AND MOST POPULAR SLOVENIAN amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠ-I IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKL, LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 222. CHICAGO, ILL., PETEK, 14. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 14, 1930 LETNIK XXXIX. WICKERSHAMOVA PROUČEVALNA KOMISIJA IMA SVOJE KONČNE SEJE. — ČUJE SE, DA SE NAME-RAVA SKLICATI NARODNA KONVENCIJA ZA U-STAVO. — KOMISIJA BO BAJE PRIPOROČALA OMILJENJE PROHIBICIJE. Washington, D. C. — Hoo-Verjeva komisija za uveljav-Uenje zakonov pod predsedstvom Wickersliama je imela Preteklo sredo eno svojih končnih sej. Komisija se zlasti bavi s proučevanjem polo-zaja, ki ga je ustvarila prohi-kicija v tej deželi in ima o tem Poročati predsednku Hoover-Ju ter mu obenem priporočati, bodisi da se prohibicijska postava poostri, bodisi, da se jo °rnili, oziroma odpravi. Do kakih sklepov je komisija prišla pