolo moramo spremeniti in ko bomo imeli drugačen državni zbor, bomo lahko izglasovali drugačno zakonodajo. Kritično je ocenil tudi šolske učbenike, ki da so ateistični in se še vedno sklicujejo “na blažena Marxa in Engelsa in druge stare fajfe”.
Takšnim močnim besedam se je prvi odzval predsednik republike Milan Kučan, ki je ugotovil, “da če se je začela politična borba za šolo, je to za duhovno stanje naroda in za prihodnost Slovenije slabo znamenje”.
Bivši minister za šolstvo Slavko Gaber pa je bil dokaj oster in povedal, da bi se moral slovenski metropolit Franc Rode, preden blati slovensko šolstvo, temeljito podučiti, kakšen šolski sistem deluje v Sloveniji in kakšna je šola v drugih razvitih evropskih državah, (r.p.)
Nuovi telefoni per l’Europa
Un ponte che unisce
Un ponte sulla Mura che unisca il paesino croato di Sveti Martin con quello sloveno di Hotize. É questa la proposta emersa durante un incontro tra i comuni croati confinanti con la Slovenia ed il ministro per l’integrazione europea Ivan Jakovčič e si inserisce nel programma di intensificazione della collaborazione tra le due repubbliche, a tutto vantaggio della gente di confine, inaugurato dal nuovo governo croato.
Sono ben 54 i progetti sloveni di cooperazione
transfrontaliera con la Croazia e si riferiscono alle infrastrutture del traffico di confine, alla tutela dell’ambiente e alla cooperazione economica. Cambia il prefisso
Dal primo aprile in Slovenia entreranno in funzione i nuovi prefissi. In sostanza si tratta semplice-mente di togliere il numero 6 iniziale. Così il prefisso di Lubiana diventerà 01, quello di Maribor 02, quello di Celje 03 e così via. U-
nica eccezione quello di Capodistria che dallo 066 passerà a 05 come per la zona di Nova Gorica e dintorni. Contemporaneamente cambiano anche i numeri degli abbonati. Visti i grandi mutamenti tuttavia fino a novembre rimarranno operativi anche i vecchi numeri.
Queste modifiche si inseriscono nel programma di adeguamento della Slovenia alle normative europee. Il costo per la Te-
lekom della Slovenia sarà di 500 milioni di talleri. Elan di nuovo slovena
Nella bella località turistica di Otočec è stata apposta la firma al contratto e la Elan è tornata in mani slovene. Il 77% della proprietà è stato acquistato per 11 milioni di marchi. La E-lan era stata acquistata dai croati otto anni fa, durante il governo Peterle, per 31,8 milioni di marchi. Ora la proprietà toma in Slovenia.
La nota azienda necessi-
ta però di cospicui finanziamenti (25 milioni di marchi) per riavviare la produzione.
Ultime settimane del governo?
É stata anticipata al 15 aprile la fusione del partito democratico cristiano (SKD) e quello popolare (SLS). Il congresso avverrà presso il centro congressi del Cankarjev dom e vi parteciperanno 500 delegati.
Il nuovo partito, assieme
al partito socialdemocratico (SDS) costituirà la nuova coalizione di destra.
L’aspetto più significativo della fusione dei partiti però sta nella clausola che concede soltanto un mese di tempo ai ministri popolari per uscire (tutti hanno già sottoscritto la lettera di dimissioni) dal governo Drnovšek. Non si sa quale sarà invece la decisione del centinaio di sottosegretari e funzionari del partito popolare.
11 premier Drnovšek sembra intenzionato a sostituire i ministri dimissionari con altrettanti tecnici.
L’Inquisizione nella Slavia
Martino Duriavigh di Tribii	5
sospetto di eresia - 1600
Faustino Nazzi
— Kultura---------------—
“Un triste caso...” presentato dal Beneško gledališče
H dramma di Maddalena
Negli ultimi tempi To-polò è spesso presente nelle cronache culturali che trovano modo di manifestarsi non solo localmente, ma anche, attraverso le ramificazioni più inaspettate, in varie parti del mondo.
Nei tempi passati la vita a Topolò era ritenuta la peggiore disgrazia possibile anche rispetto a quella degli altri paesi poveri della Bene-eia, a causa dell’isolamento, della sfavorevole posizione del territorio agricolo, della labirintica compattezza inse-diativa del paese e dell’elevato numero di abitanti in proporzione alle risorse disponibili.
Sembra che ora, una misteriosa forza del destino, quasi a risarcimento delle fatiche e dei disagi del passato, trasformi le cause negative di un tempo in condizioni e fatti positivi e che gli avvenimenti che riguardano in qualche modo Topolò acquistino una valenza che trascende i limiti locali per diventare parte di un contesto di temi e valori “universali”.
La prima presentazione del dramma “Žalostni dogodek v Topolovem” da parte del BeneSko gledališče in occasione della festa dell’otto marzo mi conferma la sensazione di cui parlavo sopra. Il testo teatrale è tratto da una piccola pubblicazione, “Triste caso accaduto a Topolò - O žalostnem dogodku v Topolovem” scritta dal compianto prof. Giovanni Maria Del Basso di Civi-dale ed edita a cura della “Stazione di Topolò - Postaja Topolove” nella collana “Mrvice” dalla Editrice Lipa nel 1995.
La pubblicazione contiene il commento di un documento storico, con testo originale allegato, rinvenuto presso l’Archivio di Stato di Venezia che riguarda le fasi processuali risalenti al 1720, per causa di infanticidio a carico di Maddalena Feleti-ch, serva presso la casa di Gaspare Rudi di Topolò.
L’adattamento teatrale del testo e la regia sono di Marjan Bevk di Bovec (Plezzo), da tempo collaboratore del BeneSko gledališče, con l’aiuto dell’insostituibile Marina Cernetig per la messa in scena e l’adeguamento al dialetto be-nečano. Gli attori sono Roberto Bergnach, Giovanni Carlig, Marco Cucovaz, Lidia Zabrieszach, Renzo Ga-riup, Loredana Drecogna, Teresa Trusgnach ed Emanuela Cicigoi nella parte della protagonista Maddalena, ai quali si affianca l’importante partecipazione del
coro Beneške korenine.
La rappresentazione del dramma nella sala consiliare di San Pietro al Natisone fa presagire già all’allestimento, povero per scelta e per necessità, la sua modernità. Il pubblico circonda la scena, costituita da pochi elementi di ordine e delimitazione dello spazio, e partecipa quasi in simbiosi all’e-volversi del dramma.
In scena è presente il coro Beneške korenine che con un’accurata scelta di canti, resi ancora più coinvolgenti per diretto contatto con il pubblico, scandisce il cambio dei quadri scenici della rappresentazione. Il riferimento al “Teatro Totale” di Ervin Piscator e alle a-vanguardie artistiche del primo Novecento per un diretto coinvolgimento dello spettatore nell’avvenimento scenico e risolto quasi spontaneamente nel ristretto spazio della sala.
L’adattamento di Marjan Bevk delinea i diversi momenti del dramma.
Il processo, dove la legge è fine a se stessa, infallibile e giusta con l’interrogatorio della serva Maddalena da parte del nobile giurisdi-cente cividalese de Portis, condotto con cinismo e volto a far confessare il delitto e carpire gli intimi segreti che Maddalena non vuole rivelare.
L’incontro di Maddalena con una donna carcerata a cui sola, in quanto donna, può rivelare i suoi confusi ricordi, pensieri e sogni.
Maddalena sogna il giovane forestiero incontrato a Clodig e probabile padre della creatura morta, e attraverso i suoi racconti di navigazione sogna il mare mai visto, metafora della libertà mai avuta.
La vita di Maddalena nel paese di Topolò, i suoi rapporti con il padrone Gaspa-
re, padre di due suoi figli che vivono mendicando e di cui non si è mai preoccupato e assunto la responsabilità e quelli con la vecchia bigotta zitella, zia di Gaspare sempre pronta ad assolvere il nipote e condannare Maddalena, e la madre di lui.
Maddalena è sola e indifesa, le forze che la sovrastano sono troppo grandi e opprimenti, essere donna e serva è già una colpa; tenta di reagire, ma trova la forza di sopravvivere solo in se stessa, con i suoi pensieri, ricordi e sogni di libertà. Il dramma di Maddalena sapientemente diretto da Marjan Bevk, alterna momenti quasi sereni di accettazione della condizione di serva nella casa di Gaspare, a fasi di forte tensione emotiva durante lo svolgimento del processo, fino ad arrivare a momenti di pura poesia quando Maddalena sogna l’immensità del mare e una vita diversa nella libertà.
Il testo teatrale è una e-semplificazione di come la storia, le tradizioni e la vita materiale della società contadina della Benecia, possono diventare oggetto di conoscenza del passato e, cosa più importante, reinterpretazione e riflessione sulle condizioni del presente: il potere, l’egoismo, le piccole cattiverie e le ingiustizie sono sempre rivolti a colpire gli “ultimi” della scala sociale della società.
L’interpretazione moderna e contemporanea del dramma, dove passato e presente convergono è, a mio parere, il modo più efficace per stimolare la creatività e l’impegno culturale e il presupposto di ogni operazione artistica rivolta al futuro.
Bravi tutti gli attori, il coro, ed un’eccezionale Maddalena, ossia la giovane E-manuela Cicigoi.
Renzo Rudi
Condono definitivo
Ottenuto questo insperato successo (ma che motivo c’era di infierire sul nessuno che era Martino, quando altrettanto condiscendenti si era con eretici di ben altra portata?), Martino deve vedersela ora con la cattiva sorte: è colpito da una gravissima malattia, tifo petecchiale, epidemia conseguente alla crisi alimentare che ha colpito la zona negli anni 1591/92, trasmessa dal pidocchio e caratterizzata da febbre ciclica con offuscamento della coscienza, sopore più o meno profondo, indebolimento dell’udito, prostrazione, perdita del controllo degli sfinteri, delirio, tosse, scosse muscolari ed eruzioni cutanee maculo-emorragiche ecc.
Riesce a cavarsela ed il 29 luglio 1591 chiede di essere reintegrato compieta-mente, secondo la promessa del Barbaro, avendo dato buona prova di sè nel periodo trascorso. Se ha ritardato nel chiedere la grazia ciò si deve all’indisposizione che lo ha colpito. Porta pure le solite testimonianze della sua fedeltà cattolica e pratica cristiana da parte del vicario di S. Leonardo, del padre guardiano del santuario di Salcano, del can. Michele Missio che lo ha confessato e comunicato più volte a Castelmonte in occasione della Pasqua e dell’indulgenza plenaria concessa in quel luogo e dei canonici fabbricieri di Castelmonte, Giovanni De Ru-beis e Antonio Grandis.
Martino è esaudito; le cose per lui e la sua famiglia sembrano mettersi bene. L’attività dell’osteria e quella agricola richiedono
‘Forum
Julii”
concerto
Il trio “Forum Julii, costituito dal flautista Fabio Devetak, dal violoncellista Franco Muscau e dalla pianista Paola Chiabudini, si esibirà giovedì 30 marzo alle ore 20 nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone. Il programma del concerto, organizzato dalla Glasbena šola, prevede l’esecuzione di brani di Muzio Clementi, Cari Maria von Weber, H. Villa-Lobos e Bohuslav Martinu.
un aiuto: quale sagrestano lavora in proprio campi e prati del santuario. Assume come famiglio Juvan Co-dermaz, figlio di Bolter da Pregorea-Oborza.
Ma l’invidia e la miseria premono attorno a lui ed ai suoi. L’osteria ed il santuario attirano amici equivoci che, mentre possono al caso tornare utili, danno pure motivo a ricatti. I locali vedono in lui un intruso ed un profittatore. In particolare c’è un canonico fabbriciere che, dopo l’assenza di qualche anno, ora si fa sempre più spesso riconfermare (la nomina è annuale), magari ricorrendo a sotterfugi, ed è il suo nemico dichiarato: Gerolamo de Nordis, col quale ha già avuto a che fare e del quale vorrebbe guadagnarsi l’amicizia, magari ricorrendo a stregonerie.
La verità si mescola ai sospetti e alle calunnie, sicché d’ora in poi sarà ben difficile dipanare la matassa. Si insinua ad esempio che Martino, poco prima di Ognissanti 1592, abbia fatto ammazzare un maiale quasi morto e ne abbia venduto la carne. Nel gennaio successivo è denunziato al gastal-do capitolare per aver tagliato alberi di «modolo» nel bosco dove era proibito. Martino si dichiara innocente: la legna l’ha raccolta molto più lontano, dove a tutti è concesso per tradizione di provvedere al proprio fabbisogno. Lui acquista spesso la legna, perché «è storpiato di tutta la mano sinistra, in modo tale che non la può adoperare in pigliar, tenere e stringere cosa alcuna con forza». Piuttosto quelle ruberie è solito farle certo Michele Buzzola che taglia per vendere.
Un fegato da ricordare
Nel marzo 1593 si vocifera che Martino abbia ricettato un manzo che certo Luca Caucigh suo compaesano, gli aveva procurato. Durante la notte fra giovedì e venerdì di carnevale lo avrebbero macellato e nei giorni successivi venduto. Il bue sarebbe appartenuto ad un certo Andrea Vidigh di Nocovizza, in Canal di Roncina, in territorio arciducale.
Il 6 aprile del 1593 il derubato Andrea Vidich sporge querela contro Luca Caucigh in primis «et illos quoscumque eius fautores», dove Martino appare come ricettatore. La denunzia è presso la gastaldia d’Antro in quanto Luca rientra nella giurisdizione della stessa: Tribii inferiore (18). Martino sostiene di essere stato all’oscuro dell’origine furti-
va dell’animale e di averlo pagato normalmente. Il tribunale gli raccomanda:
“Bisogna dir anco la verità meglio di quello havete fatto intorno al manzo comprato et havuto dal detto Luca ultimamente, perché si cava da questo processo che sapendo voi che haveva fama di ladro di già un anno passato in qua gli havete dato ricetto, favore, et tolte le robbe rubbate in casa vostra et specialmente il detto manzo, qual secondo l’ordine et espressioni vostre ve lo condusse secretamente la sera di giobba grassa di carnevale, che fu dimane di S. Mattia Apostolo, 25 di febbraio prossimo passato et da voi servato in una stanza, over caneva; la notte poi a straordinaria hora di conserva del detto Luca Caucigh ladro pubblico et famoso lo ammazzaste et poi scorticaste magnando quella notte insieme il fegato et poi spargendo fama d'haver havuto questo bò da altri, et in altri luoghi desti via, et vendesti la carne come a voi piacque. Ciò commettendo contra le leggi divine et humane et specialmente in danno del povero Andrea Vidigh Hiecona, al quale appar che lui l’havesse rubbato la notte precedente».
(18) “Al tempo del principato patriarcale Antro costituì una gastaldia a sé, con ufficiali ed una propria organizzazione. Notizie della gastaldia d’Antro compaiono almeno dal 1270. Essa veniva infeudata, venduta, data in pegno per periodi che andavano dai due ai tre anni. Nel territorio molti beneficiari erano investiti di feudi retti e legali, né si trattava solo di mansi, cioè di terreni lavorati da una famiglia di massari. Nel 1291 i villaggi di Iainich ed Oblizza furono dati in feudo al cividalese Canus-sio. Durante il periodo veneto, le convalli divennero parte della gastaldia di Cividale e seguirono la sorte della città, che dal 1508 ottenne una situazione di autonomia rispetto alla Patria del Friuli dalla quale il territorio cividalese fu separato”.
Antro giudicava alla presenza del gastaldo di Cividale, che però non aveva voce, in prima istanza civile, in criminale e in criminalissimo. Gli appelli venivano alla comunità di Cividale, poi al Provveditore e finalmente a Venezia.
“É errato affermare che il territorio delle banche avesse un’autonomia quasi fosse un piccolo stato e considerare l’a-rengo come un parlamento autonomo; si trattava di un tipo di organismo esistente in varie parti del Patriarcato d’Aqui-leia che, va ricordato, si estendeva su regioni popolate da latini, da slavi e da tedeschi” (G. M. Del Basso, Della Banca giudiziaria di Antro e Merso in Pulfero, cit. pp. 169 - 170).
Aktualno
Sestanek konzorcija Open Leader v Naborjetu
Načrt Leader+ za podeželje
ZELENI
LISTI
Ace Mermolja
Ljubezen, nabita s sovraštvom
Vodstvo konzorcijalne družbe ”Open Leader", ki je bila ustanovljena za razvoj in gospodarske pobude na območju Gorske skupnosti Kanalske doline, je konec prejšnjega tedna priredilo javno srečanje v Beneški palaci v Naborjetu.
Družba deluje od leta 1998 in je januarja letos, prav tako v Naborjetu, predstavila spodbudne rezultate, ki jih je dosegla v enem samem letu obstoja. V bistvu je bilo s pobudami evropskega programa Leader II ustvarjenih 56 novih delovnih mest, pridobljenih pa je bilo tudi pet milijard lir javnih sredstev, ki so na-
menjena gospodarskemu razvoju območja. Tak rezultat je bilo možno doseCi ob tesnem sodelovanju zasebnih podjetij in sektorja javne uprave, konkretno krajevnih uprav, Gorske skupnosti in pokrajinskega podjetja za prevoze.
Nadaljne izredne možnosti se sedaj ponujajo z evropskim projektom Lea-der+ , kar je prišlo do izraza na zasedanju v Naborjetu. Odbornik Kanalske gorske skupnosti Stefano De Marchi, ki je zadolžen za uresničevanje evropskih načrtov, je na sreCanju izrecno podčrtal potrebo, da deželna uprava omogoči delova-
nje operativnega modela, ki je bil že vzpostavljen pri uresničevanju programa Open Leader. To pomeni, da bi morala Dežela priskrbeti Gorski skupnosti široka pooblastila, kompetence in tudi ustrezna sredstva. De Marchi je pri tem dejal, da bi morala Dežela upoštevati gorske skupnosti kot neposredne institucionalne sogovornike za vprašanja goratih predelov, ne pa jih ukinjati, kot je doslej že nekajkrat poskusila.
Predsednik združenja Open Leader Sergio Fa-leschini je dejal, da so šibka gorata območja po goli tržni logiki izločena ali izrinjena na obrobje gospodarskih izbir, zato je naloga politike ter za to pristojnih javnih institucij vzpostavljati razmere, da so tudi geografsko obrobna območja lahko kompetitivna.
Faleschini je tudi orisal znaCaj programa Leader+, ki je zasnovan predvsem na spodbudah, da se ovrednotijo značilnosti podeželja. Pri tem so pomembne krajevne naravne in kulturne značilnosti, program pa je še zlasti namenjen krepitvi gospodarskih pobud in ustvarjanju novih delovnih mest. Obenem vključuje Leader+ tudi možnosti za izboljšanje organizacijskih razmer v krajevni skupnosti. (du)
Zeleni listi nudijo premalo prostora za poglobljeno razmišljanje o problemu, vendar bi ga bilo potrebno izvesti (razmišljanje). S problemom mislim na spremembo desnice. Vse se namreč spreminja in Ce se je spremenila levica, se preoblikuje tudi desnica. Zal pa ima v Italiji levica premalo analitične sposobnosti ali Casa ali pa premalo medijskega prostora, da bi izpostavila nove značilnosti nasprotnika.
Osebno me moti gromko sklicevanja na Haiderja, kot da je on edini evropski problem. Problem je, ker je Haider Avstrijec in torej nemško govorec, skratka, problem je psihološkega znaCa-ja. Drugače ima prav Gtinter Grass, ko pravi, da imajo v NemCiji Stoiberja, v Italiji Finija in Berlusconija. V Italiji levica trdi, da Fini ni Haider; v resnici gre v Italiji za vprašanje medsebojne “legitimacije”, saj bi drugače pri Finiju, Berlusconiju in Bos-siju našli ksenofobne izjave, ki so za las podobne Haiderjevim. Celo v Sloveniji bi pri kakem politiku ali kulturniku našli netolerantna stališča, ki so podobna Haiderjevim. Zato Haider ni edini problem.
Dejstvo pa je, da je sedanja desnica nenavadno prilagodljiva in kamaleontska. Vsi desničarski liderji danes
nekaj rečejo,1 potem svoje besede zanikajo, nakar jih ponovno potrdijo. V Trstu je Fini na sreCanju z Violante-jem obsodil rasizem, istočasno podpira Menievo nasprotovanje in obstrukcijo proti zaščitnemu zakonu za Slovence. Proti zakonu je danes celo Severna liga, ki je nastala proti centralistični državi in z naglaševanjem etničnih posebnosti severa. Kelti ja, Slovenci ne. Na Kongresu SKGZ je pozdravil goriški podžupan, ki je Clan NZ in se zavzel za sožitje. Drugje in na sami Občini Gorica dela desnosredinska večina v nasprotju s sožitjem.
Globoka protislovja v izjavah bomo pri desnici našli glede vprašanja novih priseljencev, javnega reda in tudi glede mnogih drugih problemov. Berlusconi je svojevrstno protislovje. Z lahkoto se obraCa do malih trgovcev in obrtnikov ter obsoja velekapital, sam pa je med najveCjimi italijanskimi kapitalisti. Njegovi televizijski reklamni vložki govorijo o Italiji ljubezni proti Italiji sovraštva in so v isti sapi “nabiti” s sovraštvom. Skratka, sodobna desnica nima enega naslovnika, ampak lovi v ribniku najrazličnejših interesov. Pri tem se izrazito prilagaja, spreminja stališCa in samo govorico, ki postaja vedno bolj neoprijemljiva in
vendar učinkovita. Prelahko bi bilo vse to odpraviti z besedo “populizem”. Sodobno “lahkost bivanja” in “šibko misel” je desnica sprejela v svoj naCin govorjenja in v sistemih avtopromocije. Kako in zakaj ji to uspeva, je vprašanje, ki bi potrebovalo daljše razlage. Vsekakor, v mnogih državah, in to tudi v Italiji, desnica spretno izkorišča dejstvo, da je v politični opoziciji, na gospodarskem področju pa ima oblast. Levica je tako v “sendviču” in resnično ne vem, kako se bo izvlekla iz položaja. To je toliko težje, ker nasprotnik napada in se hkrati izmika poglobljenemu soočanju, kar mu omogočajo novi medijski oprijemi.
Ni torej Čudno, Ce se D’Alema “zmoti” in skupaj z Blairom podpiše sicer skrivnosten dokument, kjer je izražena trditev, da je mnogo brezposelnih tudi zato, ker se jim ne ljubi delati. To morda velja za Anglijo, kjer imajo brezposelni visoke podpore, ne pa za Italijo, kjer zdržujejo brezposelno mladino starši, mnogokrat upokojeni starši.
Simonitti in mostra ad Udine
dalla prima pagina
Doti che sono state ricordate proprio negli interventi di Rudi - che ha spiegato i tre grandi interessi nel lavoro di Simonitti: il territorio delle Valli del Natisone in ragione della sua appartenenza all’area culturale slovena, la questione ambientale e l’opera architettonica - e di Vragnaz, secondo cui “l’attuale condizione dell’architetto che si confronta con i problemi della globalizzazione, che cancella gli elementi propri dei luoghi, è quanto di più lontano ci possa essere da Simonitti, intellettuale di confine che era riuscito ad avere un rapporto organico con la sua comunità”.
In precedenza, davanti ad un folto pubblico di architetti riuniti anche per l’assemblea dell’Ordine, e-rano intervenuti tra gli altri il sindaco di Udine Sergio Cecotti (che al termine della presentazione ha donato una medaglia ricordo alla figlia di Simonitti, Sonia), il presidente dell’Ordine degli architetti di Udine, Giorgio Cacciaguerra, Paolo Petricig a nome del Centro studi NediZa che ha pubblicato il libro e l’architetto Enzo Pascolo.
La mostra, che come ha ricordato Petricig prossimamente verrà trasferita in Slovenia, rimarrà aperta ai visitatori tutti i giorni fino al 27 marzo con orario 9.30-12.30 e 15-18.(m.o.)
Na sedežu gorske skupnosti Nadiških dolin v Spetru
Mnogo skupnih ciljev
Kmetijstvo v Benečiji potrebuje novega zagona in boljšo organiziranost
i
Prejšnji teden je bil na sedežu gorske skupnosti Nadiških dolin v Spetru sestanek med predstavništvom Kmečke zveze iz Trsta in nekaterimi nadiškimi upravitelji ter kmetovalci.
KmeCko zvezo so zastopali predsednik Alojz Debeliš, tajnik Edi Bukavec in vodja strokovne službe Mario Gregorič. Domačine pa so zastopali odborniki gorske sku-
pnosti Beppino Crisetig, Bepo Specogna, Lino Bordon in Maurizio Namor, prisotni pa so bili tudi kmetovalci Andrea Visenti-ni, Michele Tomasetig in Severino Po-drecca.
Delegaciji sta soglašali v oceni, da je treba pospešiti sodelovanje za Čimbolj učinkovit razvoj kmetjiskih dejavnosti v Benečiji.
Ore w Rezijo so
pirSli Studintavi
z Pietroburga
W nadéjo 12 dnuw mor-ča so piršli ore w Rezijo Studintavi od škule Dega-nutti z Vidna ukop ziz nji genitòrji ano ziz njumi so bili pa Studintavi ano profesorji z Pietroburga tuwnè w Riišiji.
Ni so piršli ore w Rezijo, zajtè ki ni so bli Culi da tu-w Reziji živijo ti Ruša-ski ano ni so pa si Čakali za nalest jiidi ki ni romonijo po rušaski. Ni so došli po-jutre ore na Ravanco tuke ni so bili riCavoni od noše aminištraciune, tu-w Kumiino. Je bila vicesinda-co Adele Martinello ano Cristina Buttolo. Ziz njimi je bila pa Silvana tu-w Var-kote ano ja ki pišen.
Tu-w kumiine to je pa se jin raklo kej od Rezije, da kalikol judi somo, ziz kiren se živimo ano nin kej pa od noše štorije. Somo pa jin pokazale librine, ki je bil je štampel profesor Jan Bau-douin de Courtenay tu-wnè w Pietroburgo več nikoj stuw lit nozèt. Videt jse librine, to je jin plažalo ka-rije pa zajtè, ki jso tu-w Varkoti, ano so mojin popravili ta-na nawade, ki mamo jzdé w Reziji, da kako so romoni' ano da kako so pleše. Silvana je lopo jin lajala nji poezije ano uže od Rinina Chinese. Si pa jin rakla da tu-w Reziji niso ti rusaški mo da, tej oni, romonimo pa mi no romo-ninjè, ki to se somaja tamo ki romonijo oni mo so na mère reCyt, da to jè den ru-šaški azèk. Si jin rakla, da tu-w Reziji niso ti rusaški mo da, tej oni, romonimo pa ml no romoninjè ano da jso ano nji azyk to ma den
somo koren.Wzè profesor, Jan Baudouin de Courtneay, ki an jè bil pir-šel z Riišije tu-w lèto 1873, an jè bil rokel jtadej da jtò ki to se romoni tu-w Reziji to ni den riišaški azyk. Jti din ni bilo pa liiCi ano rèlo suncè tu-wnè w zuna, jtako somo radè vilèzli na suncè ano šli orè na Ravanco ponete.
Za jèst ni so bili si par-nasli somi ano jtako somo je pajali orè na Solbico tuki ni so moly pa vidèt muzeo briisarja.
Nejzat, prit nikoj si spii-styt zbuen, somo se wstavili spet tu-w ti roza-jonski kulturski iši, zajtè ki jè bila pyrSla spet luč ano somo gali ore no lipo roza-jonsko citiro ano somo ukop si poplesali. Oni, za nes zawalyt zajtè, ki somo bili lopo jin pokazali Rezijo, ni so nin zapeli užo “Katiuša”.
Luigia
Številka
novi mata jur
četrtek, 23. marca 2000
5
Mi Mimor
Leto i - Štev. 1	ČEDAD,	1.-15.	januarja	1974
NAROČNINA: Letna 2000 lir * Za inozemstvo: 3000 lir
Uredništvo in Uprava: Čedad * via IX Agosto, 8 - Tel. 71.386 Izdaja ZTT
Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 100 lir
Sped. in abb. post. II gr. /70 Poštnina plačana v gotovini
Odgovorni urednik: Izidor Predan Tisk. R. Liberale - Čedad
NAPREJ ZA NASE PRAVICE
E'il 15 gennaio 1974 ed esce il primo numero del quindicinale Novi Matajur, che prosegue, senza interruzioni, la tradizione del Matajur.
Oggi festeggiamo il numero mille, il prossimo ottobre invece celebreremo il 50B0 della fondazione del giornale
Evo vam, dragi beneški Slovenci, Novi Matajur.
Novi Matajur je bil potreben, ker je prišlo do spremei7 v boju za naše narodnostne, gospodarske, kulturne, politične in socialne pravice. Torej za novo situacijo, Novi Matajur, list, ki naj bo glasnik vsega, kar je novega pri nas, čeprav ne bomo zanemarjali tistih starih univerzalnih vrednot našega morelnega, kulturnega, političnega in narodnostnega življenja.
V zadnjih letih je prišlo do ustanovitve raznih kulturnih društev v naši ožji deželi, ki vsako po svojem, čeprav se poslužujejo različnih strategij in izhajajo iz različnih ideoloških stališč, dajejo svoj doprinos za pozitiven razvoj v Beneški Sloveniji in jim je nekje vsem skupen cilj: rešitev naše narodnostne skupnosti
Novi Matajur želi biti po-
—Vernitnlgrt. u hnlu Aiu&tev iti
Časopis bo živ in priljubljen, če bo imel sodelavce na vseh koncih in krajih naše zemlje. 2e širok ter ra-prezentiven uredniški odbor, ki je bil ustanovljen za njegovo urejevanje in izdajanje, nam da upati, da nam ne bodo manjkali sodelavci.
Želimo, da bi prišel naš Novi Matajur v vsako hišo, v vsako družino Beneške Slovenije, pa tudi med emigrante. Samo tako bo nagrajen trud uredniškega odbora in delno dosežen cilj, zaradi katerega je prišel na luč v našem novem življenju.
AVANTI PER I NOSTRI DIRITTI
Ecco, cari amici della Sla-via italiana, il Nuovo Matajur.
Del Nuovo matajur ormai si sentiva l’urgenza, poiché da un certo tempo si sono verificate situazioni nuove nella lotta per i nostri diritti nazionali, economici, politici e sociali. Dunque il Nuovo
Anche fra gli sloveni della Slavia italiana vi sono persone che sono state istruite ed educate esclusivamente nella lingua e nella cultura italiana. Gradualmente però hanno riscoperto se stessi, hanno riscoperto la loro vera matrice, hanno preso ad amare la nostra lin-
Časopis in jedro slovenstva
riempite
Ob tako pomembnem uredniškem dosežku, naj mi bo dovoljeno, da vam vsem, urednikom, članom zadruge, bralcem in prijateljem Novega Matajurja izrečem najlepše čestitke. Ne gre za kur-tuozno gesto, ki se ob takšni priložnosti spodobi. Gre za resničen občutek navezanosti na časopis in okolje, v katerem beneški tednik nastaja.
Novi Matajur je zaoral globoko in rodovitno ledino v življenju in delu beneških Slovencev ter dokazal, če je
bilo sploh potrebno, da je postal nosilni steber narodne bitnosti med Slovenci na Videmskem ter osrednje informativno jedro o njihovem dogajanju na celotnem obmejnem prostoru ter med izseljenci v svetu.
Novi Matajur pa ni le to. Ekipa sodelavcev in sam uredniški odbor predstavljata izbor ljudi in idej, ki plemenitijo življenje med Slovenci na Videmskem. Zato je Novi Matajur prerastel dimenzijo časopisa in postal
eno močnejših jeder slovenstva v Benečiji.
Novi Matajur je doslej že tisočkrat prišel v sleherno beneško družino ter med emigrante, ki so razkropljeni po svetu in jim tedenske vesti o ljudeh in življenju v Benečijo blažijo občutek oddaljenosti ter odtrganosti od domačih korenin. Tednik Slovencev iz videmske pokrajine čaka nov izziv. Nenehna in nad vsakim pričakovanjem uspešna rast dvojezičnega šolskega središča
Na južni strani
Moj dom v Kobaridu stoji na obrobju mesta. Na južno stran gleda veliko okno. Skozenj se mi nudi čudovit pogled na mogočni Matajur. Dan za dnem za opazujem: kako začenja spomladi brsteti drevje, kako bujno zelen je poleti, kako se oranžno obarva jeseni, kako bel in obložen s snegom je pozimi. Mnogokrat se povzpnem nanj. Tisočkrat doslej. Z vrha gore zrem na nediške doline, ki se kakor prsti zarivajo v mogočno matajursko gmoto. Pogled mi uide še naprej na laško ravan, vse tja do morja. Včasih, ob posebej jasnem vremenu, se zdi, da se v daljavi, na obzorju zarisuje večno mesto Rim. Na desno gledam terske grape in vrhove Kanina, kjer spodaj domujejo Rezijani in Kanalski Slovenci. Pozimi, v mehkem in globokem snegu, divjad po ma-tajurskih senožetih pušča globoke sledove. Svobodno se sprehaja po pašnikih in goščah, ne meneč se za državno mejo. Tam gori srečujem prijatelje in znance, ki prihajajo z vseh strani. Planinci, učitelji, kmečke grče, duhovniki, izseljenci, Slovenci, Furlani, Italijani. Pa še Livčani, Idrci, Kobaridci, Svinjani, Sužici in Krejci, iz vseh krajev Posočja in Slovenije. Stari in mladi.
Časopis Novi Matajur je prav tak kot
gora, po kateri nosi ime. Je veliko okno Benečije. Ustvarjalci Novega Matajuija so kot divjad na matajurskih strminah. Puščajo globoke in trajne sledi, ustvaijajo kolektivni spomin ljudstva pod Matajurjem, Kolovratom, Breškim Jalovcem, Kaninom in Montažem. Časopis ustvarja sožitje med Slovenci z obeh strani meje, s Furlani in Italijani. Sliši se celo glas iz Rima. Vsi, ki jih srečujem po gorskih stezah Matajurja, so ustvarjalci in glavni junaki zgodb, objavljenih na straneh časopisa. Kot narava vsak dan spreminja podobo gore Matajur, tako tudi časopis venomer spreminja svojo podobo. Številka je od številke različna.
Neka notranja nuja me sili, da se vsak teden povzpnem na Matajur. Prav tako sem vesel, ko vsak teden dobim v poštnem nabiralniku časopis Novi Matajur. Uredništvu in časopisu želim, da bi o življenju Benečana in Rezijana, Centarskega in Kanalskega Slovenca, Furlana in Italijana pisal le vesele zgodbe, kot jih pravi Guidac. Želim, da bi čimvečkrat pisal o roza in plavih flokih. Želim si tudi, da ob izidu dvatisoče številke ne bo več meja: ne v glavah in ne na Matajurju. Srečno!
Zdravko Likar
v Spetru je vzgojila že nad sto mladih, ki so v šoli spoznali osnove slovenskega knjižnega jezika. Poskrbeti je treba, da tem mladim odhod iz centra ne bo pomenil tudi zapravljene možnosti utrjevanja in nadaljnega spoznavanja našega materinega jezika. Novi Matajur se lahko vključi - tako, kot je na zadnjem pokrajinskem kongresu že storila SKGZ - v razmišljanja in načrte, ki bodo med beneško mladino zagotavljale rast slovenskega jezika in kulture.
V začetku devetdesetih let, ko sem prišel k vam, sem že od vsega začetka začutil, da prihajam med prijatelje. Sprejeli ste me za svojega in z razumevanjem in potrpežljivostjo počakali, da se vključim v matajurske dinamike in mi niste težili zaradi “goriških pogledov”. Pot, ki me je dan za dnem vodila v Čedad, mi ni bila dolgočasna in se je nisem lotil z nejevoljo, saj sem vedel, da prihajam med kolege, ki me razumejo in so mi ob strani.
Dragi Matajurci, nadaljujte tako, kot doslej, v prepričanju, da se na pravi poti in da imate okoli sebe veliko i-skrenih prijateljev. Vaše delo je visoko cenjeno in zato naj se vas ne loti nejevolja, če boste, kdaj pa kdaj, zabeležili tudi kakšno kritiko ali izraz nevoščljivosti. Vedite, da vam takšne ocene lahko izrečejo le majhni ljudje in zanje ni treba biti v skrbeh.
Ana, Danjela, Duško, Jole in Miha, ostanite takšni, kakršni ste!
Rudi Pavšič
Guardando al passato del "Novi Matajur” ricorderò che l’uscita del giornale coincise con un periodo esaltante e produttivo delle associazioni slovene. Si diffondevano nella Slavia nuovi circoli e nuove iniziative, che tuttora sono significative per la cultura slovena. Il giornale allora fece buona informazione di questo straordinario laboratorio di eventi assolutamente nuovi.
Izidor Predan, allora, mi chiese di collaborare nel suo lavoro di rifondazione del vecchio Matajur. Fu ‘Novi’ perché la testata del 1950 non potè essere acquisita. Gli promisi la mia collaborazione e penso di a-ver mantenuto la promessa, anche con la nuova direzione di Jole Namor.
Oggi ho sfogliato rapidamente i primi numeri, ho rivissuto la vecchia tecnologia delle colonne di piombo della tipografia Liberale. Ho rivisto quelle pagine come un ‘documentario’, scritto e illustrato, di più di un quarto di secolo della nostra vita politica e culturale, con gli eventi che l’hanno in diversa misura caratterizzato. Poi l'emigrazione, il terremoto, il trattato
di Osimo, il teatro, la conferenza sui gruppi etnico-linguistici della Provincia di Udine, le grandi iniziative culturali, i beneCanski kulturni dnevi, la scuola bilingue, le nuove amministrazioni comunali.
So che la mia collaborazione suscitò dei problemi. Soprattutto quando ero in Provincia c’era chi mi teneva gli occhi addosso a causa del mio colore politico, e mi imposi di limitare il più possibile la mia firma. Cercai anche di offrire una collaborazione fuori dalle beghe quotidiane, con articoli di cultura (ricordo le prime puntate su “Comunità e Cultura") e di storia, senza la mia firma, e con fotografie che a-vrebbero potuto soddisfare qualche ambizione.
In fondo comunque la posta in gioco non era qualche personale soddisfazione, quanto la convinzione che anche un modesto contributo al miglioramento del nostro giornale fosse importante per la crescita della comunità slovena. Oggi ho lo stesso pensiero, illudendomi tuttavia di non aver riempito senza risultato chissà quante pagine del “Novi Matajur".
Paolo Petricig
Četrtek, 23. marca 2000
Ko me je pred dnevi urednik naprosil, naj napišem nekaj za pričujočo jubilejno - tisoCo - številko Novega Matajurja, mi je spomin kar samodejno zdrknil za nekaj desetletij nazaj, ko sem kot slovenski partizan prvič prišel v neposreden stik z deželico pod Matajurjem in z njenimi ljudmi.
Dokler mi bodo možgani še kaj delali, se bom spomnil prvega nočnega prihoda 17. brigade v Sentlenart v jeseni leta 1943. Bilo je nedeljsko jutro, ko so v Crno oblečene Zenice hitele k jutranji maši in začudeno opazovale to nenavadno vojsko, ki ni bila ne nemška, ne italijanska in katere pripadniki so govorili njim tako domač, pa čeprav ne prav enak jezik. Videl sem, kako so občudovale našega komandanta Volodjo, ki se je po njegovi navadi rad pogovarjal z ljudmi. Nič manj niso bile presenečene, ko so videle, da so tudi nekateri borci šli k maši. Pred cerkvijo smo zapeli in tudi harmonika se je oglasila. Tisto jutro sem tudi prvič prišel v stik z mladim beneškim prvoborcem Joškom Ošnjakom, s katerim sva se pozneje še večkrat srečevala.
Drugič sem prišel v Benečijo ob veliki nemški novembrski ofenzivi leta 1943, ko se je 26. divizija (prejšnja Goriška in poznejša XXX.) znašla v sovražnem obroču pri Topolovem in pri prebijanju izgubila velik del svojega poveljniškega kadra. Sam nisem bil v obroču, ker sem po naključju dan ali dva prej odšel v Brda na propagandno akcijo.
Tretjič sem se vrnil v Benečijo v mrzlem februarju 1944 z znamenitim pohodom XXX. divizije. Če je bilo prvo srečanje z Benečani v Sentlenartski dolini res le bežno, je to tretje imelo že vsebinski značaj. Med pohodom sem prišel v stik z mnogimi Benečani pa tudi z nekaterimi duhovniki, med
Časnikar Jože Koren o rojstvu partizanskih izvodov Matajurja
Od prvih vojnih številk do sodobnega tednika
Prvi urednik Matajurja Vojmir Tedoldi, njegova žena in sodelavka Jožica ter naslovnica 1. številke oktobra leta 1950
Črnomlju, kjer sem bil dodeljen uredništvu njegovega glasila Naša vojska.
Ne vem, če lahko ta prva dva Matajurja, vojaškega in civilnega, imenujem za predhodnika prvega povojnega Matajurja in današnjega Novega Matajurja. Po naslovu vsekakor, po vsebini pa skoraj gotovo ne, saj so takrat bili drugi časi in vse naše pisanje je bilo namenjeno širjenju narodnoo-
prvimi z župnikom Pasqualom Gujonom v vasi Matajur in potem celo z narodnim buditeljem Ivanom Trinkom.
Toda ta pohod živi v mojem spominu še zaradi nečesa drugega, kar tudi opravičuje ta moj prispevek. V propagandnem odseku divizije smo takrat začeli izdajati divizijsko glasilo, ki smo mu dali ime Matajur. Tiskali smo ga na prenosni ciklostil. Pri prvi številki, ki se je rodila še v Brdih, v vasi Gonjače med Kojskim in Šmartnom, nisem sodeloval. Drugo številko pa smo napi-sali in natisnili v zaselku Duge med Gornjim Tarbi-jem in Oblico, v hiši pri gospodarju Dugarju. Tretjo številko smo napisali in natisnili v vasi Mašere, četrto (in zadnjo) pa smo začeli pripravljati v vasi Dreka pod Kolovratom. Takrat smo bili že na povratni poti na drugo stran Soče, zato smo potem številko dokončali na Šentviški planoti in jo natisnili v tehniki Porezen v bližini Cerkna.
Toda ta naš vojaški Matajur ni bil med vojno edini list s tem imenom. Po odhodu divizije iz Benečije je v
Matajur
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
..14 J M
ČEDAD, J. OKTOBRA 1950.
BENEŠKIM	S
It.rulkim jtovnetm h Ter* **«.-. Sadilk*. Idrijske Jelini in Ritij*.
Z velikim \xseljtm In ta veda-joi se važnosti le fio koraku ob javljamo d aort pria » tevilkn »Matajurja*. S tem Časopisom hočemo ml. ki >mo sinovi ljudstva, pokazati. da nismo jmzubi-Il ixhkt bede, ki vlada po niših delinah. čeprav trna tKUcnjsli kok In k osir (fatetela) ta neto h kndfio. da rdsme pre.d>fll kako tefke ti motni tintiti »voj vsak dan ji kruh.
Pravzaprav ne imf.no reti kruh, ampak indenta. Tisto po lente, ki jo otepava* zfalraj. opoldne in zvečer t malo mlel» al, redita in včasih s koiiktua
Sim.
Hodeč po drugih ite It Uh m-smo nikjer videl i. d/ bi morat
dl mo opozoriti javno mnenje na litij* potreb*. Ti. ki Ho boi Citai In mi. ki ga pllenm smo Ista krvi. smo tisti ubogi gor jeni, ki n«' smerno povedali odkod prihajamo. kadar pridemo v dolino. ker nas sicer Lah v ob ni/ ali ,» hrbteni /merja *
Zanj non,rei smo mi neka niti« bilja.
S tem čatr.pisom hoteni/ torej zahtevati naie pravic*. hočemo da ovit življenjski pogoji ne bodo vet loko težki, da si l*vjn tena in tvoji otroci ne bodo več kvaril, zdravja pod ittklmi bremeni sena In koil z gnojem. Za dosego tega pa So nam potrebne ceste. očtStvnje kamnitih remijih'. pogozditev golih gorskih pobočij m vodovodi ! tdrihO pitno vodo. ker tista, ki jo ninni pili sadaj j* V največ prime rih nezdrava in okužena.
karstvo n* srn* razdvajati, ampak sc moramo 'družili in ostali združeni, k et edino na ta način bomo lahko uspeino branili nule koristi.
IfetrtiM Sfc»»»cll •MalaJur* ho iihaUl dvakrat na tucscc iti ti bo na kratko p» burini «u novic», ki t« * »nimajo. pj takt, ki zadevajo iivtfcnt» Bencike Slovenijo.
tinto va tc ho zanimal.) vedeli, kital k« od kje m* prii» tvoj. prctl-Martl v kraje kkr sedaj Živimo, kaj vse so doživeli potem, ko *o t« naseliti v teh n»4«li dolinah. Zato bomo v Ust« pUrtl tudi o zgodovin) domačih kraje».
V Irtu oc konto itikoh' PouMI dat) vse tiste ru»»cic In navodila, k) tl bodt) korHtUi prt tvojem delo in v tvojem vsakdanjem življenju Pr a * tako konto v vsak) itrvBk'. poroča» o življenju po&tmcZNlk tasi, o njiltovih potrtrkah bi o načinu, kako Jim pomagati.
Nait ded) so imdl ruvadu. da fr
t.-rgvv
*r.
KUM£I0^\ ~
*c v dote lit zimskih večerih zttir»-I) pri ognjBču Ut tedaj Je dnrtinskl poglavar pripovedovat mlajšim dol«« zgodite, katere Je v svojih mia diti dneh »Biol od »voJR» prednikov. Ml bottn» tako zgodbe »opisati zate Ut Jim prikril» 4c rov«, d* si bo» z njinti krajiat večerne tiru Oh tdtnkt *D P» nedeljski ptajilck v «end.
Predvsem pa ti bomo skuiaH stati tedna nb sir»n) kot dobri prijatelji. ki «o vedno pripravljeni pomagati kadar Je mogoče in ti dat) dober nasvet ali Informaciji» vse. lej. k sdir na* f*o» vpraJčd zanjo.
BENtSKA SLOHENUA
i je rlJO GOO
tBS-EBS.VggS51Wn
okviru zapadnoprimorskega okrožja, ki je zajemalo kobariško in idrijsko območje ter vzhodno in zahodno Benečijo, začel izhajati v zaselku Zapotok ob rečici Idrijci, dvojezični Matajur. Za njegov slovenski del je skrbel Borut (?) Furlan, za italijanski del pa Slavko Štoka s Kontovela s pomočjo tov. Živke, nečakinje nekega župnika iz Brd. List se je iz varnostnih razlogov večkrat selil v druge bližnje vasi, kakor tudi lastna tehnika. Ta »civilni« Matajur je imel že bolj terenski značaj in je bil
zato tudi po vsebini bližji ljudem.
Četrtič in zadnjič sem med vojno prišel v Beneško Slovenijo prve dni septembra 1944, ko sem bil imenovan za šefa obveščevalno-informativnega centra za Beneško Slovenijo. Takrat sem ponovno obiskal svoje stare znance in zavedne domačine, predvsem v vaseh zahodne Benečije, toda svojega dela nisem mogel niti dobro razviti in vzpostaviti, ker sem bil kmalu poklican v propagandni oddelek Glavnega štaba v bazo 100 pri
svobodilne ideje in boja proti okupatorju. Tudi smo premalo poznali Benečijo in še manj njene ljudi, njihovo miselnost, njihova čustvovanja in navade. Z vsebino najbrž nismo mogli prodreti v srca ljudi, čeprav so razumeli, da smo slovenska vojska, ki se bori proti fašizmu, ki je tudi njim zadal skoraj usodne smrtne rane. Lahko pa si domišljam, da smo z našima Matajurjema zasejali vsaj kakšno seme, ne da bi se tega zavedali, iz katerega je po koncu vojne vzniknil tisti Matajur, ki so ga posta-
vljali na noge Vojmir Tedoldi in njegova Zena Jožica Miklavčič, Mario Cont in kateremu je dajal dušo nepozabni Izidor Predan - Do-rič. V kakšnih pogojih je izhajal povojni Matajur, vedo mnogo bolj kot jaz tisti, ki so ga ustvarjali. Razmere v Benečiji so bile težke. Kljubovati je bilo treba trikolori-stom in gladijevcem, treba je bilo vztrajati in se boriti iz dneva v dan in tudi s tiskano besedo bodriti ljudi, da so vztrajali in se borili. Rezultati niso izostali. Beneška Slovenija je, čeprav z nepopisnimi težavami, dosegla velik napredek na vseh področjih javnega življenja. Nobenega dvoma ni, da je v tem razvoju odigral izredno vlogo prav Matajur.
V tej zvezi se rad spominjam srečanja v čedajskem hotelu Roma, ki ga je ob izidu dvestote številke Novega Matajurja organiziral Dorič. Med množico prisotnih je nekje v ozadju stala mlada, komaj novopečena diplomantka fakultete za jezike univerze v Benetkah - Jole Namor. Mislim, da je to bilo leta 1983. Ravno njej kot poklicni novinarki in novi mladi beneški intelektualni moči je bil namenjen prevzem uredništva, kar se je potem leta 1985 tudi zgodilo in je njegova urednica še danes. Pod njenim vodstvom in z novimi sodelavci je Novi Matajur še globlje zarezal v brazde v še ne povsod docela obdelane narodnostne njive Beneške Slovenije. List se je vsebinsko in tudi oblikovno obogatil in sodim, da je danes resnično pravi glasnik potreb, interesov in pričakovanj naših rojakov pod Matajurjem. Zato naj mi bo dovoljeno, da vsem njegovim ustvarjalcem ob tisoči številki, ki je že sama po sebi dokaz trdoživosti in vztrajnosti, iskreno čestitam in želim še nadaljnjih uspehov v njihovem dragocenem delu.
Jože Koren
Nadvse koristen informator tudi za Tržaško in Goriško
Obletnica, ki jo slavi Novi Matajur, je vesel dogodek za vse nas. Sam se še spominjam tiste seje, ko je padel sklep o njegovi ustanovitvi. To je bila pomembna odločitev, terjala je velike napore in bila je tudi politično zelo tvegana. V tistem času namreč Benečija še ni bila taka, kakršna je danes; živeli smo v času hladne vojne, meja je pomenila hudo, skoraj nepremostljivo pregrado, če si se izjavil za Slovenca, so te imeli za sovražnika. Živeli smo v času, ki ga nazorno prikazujejo publikacije o Gladiu. Takrat se je pravza-
prav začel vzpon Benečije. Dogajale so se nepričakovane stvari; nastajala so slovenska društva, pozneje je bila ustanovljena dvojezična šola, postopno so se oblikovale domače občinske uprave, začelo se je razvijati gospodarstvo, krepilo se je sodelovanje s sosednjo Tolminsko. Za slovenščino niso več skrbeli samo nekdanji Čedermaci in nekateri posamezniki, postala je bogastvo vseh Benečanov. Biti Slovenec je postalo vrednota.
Ko danes govorimo o tem, se nam vse zdi nekaj skoraj naravnega. Pa ni bilo
tako. Samo tisti, ki so to doživljali, se zavedajo težav te prehojene poti.
Slovenci, ki živimo na Tržaškem in na Goriškem, smo to pot spremljali nekako iz razdalje. Čeprav nismo tako daleč, so bili naši občutki, glede na to, da smo živeli v drugačnih pogojih, vendarle nekoliko bolj odmaknjeni od stvarnosti Benečije; težav nismo občutili na lastni koži. Vsa ta leta pa nas je o njih redno obveščal Novi Matajur, ki je tako izpolnjeval kar nekaj nalog.
Predvsem je bil Novi Matajur od vsega začetka
Izidor Predan je dolgo let dajal dušo časopisu
časopis Beneških Slovencev. Prinašal jim je druga-
čen pogled na okolje, ki jih je obdajalo, jih informiral in jih spodbujal pri njihovem delu. Bil je vez med njimi in drugimi deli manjšine ter je vsaki družini, v katero ga je poštar redno prinašal, vlival občutek, da ni osamljena in ji dajal poguma, da je vztrajala pri ohranjanju domačega jezika in kulture.
Ves ta čas je bil Novi Matajur za številne izseljence, ki so se nanj naročili, tudi edina vez z domačim krajem. Tedensko jim je prinašal novice iz rodne vasi, poročal o pomembnih in nepomembnih dogodkih, od kulture in športa do drobnih vaških dogajanj, in v njih ohranjal spomin na Benečijo.
Končno pa je bil Novi Matajur za nas, ki nas od Benečije loči nekaj desetin kilometrov, nadvse koristen informator. Iz njegovih
strani smo izvedeli, kaj se v Benečiji dogaja, kako čutijo tamkajšnji ljudje, kaj jih tare in česa se veselijo. V naše domove je vsak teden prinašal košček Benečije. Vse te tri funkcije opravlja Novi Matajur uspešno še danes, tako ostaja eden stebrov ohranjanja slovenske govorice v Videmski pokrajini, časopis in kulturni dejavnik obenem. Za to nenadomestljivo delo naj grejo Novemu Matajurju, kolegom, ki ga vsak teden pišejo in urejajo, pa tudi naročnikom in bralcem, brez katerih ni nobenega časopisa, najiskrenejše čestitke vseh nas pri Primorskem dnevniku v Trstu in v Gorici, seveda z najboljšimi voščili za še dolga desetletja uspešnega dela.
Bojan Brezigar
odgovorni urednik Primorskega dnevnika
— Številka 1000
Za beneško zemljo, ki ne sklanja glave
novi mataj u r
četrtek, 23. marca 2000
Novi Matajur nam vsak dan močneje krmari usodo Slovencev v Videmski pokrajini. Je dorasel v glasnika ljudi, ki so bili brez glasu. Danes zajema iz leta v leto zaklade življenja rojakov od Nediže, Karnahte, Tera, Rezije do Kanalske doline.
Novi Matajur se je v svoji zgodovini zoperstavljal raznarodovanju in pritiskom, ki so se množili po beneških vaseh, ker je oblast želela, da slovenska beseda umolkne. A ljudje so poznali krivično življenje, zato pri njih Matajur je odlomil kruh lepote in dobrote.
Kot glasilo beneških Slovencev je postal učitelj in branitelj kulturne dediščine in trdoživosti rojakov.
Ker je vstopil v najbolj revno hišo kot sončna nedelja, je bil osra-moten in prepovedan.
Toda peščica Slovencev, ki je proslavljala narodovo idejo, si je upala zoperstaviti se preoble-čnim fašistom in “triko-loristom” in odkriti preko časopisa razširjenim med gorskimi vasmi zapostavljenost, kalvarije beneškega ljudstva, neprijazno ozračje, gorje in krivice, potujčevanje in izseljevanje in se protivi-ti preganjanju, ne kloniti, temveč širiti prebujanje in samozavedanje.
Branil je našo svobodo in gledal v našo zakladnico.
Tako so slovenski rojaki, ki so živeli na prepihu ter butali v sovražne bregove le vzdržali na svoji narodni meji, čeprav so jih odpisali že leta 1866, ko so bili priključeni k Italiji.
Iz korenin Matajurja, ki je izhajal z osvoboditvijo, se je razcvetelo leta 1974 novo obdobje, ki je nameravalo ustvariti podobo vzorne demokracije, biti zgled dialoga in obenem glas kulturnega življenja vseh slovenskih skupin, dejavnikov in društev naših dolin. S to namero v srcu, z ljubeznijo do materinščine, s spoštovanjem do vseh komponent je začel izhajati Novi Matajur, kot ogledalo in podoba vitalnosti slovenskih organizacij.
Časopis je okrepil delo, je postal tolmač pričakovanj, je poosebil našo enkratnost, je postal
priča našega ranjenega telesa in na novo uglasil odmev Slovenske Benečije, ki je tedaj začela dvigati lastno samozavest in kazati lastno odprtost ter identiteto.
Po tistih letih se ni bilo več mogoče otresti naše problematike. Iz tega debla in iz vedno več kulturnih društev se je razvila osvežujoča dejavnost, nova domišljija, živa kultura, ki je bila potrebna kot kruh in delo. Nastal je zanimiv prerod, ki se je okrepil v dvojezičnem šolskem centru, v novih pobudah, v srečanju sosednjih narodov na Kamenici, v zavesti, v delovanju, v nastopih pri oblasteh.
Novi Matajur je vse beležil, ohranjal duhovne, jezikovne in kulturne dobrine domače zemlje.
Vedno več je postajal element naše bodočnosti, je odgovarjal zagluševa-nju vsakemu našemu odmevu.
Čeprav so igrali z nami divjo igro je Novi Matajur odstranjal negativne razmere in zapreke, prevzel si je naše perspektive nove Evro-poe kot vezni člen med Furlani in Italijani. In danes kakor v preteklosti nosi v sebi vizijo bodočnosti.
Vsaka številka je zapisana iz ljubezni do lastnega ljudstva, zagovarja resnico, odgovarja politiki zmanjševanja našega kulturnega bogastva, utrjuje sistem sožitja, klimo vrednotenja in ponosa nad “očetnjavo”. Presega preteklost in kot drevo, ki znova poganja korenine, veruje v odpravo krivic do naše besede. Iz leta v leto napaja dragocene energije, da prenese seme naše dejavnosti med naše ljudi doma in po svetu, vzpostavlja odnose enakovrednih Slovencev, združuje izkušnje, ki navdušujejo drug drugega. Tako Novi Matajur ustvarja beneške Slovence bolj zavedne in bolj ponosne.
Je torej zakladnica duha in srca, klic in odziv beneškega ljudstva; je plod svobodne kulture, ki bogati naše doline, našo podedovano pesem, ki se zgublja v današnjem vrvežu; išče nov razvoj pravi za beneško zemljo, ki ne sklanja več glave k tlom.
Viljem Cerno
7
La cultura e il vivere quotidiano in un giornale a misura d’uomo
Un contributo del consigliere regionale Bruna Zorzini Spetič
Un giornale a misura d’uomo. É questa la prima frase che mi viene in mente, quando penso al Novi Matajur. La sua stessa veste tipografica, la tecnica che viene usata nell’impaginarlo, invitano il lettore delle Valli e non solo, alla lettura. Politica, attualità, cultura, cronaca, trattate in maniera accessibile a tutti, vengono proposte nelle due lingue, italiano e sloveno, senza rigidità ed in maniera spontanea al lettore che, inconsciamente, come spesso succede nel suo vivere quotidiano, alterna le due lingue, quando parla con persone diverse dei più disparati argomenti.
Non sono elogi di maniera quelli che sto facendo, scrivendo queste mie considerazioni, in occasione dell’importante traguardo da voi raggiunto, ma sono cose che penso - da anni - da quando, in sostanza, io triestina - che si sente anche parte della comunità slovena -ho preso per la prima volta in mano il vostro settimanale. Valorizzare la propria cultura, far sì che non vadano dispersi i valori che tengono legati alle proprie terre d’origine, è quello che da anni state facendo, anche quando nelle vostre pagine - ricche di fotografie - tracciate la storia della vita degli abitanti più anziani delle Valli, che se ne sono andati. Le loro storie ci fanno conoscere il carattere della vostra gente, che nella sua vitaè stata sottoposta a scelte, molto spesso difficili e dolorose, come quella di lasciare il proprio paese, ed andar a cercar fortuna nel mondo, spinta dalla miseria e dalle poche opportunità lavorative che la vostra montagna vi offriva. Un carattere forte che non si è lasciato piegare dalle avversità. Una determinazione ha caratterizzato le loro vite: non perdere mai i legami con le proprie radici, con la propria terra. Lavorare perchè questi valori vengano trasmessi alle nuove generazioni che sono anche protagoniste delle pagine del vostro giornale, che annuncia i loro matrimoni e le nascite dei loro figli.
11 vostro giornale assolve una funzione molto importante per tutti loro anche quando li informa, in maniera obiettiva, sui principali avvenimenti politici che concernono il nostro paese, la vicina Slovenia e l’Europa intera. Quando illustra scelte, che in campo nazionale e regionale, vengono compiute in capo ai vostri territori. Quando parla delle nuove possibilità che potrebbero essere offerte alle vostre zone
KATASTROFALNI POTRES V FURLANIH IN BENEŠKI SLOVENIII - NAD 1000 MRTVIH UEE TISDG BANIENIH-200.000 BOH STREHE
Naslovna stran ob katastrofalnem potresu leta 1976
dal futuro processo d’integrazione che vedrà entrare la Slovenia in Europa, e cadere i confini, tracciati anche lungo di esse. Purtroppo, ancora molto spesso, scelte politiche - compiute, per esempio, dalla Regione, istituzione in cui lavoro, non sono favorevoli allo sviluppo ed alla rinascita economica delle vostre Valli.
La Giunta regionale di centro-destra, con l’appoggio della Lega, ha per la terza volta proposto lo scioglimento delle Comunità montane. E noi sappiamo invece, come sia importante il funzionamento di questo Ente, per la vostra zona! Lo sanno i vostri sindaci ed il Presidente della Comunità montana, che più volte hanno fatto sentire il proprio dissenso, pur richiedendo una riforma e un nuovo ruolo e funzioni per l’istituto della Comunità montana.
L’Ospedale di Cividale ha visto ridurre di molto le sue funzioni. Le scelte sbagliate delle leggi regionali, in tema di riforma sanitaria, hanno depauperato il vostro presidio ospedaliero, fino al punto da rendere inevitabile la sua chiusura. Le vostre genti si sono battute contro questa scelta. Anche noi, consiglieri regionali comunisti, vi abbiamo seguito su questa strada. Ora il decreto nazionale Bin-di ci dice che scelte di una tale portata non possono venir fatte senza coordinare la programmazione, in campo sanitario, anche con le rappresentanze dei Sindaci e delle utenze. Un decreto legislativo successivo, che regolamenti i rapporti fra ospedali ed Università ci dimostra, invece, come non sia sbagliata l’idea di valorizzare i piccoli ospedali, magari mettendoli in rete...
Infine, la Legge sulle lingue e culture minoritarie, di recente approvazione, potrà offrire nuove possibilità per la vita sociale e democratica dei vostri comuni e le vostre istituzioni. Il dibattito sulla Legge di tutela per la minoranza slovena, stenta a decollare! E noi sappiamo quale importanza avrebbe potuto a-vere questa legge per quanto
riguarda l’affermazione dei diritti per gli sloveni delle Valli e per un riconoscimento istituzionale della Scuola bilingue di San Pietro.
Concludo, dicendo, che se
anche di questi problemi mi sono occupata e mi occuperò, in Consiglio regionale, ciò lo devo, soprattutto anche a livello di conoscenza che ho potuto acquisire sui vostri problemi, tramite l’informazione che ne da il Novi Matajur.
Per il suo tramite, infatti, gli italiani e gli sloveni dell’intera regione hanno capito una volta in più, come la specialità ed autonomia della nostra regione derivi anche dalle particolarità culturali ed etniche, che convivono nella realtà regionale anche grazie alle popolazioni delle Valli del Natisone.
Bruna Zorzini Spetič
Sola in časopis za razvoj jezika
Približuje nam živo Benečijo
V zadnjih tridesetih letih, ta je nekako čas angažiranosti moje generacije, beleži naša manjšina najpomembnejše rezultate prav v Benečiji. V primerjavi s preteklostjo predstavljajo za Benečane zadnja desetletja obdobje prave “revolucije”, saj je danes ta del manjšine že množično vključen v vsakdanje družbeno in kulturno dogajanje in življenje celotne naše skupnosti. Za vsem tem je seveda velikansko, požrtvovalno , korajžno in motivirano delo, v okviru katerega se da izpostaviti dva dejavnika, ki sta za normalen obstoj slovenskega jezika in kulture v Benečiji temeljnega, trajnega pomena.
Eden je špetrska dvojezična šola, ki s svojo vsebino in ugledom presega meje same Benečije, drugi pa je nedvomno časopis Matajur. Za življenje in razvoj vsakega jezika sta, zgodovinsko, šola in časopisi - v sodobnem času tudi radio in televizija - bistveni, osnovni “sredstvi”. Brez šole in sredstev javnega obveščanja se noben jezik ne bi mogel razširiti v razpoznani knjižni obliki v množični razsežnosti.
Zanimivo je, da sta tako Spetrska dvojezična šola kot Novi Matajur iz več razlogov v primerjavi z drugimi sorodnimi manjšinskimi inštitucijami ne le originalni, a pravzaprav zelo modemi in napredni. Gre za to, da so se v tako imenovani sili razmer, ki so bile in še so v Benečiji zahtevne, vendar našle primerne “glave”, ki so s svojim odprtim obzorjem, to je s kulturno vključenostjo v splošno dogajanje, znale oblikovati inštrumente, ki so danes izredno zanimivi tudi izven Benečije in v marsičem lahko tudi spodbuden zgled za druge manjšinske dejavnosti in ustanove v naši deželi. V Benečiji gotovo ne bi imeli tako uspešnih rezultatov, če bi s šolo in s časopisi vstrajali pri formulah, ki so bile in so še v veljavi na Tržaškem in Goriškem. Spetrska šola in Novi Matajur presegata po zanimivosti okvire same manjšine, in to ne zaradi tega, ker bi bila večina dolžina slediti dogajanjem manjšine, ampak zato, ker sta po vsebini in obliki taka, da sta večini razmeroma dostopna in vzbujata zanimanje. V kakšni meri bi lahko na tej osnovi razmišljali tudi o tržaških in goriških slovenskih ustanovah in prijemih, a o tem drugič in drugje.
Na tem mestu bi se rad še zahvalil Novemu Matajurju, ker nam približuje Benečijo na tako živahen in življenjski način, a tudi s takim časnikarskim in splošnim kulturnim nivojem, ki je vsem nam v čast. Teh dosedanjih tisoč številk je naredilo tako delo v tistih dolinah, da si brez časopisa v slovenščini ne moremo zamišljati benečanske prihodnosti... Srečno, Novi Matajur! Srečno Benečija!
Miloš Budin
Četrtek, 23. marca 2000
8
V kulturnem domu v Gorici je bil XXI. kongres organizacije
Skgz za aktivno vlogo
v obmejnem prostoru
s prve strani
Pod geslom “V srcu dogajanja” se je v kulturnem domu v Gorici v soboto odvijal 21. kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze, s katerim se je zaključilo težko in v marsikaterem pogledu negotovo obdobje tranzicije, ki se je zaCelo s krahom TKB in posledično politično in gospodarsko krizo, ki je zajela organizacijo in z njo slovensko manjšino. V teh letih se je Skgz izkazala kot organizacija, ki ni sama sebi namen, nasprotno je izraz širokega gibanja in pomemben dejavnik v deželni stvarnosti.
“Slovenska kulturno-go-spodarska zveza želi v Casu velikih izzivov odigrati aktivno vlogo v prostoru, ki ga oblikujejo hitre spremembe in kjer je veliko od nas odvisno, Ce bomo znali ostati v srcu dogajanja” je bila uvodna misel predsednika Rudija PavšiCa, ki je v svojem poročilu podal razčlenjeno analizo stanja. V njem se je najprej dotaknil “evropskih integracijskih procesov, ki bodo tudi našemu obmejne-
/3T
mu področju ponudili drugačne in boljše perspektive. Vključevanje Slovenije v Eu mora postati aktualno tudi za našo skupnost” je podčrtal predsednik, ki je tudi izpostavil potrebo, da so za manjšimo potrebni in pomembni skupni naCrti z matično Slovenijo. Istočasno je nakazal potrebo po intenzivnejšem povezovanju v italijanske gospodarske in upravne družbene dinamike.
Nato je predsednik Pavšič analiziral krajevno politično
Poziv za zaščito
Spoštovani predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi, predsednik senata Nicola Mancino, predsednik poslanske zbornice Luciano Violante in predsednik ministrskega sveta Massimo D’Alema.
Slovenci v Italiji vsa povojna leta pričakujemo, da se z ustreznim zakonom uresničijo ustavna določila, ki naj zagotavljajo tudi naši manjšini pravice in zaščito. Predvsem bi morala parlament in senat uresničiti šesti Clen, v katerem izrecno piše, da “Republika sciti s posebnimi normami jezikovne manjšine”. Teh norm danes še ni.
Zaščitni zakon pa leta 2000 ni le ustavno-juridiCno vprašanje, ampak predvsem civilizacijsko in kulturno. Bil bi namreC velik paradoks, ko bi Italija nadaljevala z evropskimi združevalnimi procesi, podpirala in podpisovala listine v korist državljanskih in manjšinskih pravic, se zavzemala za dobrososedske odnose s Slovenijo in za širitev Evropske Unije, se izrekla proti nacionalnim in etničnim fundamentalizmom in soglašala z ostalimi Članicami Unije glede vprašanja Haider ter istočasno na svojem ozemlju, točneje v Furla-niji-Juljiski krajini, odrekala sodržavljanom slovenske narodnosti temeljno priznanje in pravice.
Slovenci v Italiji smo danes zaskrbljeni glede naše bodoCe usode v republiki, katere državljani smo, ker opazujemo, s kakršnimi neverjetnimi težavami in ovirami se v italijanskem parlamentu sreCuje osnutek zaščitnega zakona, ki je za manjšino sicer sprejemljiv, vendar ne prinaša nobenih privilegijev ali norm, ki bi djale pripadnikom manjšine prednosti pred pripadniki večine. Skrbi nas torej usoda zakona, z njo pa nas skrbita naša bodočnost in perspektiva celotnega območja, kjer v Italiji živimo Slovenci, saj pomeni zavlačevanje z zakonom odpiranje starih zgodovinskih ran, medetničnih napetosti in nenazadnje odstop od evropske perspektive za območje, kjer zgodovinsko živimo z ramo ob rami Slovenci in Italijani. Slovenci, ki smo obenem italijanski državljani, se torej upravičeno bojimo, da bi ob načelnem odpiranju v praksi ostali žrtev zaprtih družbenih modelov, nacionalizmov in kulture ločevanja.
stvarnost in pri tem se zaustavil ob negativnem pristopu do naše narodne skupnosti, ki ga zagovarjajo sedanje večinske uprave na Deželi, na Pokrajini v Trstu in na Občini v Gorici pri Čemer, je dejal, strahovi iz preteklosti pogojujejo razmišljanja za bodočnost. Tudi zadnja pobuda in sicer predlog Severne lige po ustanovitvi Zveze Slovencev namenoma ruši manjšinsko subjektiviteto.
Izpostavil je nato vprašanje zaščitnega zakona, v katerega je Zveza z levosredinsko vlado investirala veliko pričakovanj in zato sta razočaranje in prizadetost ob nenehnih zastojih še veCji kot v preteklosti. “Kljub temu je naša naloga, da se maksimalno potrudimo in izkoristimo vse možnosti, da bi vendare prišlo do odobritve zaščitnih norm za Slovence v Italiji”. Ko pa ne bi do tega prišlo bi bili poraženi ne le mi Slovenci, pač pa levosredinsko razmišljanje v naši deželi in vsa prizadevanja, ki vidijo v sodelovanju med sosednjima državama razlog za vsestranski razvoj tega območja.
Kar se internih vprašanj SKGZ tiCe je predsednik Pavšič podčrtal, da se organizacija “Zeli utrditi kot povezovalni element naše bogate strukturiranosti in obenem odigrati vlogo kulturno političnega-foruma”. Ocenil je pozitivno sodelovanje s Svetom slovenskih organizacij in naglasil potrebo, da se preide v drugo fazo sodelovanja in načrtovanja, saj je potrebno ustvariti pogoje za
premostitev sedanje statičnosti v manjšinski stvarnosti.
V tajniškem poročilu, ki se je osredotočilo na vprašanja notranjega značaja, je Jole Namor podčrtala vra-šCenost Slovenske kulumo-gospodarske zveze v deželno stvarnost. Poudarila je misel o ustanovitvi nove vsemanjšinske organizacije, ki bi bolj učinkovito upravljala celoto manjšinskih interesov, pozitivno pa je ocenila sodelovanje med SKGZ in SSO. Kar pa se tiCe odnosa Zveze do Članic je podčrtala, da se novo povezovanje udejanja v obliki gosto razpredene mreže in ni veC piramidalnega značaja. Okrepiti se mora zavest o skupnem domu v SKGZ, je dejala, vsekakor pa morajo biti odnosi vzajemni, dvosmerni.
Sledili so pozdravi gori-škega podžupana Nosellija, predsednika Pokrajine Brandolina, sen. Stojana Spetiča v imenu ministrice Bellillo-ve, senatorja in evropskega poslanca Mitje VolCiCa, msgr. Oskarja SimCiCa v imenu goriškega škofa, predsednika SSO Sergija Pahorja, Silvana Saua v imeu Obalne saomupravne skupnosti (Can) italijanske narodnosti ter generalna konzulka Slovenije Jadranka Sturm Kocjan. Kongres se je nadaljeval s poglobljeno razpravo in z volitvijo novega deželnega sveta.
3 priznanja tudi v našo pokrajino
Med nagrajenci SKGZ so bili letos tudi predstavniki beneške realnosti. Odličje boja in dela za življenjsko delo je prejel Pavel Petricig, za uspešno in nepretrgano delo pa kulturno društvo Rečan z Les in pevski zbor Pod lipo iz Barnasa.
Paolo Petricig je s svojim organizacijskim, političnim, umetniškim in publicističnim delom zaznamoval kulturno življenje Nadiških dolin v zadnjih desetletjih kot ena ključnih in najbolj ustvarjalnih osebnosti. Njegova vizija razvoja Beneške Slovenije Črpa iz najžlahtnejših korenin izročila te zemlje in je vseskozi usmerjena v rast in bodočnost.
Premnoge oblike delovanja, ki so danes v ponos vsej naši skupnosti, izhajajo iz njegovih zamisli in spodbud, saj sta njegovi osnovni značilnosti prav iskanje najširšega sodelovanja ter utiranje poti, na katere se samostojno podajajo mnogi mlajši. Ta pedagoška naravnanost mu je bila vodilo tudi pri doslej najpomembnejšim dosežku Beneških Slovencev, dvojezičnemu šolskemu središču v Spetru, ki ga je z neverjetno pogumnostjo zasnoval in razvijal ter tako odprl novo poglavje v zgodovini te zemlje.
Kulturno društvo ReCan je bilo ustanovljeno v šestdesetih letih, v Časih, ko je še zelo moCno pihal po beneških dolinah veter nacionalizma, nestrpnosti in ustrahovanja. In ni slučajno, da je društvo nastalo v zavetju cerkve, kjer so don Rino Marchig, Aldo Clodig, Rinaldo Luszach in drugi zaceli združevati ljudi v znamenju ljubezni do slovenske nabožne pesmi. Iz tistega jedra se je kasneje razvilo kulturno društvo ReCan, tu ima svoje zametke tudi ljubiteljska gledališka dejavnost, ki je privedla do ustanovitve Beneškega gledališča.
Kulturno društvo ReCan že veC kot trideset let nepretrgoma skrbi za ohranjanje domačega izročila in jezika, spodbuja ustvarjalnost mladih in starejših piscev na ravni domačega dialekta, uspešno vključuje v svoje delovanje mlade generacije. Ob pozornosti do socialnih in kulturnih potreb svojih elanov in celotne skupnosti rečanske doline razvija tudi zanimivo publicistično in raziskovalno dejavnost, v kateri se zrcali kulturni utrip Benečije. V njegovem okrilju je bilo izdanih veC knjig, med njimi je tudi domiselna izdaja rečanskih pravljic.
Najpomembnejša in najslavnejša prireditev KD ReCan je vsekakor Senjam beneške piesmi, na katerem se že 25 let nadaljuje bogata beneška glasbena tradicija in deluje kot moCan katalizator mlajših beneških ljudi.
Mešani pevski zbor: z izdajo zajetnega in kvalitetnega zbornika beneških zborovskih pesmi in priredb ljudskih pesmi z naslovom “Pod lipo” ter s posrečeno prireditvijo je mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa (Speter) septembra lani praznoval 25-letnico svojega delovanja.
Zbor, ki ga od nastanka vodi dirigent prof. Nino Speho-nja, sodi med najkvalitetnejše zamejske pevske zbore, pri katerem se je v vseh teh letih zvrstilo nad 150 pevcev. Nastal je z namenom ohranjati in raziskovati beneško pevsko izročilo, vzbuditi pri beneških ljudeh spoštovanje in ljubezen do lastnega jezika in kulture ter predstavljati to bogastvo v širšem slovenskem in italijanskem okolju. To poslanstvo je v vseh teh letih zbor Pod lipo uspešno opravljal. Obenem je deloval v beneškem kulturnem prostoru kot pobudnik in pospeševalec novih pobud in dejavnosti. Med slednje prav gotovo sodi priljubljena revija pevskih zborov, ki se odvija pred Božičem, je posvečena beneški nabožni pesmi, in na njej sodelujejo vsi pevski zbori območja gorske skupnosti Nadiških dolin.
Med nagrajenci vidimo predsednika zbora Pod lipo Dante Cencig, podpredsednika društva Rečan Valeria Bergnach in Cerna, ki je dvignil nagrado za Pavla Petričiča, zgoraj predsednik Pavšič podaja svoje poročilo
jih pr
— Kronaka —
Dvuojčete Alicya an Lorena pravejo...
Naša ta mala ima tri lieta
Telekrat fotografijo o treh čičicah Mateužinove družine, ki živi v kraju Moi-gnellee v Belgiji niesta po-šjala al pa pamesla nono al nona: telekrat nam jo je par-nesla adna od njih rauno tle h nam. Kera od dvieh dvu-ojčetah? Na fotografiji bi vam na znal poviedat, saj so pm kompanjane, potlè nam je ona poviedala, kera je: je Alicya, tista na te pravi roki. Pamesla nam je fotografijo an nam poviedala, de tisti dan je njih sestrica Sara do-punla tri lieta. Bluo je 10. ženarja lietos an ku po nava-
di v njih družini je biu velik senjam. Tata telih čičic je Marino Bergnach, sin od Elia Mateužina iz Gniduce an od Franche Jurcove iz Gorenjega Bamasa, ki živta v Belgiji, v kraju Moignel-lee že puno puno liet; mama je pa Fabiana, tudi ona hči dvieh emigrantu v Belgiji, tata je Ivaldo an je vičentin, mama je pa lahnja an se kliče Diva.
2e kar so se jim rodile dvuojčete Alicya an Lorena, na 10. maja lieta 1994, je Marino jau, de v njega družini bo ku v tisti od njega
mame: puno čičic. An do trecjega mu je Slo, seda mi čakamo Se te četarto, to peto... Smo ostal z odpartimi usti, kar Alicya nam je le-puo zapiela an par piesmic po sloviensko, an po slovi-ensko nam je odguarjala . “Tela je Suola od naših no-nu!” nam je jala. Lorena,
novi matajur
četrtek, 23. marca 2000
Alicya an Sara na čujejo sa-muo guorit po beneško v hiši, jih tudi učjo: vsaki dan kaka nova besieda an drugi dan je “interogacjon!”. Do seda so pokazale, de so pm pridne. Se nimar čudvamo: tle doma, ki bi bluo lahko učit naše te male po našim, na rata, po sviete pa ja.
Drage Alicya, Lorena an Sara, moreta Zihar bit kon-tente, de imata tako lepo družino okuole vas. Vam vam želmo vesele dneve an če kajSan krat ujezeta mamo an tata, al pa none an “strica” Franka, ničku zapiejta jo lepuo po beneško, bota vi-dli, kuo jim jeza prelieze!
Je ries: v Marsine so imiel an imajo pru lepe čeče
Maria Mačonova an nje sestra Elena, Diana Stefe-nadova, Fani Mihielnova an Livia Kajancova (s Peparne roke stoje), an še Maria Sčjaldinova, Marja Spe-čjova, Adele Stefenadova an Fani Paulinova (le s Peparne roke, sede). Tle je sa-muo an majhan part liepih čeč iz Marsina, ki an dan so se zbrale na senožet an se fotografale. Lepuo so se na-štimale, takuo ki so se znale naštimat naše čeče tudi kar
par hiši je bla mizerja.
Fotografija je bla posneta v lietah ’50. Seda vse tele čeče so ratale žene an so po sviete, samuo Diana Stefenadova je ostala v vasi an kar bo vidla telo fotografijo, paš ki spominu ji pride na pamet! Se bo spominjala na Adele Stefenadovo, ki na žalost je že zapustila tel sviet, pru takuo na vse te druge, ki na žive vič tle.
Vsiem njim naj gre naš liep pozdrav.
Giovanin je paršu damu popunoči an pjan ku skiera. Drugi dan Milica je šla dajat jest tičacu, pa je ušafala prazno štijo.
- Giovanin, Giovanin! - je začela uekat Milica - Kam si luo-žu kanarina, ki ga nie vič tu njega štiji?
- Ist ga nisem videu, ker snuojka me je takuo glava bolie-la, de sem naredu samuo ’no limonato an sem paršu spat! ! !
An star kimet je poklicu blizu njega sina an mu jau:
- Bepino, poslušaj-me: bo cajt, de par-peješ adno neviesto v hišo, ker ist an toja mama srna že previč stara za pejat napri kimetijo. Ist sem ti ušafu dvie lepe čeče takuo, de boš mogu vebrat. Adna ima an novi avto Mercedes, ta druga pa petdeset krav. Kero češ?
- Oh tata, tisto, ki ima petdeset krav!
- Dobro sin muoj, sem veseu, de si za-stopu, ki za nas ki-mete je buj pomembna, important žvina, ku vse te druge reči, ki te mladi gledajo imiet!
- ... Antadà tata, kadar oženim tisto, ki ima petdeset krav, jih bom predau an kupim adno ardečo Ferrari!!!
Toninca je šla v Suolo guorit z meštro an se kumrala, de nje sin neče vič vozit past praset v polje.
- Ampak, kaj sem ist kriva? - je vprašala učiteljca.
- Ste pru vi kriva, ker ste vi ložla tu glavo mojmu malemu Perinacu tist pregovor, ki prave:
- Poviejmi s kuom hodeš an ti poviem, duo si!!!
Karleto je šu na počitnice v Idarsko dolino. An dan je za-liezu tu britof od vasi an je zamerku adno čudno pismo: “Tle počiva Ivan Krani-šek, an pridan oča in adan radodarni mož”.
- Oh teli Idarci, nimar uoharni! Trije možje tu adnim grobu!!!
Aha! Smo vas ušafal na tapu! Kuo je bla dobra tista bierja salama an tist kos kruha!
Ma muorta viedet, de je nimar kajšan, ki zvestuo partiska na baton fotografske makine! (Al sta jih za-poznal? Ona je Valentina Dugaro, Kovačinova iz Kravarja, ki je oženila Prima Dugaro - Gaspuoda iz Ušivce, on je pa Fabrizio Cernotta - Simulnu taz Kozce, ki se je oženu v Landar).
An potlè še tel puobič, ki smo šigumi de je biu te
mez pust 2000
narbuj majhan pustič lieto-šnjega beneškega pusta. Je Federico, parvi otrok od
“Pogledita, kuo je liep muoj navuod!”
“Tudi moja nona nie za vrieč!"
Caterine Dugaro iz Ušivce an od Terry Dugaro - Rusa-ca iz Dugega, kjer tudi vsi kupe žive.
Federico je kumi dopu-nu parvo lieto življenja (na 5. febrarja). Tle je v naruo-ču none Valentine (sta lepuo prebral, je pru njega nona!). So ble previč lepe tele fotografije za jih na diet, an če pustni čas je že šu mimo.
Še kiek go
Kuo se more reč, de ne dobri bierji salama ?
1 A novi matajur________________________________
[_ \J četrtek, 23. marca 2000
L’analisi di Tine Logar del dialetto del “Breginjski kot” - 40
Se il “nadiški dialekt” non rispetta il confine
Minimatajur
Kotič dan l jazek
Matej Šekli
Te tèdan, ka prišal, somo romunili, da kaku bisidice tej jà, ti, un/ond; midwa/midvi,	(un).
vidwalvidvi,	4 Si vYdel forC Tino
onedwa/onedvi; mi, vi,	w saboto? - Si bil z
unelone (»pronomi per- ............. (onà)	plesat
sonali«) ni se pridiwajo,	wsaboto.
ko ni stujijo ta-za prepo-	5. vis, ke sowa? Da
zicjuno ziz, to pridè ričet	se na bowa zgubila! -
ta-za to kratko formo od	jqa S(U se bat, jé pa naš
prepozicjuni ziz, ka to jé	pas 2 ......... (midwa/
z, anu ni riSpundawajo	midvi).
na baranje ziz kirin	6. Morata prit
Clovèkon?	vidwa/vidvu ta-h nan?
Moramo ričet, da ne	Bi tel rade rumunet z
lehke regole je ni, zajto  (vidwa/vidvi).
mamo se naučit na da-	7. Onedwa/Onedvi to
mene vvsako bisidico. (-	ni' wmej hudilu rade o-
Ziz kirin èlovekon an	kul fješt. Koj nur somo
rumuni?)	bili wkop z ........ (-
onedwa/onedvi) tu-w
- To... si jà, si ti, jé	fješto za Sinto Ano.
un/ onà, sowa midwa/	8. To prow, da sta
midvi, sta vidwa/vidvi, decidinali za tet won na
so onedwa/onedvi, čanen wkop z ...................
somò mi, sta vi, so une/- (mi).
one.	9. Tej wsako saboto
- An rumuni z mlu, z pa nas somo wkop z
tabo, z njin/nju; z nama,  (vi) za wan darZat
z wama, z njima; z na- nu malu kompanijo.
mi, z wami, z njimi.	10. Naši utruce so du-
bre tu-w škuli. Nisomò
Provejmo prig’at bisi- mèli wmej problemuw
do jtaku, da na bo šla z (une/ one).
prow!
1. Ziz kirin an paršal	Kaku to jé rawnu?
Gwan? - An paršal	1. mlu, 2. tabo, 3.
wkop z (jà).	njin, 4. nju, 5. nama, 6.
2. To jé no lètu, ka te wama, 7. njima, 8. nana vi'dèl. Ni vin več, da mi, 9. wami, 10. njimi, kada si rbmunil te zadnji
vijač z (ti).	Za napisat jsò somo si
3. Kaku to jé délat pomagali ziz librini, ka wkop ziz min bratron? - an jé je napisal profasor Ja di lan lopu z Han Steenwijk.
La presenza dei dialetti sloveni non va considerata come un fatto statico, ma e-volutivo: dal nucleo linguistico originario i linguaggi si sono differenziati sulla base di pressioni intrinseche (rispondenti a leggi glottologiche) e a pressioni esterne a queste, per esempio ambientali, come i contatti con popolazioni diverse.
Le innovazioni che hanno dato luogo alla diversificazione dei dialetti sloveni si sono diffuse, o meglio incanalate, secondo percorsi determinati dalla struttura del territorio, come gli o-stacoli naturali: catene montuose, boschi, zone paludose, grandi fiumi. In questa pagina vediamo riprodotta una cartina geografica in cui è rappresentata la struttura del territorio sloveno, con le grandi aree che hanno costituito i principali ostacoli fin dai tempi dei primissimi insediamenti. Anche i confini delle signorie feudali - le cui regole potevano impedire per esempio i trasferimenti di residenza - o le consuetudini matrimoniali condizionarono i movimenti della popolazione, e agi-
rono di conseguenza anche sulla lingua. Inversamente i confini amministrativi comprendenti popolazioni di cultura e lingua diversa favorirono innovazioni linguistiche che si muovevano nelle due direzioni.
Dobbiamo anche tener conto dei fattori che potevano favorire la diffusione della popolazione e delle innovazioni dialettali: le valli, le comunicazioni fluviali e le strade. Tolgo da Ramovš questo esempio. Se osserviamo globalmente la nostra cartina, possiamo notare che, a nord, la valle della Drava costituisce una unità geografica molto compatta, limitata a sud dalla catena delle Karavanke. Ramovš trova che a questa unità geografica corrisponde molto esattamente l’unità del gruppo dialettale sloveno carinzia-no (koroška skupina). Tuttavia una importante strada romana collegava la valle del Gail con la valle del Tagliamento: perciò le innovazioni dialettali potevano spingersi in quella direzione, nel periodo storico in cui la Carinzia e il Friuli costituirono una salda unità
politica nell’ambito del patriarcato friulano, emanazione dell’impero germanico. Ecco dunque la diffusione delle innovazioni ca-rinziane fino alla valle di Resia. La conquista del Friuli da parte della Repubblica di Venezia all’inizio del XV secolo complicò le relazioni con il nord, e la storia dialettale di Resia ebbe una storia diversa, con influenze dei “beneški dialekti” con i quali realizzò alcune convergenze. (Tra parentesi: le nuove scritture, introdotte per mezzo di una grafia uniformata importata da studiosi di linguistica, non aiutano a riconoscere queste affinità, come è facile osservare nella pagina di questo giornale “Kotic' za dan liwči jazek”, po nediško: “Kotic’ za adan lievši jizik”).
Forse più complesso l’itinerario del progredire delle innovazioni dialettali a sud nella cartina, dove si osservano comunque diversi ‘focolai’ dai quali, raggiunto il Carso, le formazioni dialettali raggiunsero l’area del Natisone. Nella carta si possono distinguere anche due punti, che evi-
Cartina dimostrativa delle barriere naturali nell’area slovena
e le più antiche "fare”
denziano le antiche “fare” o comunità locali. Sono ri-conoscibili le due “fare” di San Pietro e di San Leonardo: sono queste due i “focolai” dai quali si diffusero a raggiera le innovazioni dialettali tuttora predominanti nelle parlate subdialettali del “nadiški dialekt” e nei dialetti vicini.
La “fara” nediška non è unitaria: rispetto alla fascia della ‘u’ (acc.femm., voci verbali, avverbi): «su hitru zazidal mikanu hišu» perché questa è limitata ad Azzida, Vemasso, San Pietro e la ristretta valle del Natisone. L’area del Matajur, dell’Aborna e della Rieka, da Clenia in su, appartiene alla fascia della ‘o’ («so hitro zazidal mikano hišo»), come l’intera “fara” rečanska. Dunque le innovazioni tipicamente ne-diške possono essersi facilmente spinte nelle vallate del Torre coperte dalla fascia della ‘u’.
Nello studio “ Obsoško -nadiška dialektična meja” Tine Logar nel 1951 spiegava che, non solo l’intonazione, il ritmo del discorso e l’accento in generale della valle del ‘Breginjski kot’ ad ovest di Kobarid, ma anche importanti isoglosse denunciano che il confine dialettale del “soški dialekt” (dialetto delFIsonzo) si arresta alla linea Kred - Potoki: così a Borjana ci sentiamo già in un nuovo ambito linguistico, per quanto questo è stato raggiunto da alcune innovazioni provenienti da e-st. Sia l’accento che le isoglosse condussero Logar a constatare che l’elemento determinante per l’appartenenza dell’area - ad occidente di quella linea - al “nadiški dialekt” e non al “soški”, fu il bacino fluvia-
le del Natisone: una bella conferma della mappa del Ramovš sulle ‘barriere naturali’ e le comunicazioni vallive lungo i corsi d’acqua anche in un contesto microgeografico!
Tuttavia l’evoluzione dialettale nel ‘Breginjski kot’ è complessa perché, se da un determinato tempo ad oggi le comunicazioni prevalenti sono dirette verso l’Isonzo (Kobarid, Tolmin, Nova Gorica), non era così in passato, quando i paesi lungo l’alto Natisone come Borjana, Stanovišča, Podbela, Sedlo, Breginj, Logje, Robidišče, erano legate, nelle comunicazioni quotidiane (anche i matrimoni), in direzione ovest e sud-ovest verso i centri del fondovalle friulano. Non si tratta solo di una questione di delimitazione amministrativa, ma di normali stra-dette montane verso il piano. In altra sede ho trattato di una carreggiata secondaria d’alta quota con questo percorso: «una strada che dal Friuli, passando per Robidišče e sopra lo Stol... conduceva nella valle
dell’Uccea e nella conca di Bovec. Costituiva una scorciatoia, utilizzata in periodo estivo, rispetto alla strada che si snodava lungo le valli, (da S. Rutar, Beneška Slovenija, 1899). Né vanno esclusi i traffici lungo la valle del Natisone. Se aggiungiamo per ultime le ragioni amministrative che motivarono più intense comunicazioni - Breginj appartenne a lungo alla Repubblica di Venezia - abbiamo un quadro più esatto dell’ambito geografico del “nadiški dialekt”.
(Scritture, 40)
Paolo Petricig
Uganki
Čez prag se široko ozirajo in pol v hišo zapirajo
(bibja)
Zelo rad uboga, poje, ali govori.
Le gumb obrneš, kot se ti zazdi.
(0|pBj)
Il dialetto del Breginjski kot
... Drug dan ob ni deseti se j par-peju un po was smijé. An su se usè Cudwal, su jal: “Snuojka smo ga notar wargle, donas je pa tle s konjan!” Zat su ga prašal, kje i ušafu konje. Jin je jau: “Kar mi sta notar wargle, san ušafu dnu škorju an san začeu m-latit. Mlaten, mlaten an san vimlatu won tele konjè. Notar jih je še še, ma se jih inan rat kejle!” Su jal: “Manko
de b biu kajšen še za nas vrieč notar”. On j jau: “Sej was jest zmétien noter še usè, če Cta!” Zat jih je usè notar zmetù. An je biu kraj tu tiste was ke nie blu majdnega moža vič.
Brano adattato per la divulgazione, tratto dalla trascrizione fonetica del racconto fatto a T. Logar da Cvetka Cenčič (20 anni) di Robidišče.
Šport
Risultati
1. Categoria
Tavagnacco - Valnatisone	0-0
3. Categoria
Savognese - Cormor	2-1
JUNIORES
Nimis - Valnatisone	2-1
Giovanissimi
Savorgnanese - Audace	1 -2
Esordienti
Audace - Nimis	0-2
Pulcini
Azzurra/A - Audace/A	6-0
Azzurra/B - Audace/B	2-0
Amatori
Reai Filpa - Warriors	0-1
Pers/S. Eliseo - Valli Natisone 0-2 Ai frati - Poi. Valnatisone	1 -2
novi mataj u r
četrtek, 23. marca 2000
11
Il gabbiano - Vertikal	0-0
Alla Leggenda - Agli amici	0-0
Psm sedie - Borgo Aquileia	4-0
Rangers - Fantoni	n.p.
Prossimo turno
1. Categoria
Valnatisone - Muzzanese
3. Categoria
Fortissimi - Savognese
JUNIORES
Valnatisone - S. Gottardo
Allievi
Valnatisone - Torreanese
Giovanissimi
Audace - Lib. Atl. Rizzi/B
Esordienti
Astra 92 - Audace
Pulcini
Audace/A - Fortissimi/A
Audace/B - Fortissimi/B
Amatori
Coopca Tolmezzo - Reai Filpa Valli Natisone - Dinamo Korda Birreria da Marco - Vertikal Osteria della salute - Alla leggenda Bar S. Giacomo - Poi. Valnatisone Psm sedie - Zorutti Eurocostruzioni - Fantoni Val Torre
Classifiche
1. Categoria
Palazzolo 56; Gemonese 53; Reanese 43; Tarcentina, Ancona 38; Trivignano 35; Riviera 34; Valnatisone 33; Lumi-gnacco 31 ; Gonars, Union Nogaredo 29; Maranese 24; Flaibano 23; Muzzanese 20; Tavagnacco 17; Bearzicolugna 15.
3. Categoria
Buttrio* 42; Gaglianese 39; Libero Atl. Rizzi 35; Savorgnanese* 32; Stella Azzurra*
31 ; Buonacquisto* 30; Savognese* 26; Cormor 25; Chiavris 22; Nimis*, Fortissimi*, Moimacco 17; Assosangiorgina* 10.
JUNIORES
Pagnacco**, Cussignacco* 41; Nimis* 38; Centro Sedia 34; Valnatisone 31; Com. Tavagnacco 29; Com. Faedis* 28; Torreanese, Reanese 23; Serenissima 22; Azzurra 21; Chiavris 20; Buttrio, S. Gottardo* 16.
Allievi
Gaglianese 36; Union 91* 31; Torreanese 29; S. Gottardo* 28; Valnatisone 25; Savorgnanese 23; Azzurra 16; Serenissima* 6; Buonacquisto* 4; Centro Sedia* 3.
Giovanissimi
Manzanese 44; Gaglianese*, Fortissimi 33; Audace*, Savorgnanese, Com. Faedis 26; Centro Sedia 22; Reanese 20; Com. Tavagnacco, Buttrio 16; Serenissima 8; Moimacco 4.
Amatori (Eccellenza)
Reai Filpa 35; Termokey 26; Mereto di Capitolo 25; Anni 80 24; S. Daniele 21; Warriors, Bar Corrado, Coopca Tolmezzo 20; Fagagna 15; Edil Tomat 13; Racchiuso 11;Turkey pub 10.
Amatori (1. Categoria)
Coop Premariacco 29; Al sole due 27; Valli del Natisone 25; Dream team 24; Al gambero 22; Dinamo Korda 21; Trep-po Grande 20; Rojalese 19; Tramonti 17; Susans 15; Pers/S. Eliseo 14; Ss 463 Majano 7.
Amatori (2. Categoria)
Bar S. Giacomo 30; Osteria della salute 29; Il gabbiano, Gunners 95 24; All’Ancona 23; Birreria da Marco 22; Poi. Valnatisone 19; Agli amici 18; Vertikal Val Torre 14; Alla leggenda Drenchia/Gri-macco, Sedilis 13; Ai frati 11.
Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente.
* Una partita in meno " Due partite in meno
La squadra gialloblu batte il Cormor e continua la rincorsa alle posizioni in classifica che contano
Savognese, l’occhiolino ai play-off
Pareggio senza reti per la Valnatisone - Gli Esordienti non resistono al Nimis - Sconfitte le formazioni dei Pulcini dell’Audace - Passo falso senza conseguenze per il Reai Filpa - Psm sedie a gonfie vele
Si riconferma campo tabù, per la Valnatisone, quello di Tavagnacco. Nell’anticipo di sabato gli azzurri hanno chiuso la gara a reti inviolate, riuscendo per la prima volta nella sua recente attività a portare a casa un punto prezioso.
La Savognese delle ultime giornate marcia alla grande ed incomincia a vedere le posizioni valide per la qualificazione ai play-off promozione. Sotto di un gol al 10’ i gialloblu del presidente Fedele Cantoni hanno rimontato gli udinesi del Cormor con una rete realizzata dal giovane sloveno Klemen Plesničar. Al 25’ della ripresa hanno ottenuto il prezioso successo a conclusione di un’azione corale finalizzata da Roberto Meneghin.
Gli Juniores della Valnatisone hanno perso di misura a Nimis. La rete della
bandiera è stata opera di Gianluca Peddis.
Giornata di riposo per gli Allievi della Valnatisone.
Continua la serie negativa degli Esordienti sconfitti in casa da un Nimis che si è permesso anche il lusso di sbagliare due rigori (uno calciato a lato ed uno parato da Sessa).
Un sabato da dimenticare quello vissuto dai Pulcini dell’Audace/A e B sul campo dell’Azzurra di Premariacco.
Il Reai Filpa di Pulfero ha lasciato l’intera posta in palio agli udinesi del Warriors.
La Valli del Natisone è
ritornata con un successo da Maiano dove, grazie alle
reti di Mauro Clavora e Robi Caucig, ha superato il Pers/S. Eliseo.
La Polisportiva Valnatisone di Cividale nella trasferta con Ai frati ha ottenuto una vittoria di misura. Per i ducali, in formazione rimaneggiata, hanno realizzato i gol vincenti Campanella e Sistu.
La Taverna alla Leg-
La rosa della Savognese
genda di Drenchia/Grimac-co non è riuscita a sfondare le barricate del bar agli A-mici chiudendo la partita sul nulla di fatto.
Nella trasferta col Gabbiano la Vertikal Val Torre ha conquistato un punto che le permette di sperare nella salvezza.
Poker per la Psm sedie di Cividale che ha superato
il Borgo Aquileia di Udine con i gol di Bergnach (doppietta), Godeas e Giaiotto. La prossima gara i ragazzi di Scoyni la giocheranno a Cividale sul campo Martiri della Libertà.
La Fantoni Val Torre ha giocato ieri sera contro i Rangers.
Hanno concluso le loro fatiche le squadre di calcetto valligiane centrando i propri obiettivi.
I Merenderos, nel campionato di Eccellenza, hanno conquistato un posto per i play-off validi per l’assegnazione del titolo regionale. In Prima categoria hanno ottenuto la salvezza le altre due compagini sanpie-trine, il Paradiso dei Golosi del presidente Andreas Gosgnach e la squadra del suo collega Michele Guion, capo carismatico del Bronx Team.
(Paolo Caffi)
Volley, ragazzi ko
Le atlete di Seconda divisione della Polisportiva San Leonardo hanno confermato la loro superiorità superando per 3-1 la Giovanelli, allungando quindi il vantaggio sulla Selena Lif.
I ragazzi della Prima divisione hanno perso per 3-0 a S. Giorgio di Nogaro.
Una vittoria per le giovani della categoria Ragazze che hanno surclassato le udinesi della Selena Lif. La squadra allenata da Claudia Cantoni si appresta a chiudere Positivamente il campionato affrontando la seconda della classe,
Giovanissimi, la riscossa dopo la lavata di capo
2
Audace S. Leonardo'. Sessa, Marcuzzi (10’ st. Chiuch), Irhad Tiro, Straz-zolini, Giuseppe Dorbolò, Valentino Alessandro, Si-bau, Dus, Bellida, Crisetig, Raffaele Iussig.
Godia, 19 marzo -1 Giovanissimi dell’Audace hanno superato i padroni di casa di Savorgnano-Povoletto con il minimo scarto e con merito, viste le numerose assenze per gli infortuni e le squalifiche rimediate recentemente. All’ultimo i-stante un infortunio ha tra l’altro privato la squadra di Samuele Alessandro. Al suo posto è stato schierato Marcuzzi.
Con il successo odierno i ragazzi allenati da Lucia-
no Bellida hanno risposto positivamente alla lavata di capo fatta in settimana dal presidente Claudio Duria-vig, dimostrando con caparbietà e serenità di avere capito la lezione e di poter continuare la serie positiva di risultati, arrivata oggi al quinto successo consecutivo.
Dopo la fase iniziale di studio, l’Audace passava in vantaggio al 14’ con una i-niziativa partita da Gabriele Sibau e conclusa in rete da Raffaele Iussig. I padroni di casa si riportavano in parità al 24’ realizzando un calcio di rigore.
La gara proseguiva in e-quilibrio e registrava al 28’ un’occasione per gli ospiti, che con Sibau si lamentavano con l’arbitro per la mancata concessione di un
gol: per l’attaccante ospite la sfera aveva superato largamente la linea bianca della porta avversaria prima di venire rinviata da un difensore. Nel secondo tempo ancora grande equilibrio. Al 10’ si registrava
l’avvicendamento nelle file valligiane tra Marcuzzi (acciaccato) e Massimiliano Chiuch. A quattro minuti dal termine Simone Crisetig dal fondo serviva a centro area il pallone a Raffaele Iussig che manda-
va la sfera a gonfiare la rete dei locali. Negli ultimi minuti una conclusione ravvicinata di Chiuch si infrangeva in pieno viso del portiere savorgnanese che evitava così la terza segnatura. (p.c.)
Alpsko smučanje: v Bormiu se je končala sezona svetovnega pokala
Pretnar prva slamomistka sveta
Slovenski uspeh pravkar zaključene smučarske sezone je potrdil Matjaž Vrhovnik, ki je bil v slalomu v Bormiu tretji, prav tako pa je osvojil tretje mesto na lestvici za svetovni pokal.
Naj povemo, da je zmaga Pretnarjeve že četrta za Slovenijo, kajti kristalne globuse so pred njo osvojili Bojan Križaj, Mateja Svet in Rok Petrovič.
Špela Pretnar je na zaključnem tekmovanju v Bormiu Sloveniji priborila končno zmago v letošnji tekmi za svetovni pokal v slalomu.
Pretnarjeva je v nedeljo v Bormiu sicer zasedla le deveto mesto, a to ji je zadostovalo za zmago na skupni lestvici. Njena najhujša konkurentka, Francozinja Saioni, je bila namreč v Bormiu peta z 38 stotinkami sekunde zaostanka za Pretnarjevo.
SAVORGNANESE 1 G.S.L. AUDACE
četrtek, 23. marca 2000
SVET LENART
Kravar - Amerika Žalostna novica
V torak 14. marca je v miestu Indianapolis v Ameriki umaru Antonio Predan - Zuabrič po domače iz Kravarja. Imeu je 72 liet.
Toni, ki tle za krajam je na fotografiji, na čeparni, kupe z bratram Kekulnam (Francesco), ki je umaru kako lieto od tegà, je zapu-stu njega vas za iti po svie-
te. Parvo je Su v Venezuelo. Je bluo lieto 1952. Kako lieto potlè je napravu spet drugo valižo za iti pa v Ameriko. An tle se je tudi oženu s Pierino Garbaz -Suoštarjovo, le iz Kravarja. Toni je biu zlo navezan na njega rojstno vas an vsaki krat, ki se je varnu damu se je lepuo uključu v življenje njega vasi, miez njega dragih vasnjanu, ki jih nie nikdar pozabu. Biu je parpravljen dat ’no roko za vsako stvar, ki se je or-ganizala. Zadnji krat, ki je
paršu damu je bluo lan, po-liete. Tekrat je organizu pravi senjam an je povabu vse vasnjane. An takuo je še ankrat pokazu, ki dost je navezan na nje an na njih vas.
Na žalost takuo, ki se gaja malomanj za vse naše ljudi po sviete, tudi on na bo počivu v njega rojstni zemlji, vsiem nam pa ostane an liep spomin od adne-ga vasnjana, ki je puno pre-dielu an je biu pravi mož an oča.
V žalost je pustu ženo, sina Antony, hčere Loretto an Gino, navuode an vso žlahto. Naj v mieru počiva.
Jagnjed Zapustila nas je Onorina Crisetig
V čedajskem Spitale nas je zapustila Onorina Crisetig uduova Predan. Učakala je 83 liet.
Na telim svietu je zapustila hčere, zete, navuode an pranavuode. Nje pogreb je biu 15. marca v Poduta-ni.
PODBONESEC
Arbeč Smart v naši vasi
Par svetim Standreže je zazvoniu zvon za oznant, de smo zgubili adno vasnjan-ko. V čedajskem Spitale je umarla Romilda Palud-gnach iz Arbeča. Imiela je 66 liet. V žalost je pustila sestro, navuode an žlahto.
Zadnji pozdrav smo ji ga dali v nediejo 19. marca zjutra go par svetim Standreže.
GRMEK
Lombaj - Dol. Miersa Žalostna oblietinca
22. marca je bluo Stier lieta, odkar nas je zapustila naša draga mama, nona an bižnona Teodora Tomase-tig - Dorica. Bla je Ciepina iz Debenijga, za neviesto je bla Sla v Drečinovo družino v Lombaj. Z ljubeznijo se jo spominjamo hči Adele, sin Ernesto, nevie-sta, navuodi an pranavuodi.
Demografsko gibanje lieta 1999
V Spietre smo “zrasli”
Motiv iz Bjarča
Telekrat smo Sli gledat, kakuo je Slo z demografskim gibanjem (movimento demografico) v špietar-skem kamunu v teku lieta 1999.
An telekrat, potle, ki smo pregledal številke, numerje, smo zadost veseli, ker kamun, čeglih le za malo, rase.
Na 1. dan ženarja ’99 je bluo v kamune 2.163
ljudi, na zadnji dan lieta pa 2.179. Kamun ima 16 ljudi vič.
Na žalost se je rodilo le malo otruok (malo za tak velik kamun), deset. Umarlo je pa 28 ljudi.
Iz kamune je Slo živet kam drugam 38 ljudi, tle jih je paršlo živet pa malomanj na doplih, 72.
Troštamo se, de bo dobro an v telim liete.
VENDESI a San Pietro al Natisane appartamento bicamere, due bagni, cantina, garage, piccolo orto, semiarredato. Per ulteriori informazioni telefonare allo 0338/9864604
VENDESI a Presserie (Stregna) casetta ristrutturata con ingresso, cucina, salotto, bagno e due camere, due cantine, pollaio e giardino. Prezzo interessante. Telef. 0432/724064 (ore serali)
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 25. DO 31. MARCA Čedad (Fontana) tel. 731163 URNIK: od 8.30 do 12.30 an od 15.30 do 19.30 Ob nediejah in praznikah so odparte santuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.
novi matajur
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR
Izdaja:
Soc. Coop. Novi Malajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine
i>J
Včlanjen v USPI/Associalo all’USPI
Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331
Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sezana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT
OGLASI: 1 modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20%
Naročnina
2000
Abbonamento
ITALIJA................... 52.000	lir
EVROPA, AMERIKA, AVSTRALIJA
IN DRUGE DRŽAVE
po navadni pošti.......... 68.000 lir
AMERIKA
po letalski pošti.........110.000 lir
AVSTRALIJA
po letalski pošti.........115.000 lir
Miedihi v Benečiji
DREKA
doh. Maria Laurà
Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00
GRMEK
doh. Lucio Quargnoio Hlocje:
v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje.
v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30
PODBONESEC
doh. Vito Cavallaro Podbuniesac:
v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce)
Camivarh:
v torak od 9.00 do 11.00 Marsin:
v četartak od 15.00 do 16.00
SREDNJE
doh. Lucio Quargnoio Sriednje:
v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje:
v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegriti Sauodnja:
v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30
SPETER
doh. Tullio Valentino Spietar:
v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10.
doh. Pietro Pellegriti Spietar:
v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00
doh. Daniela Marinigh Spietar:
od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00
(tel. 0432/727694}
PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar:
v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355
SVET LENART
doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa:
v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15
v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18.
doh. Maria Laurà Gorenja Miersa:
v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00
Guardia medica
Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak.
Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081.
Za Manzan: tel. 750771.
Informacije za vse
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081.
Ambulatorio di igiene
Attestazioni e certificazioni
v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure
Consultorio familiare
SPETER Ostetricia/Ginecologia
v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure
Servizio infermieristico
Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084)
Kada vozi litorina
12 Čedada v Videm:
ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17.,	18.
19.07, 20.
Iz Vidma v Cedad:
ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40,	15.26,16.40,
1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40
* samuo čez tiedan
Nujne telefonske številke
Bolnica Cedad  7081
Bolnica Videm 5521
Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142
Karabinierji..............112
Ufficio del lavoro 731451
INPS Cedad 705611
URES-INAC 730153
ENEL...............167-845097
ACI Cedad..............731762
Ronke Letališče..0481 -773224
Muzej Cedad 700700
Cedajska knjižnica ..732444
Dvojezična šola 727490
K.D. Ivan Trinko 731386
Zveza slov. izseljencev.,.732231
Dreka..................721021
Grmek..................725006
Srednje................724094
Sv. Lenart.............723028
Speter.................727272
Sovodnje...............714007
Podbonesec 726017
Tavorjana..............712028
Prapotno...............713003
Tipana.................788020
Bardo..................787032
Rezija 0433-53001/2
Gorska skupnost 727281
   -*•“
«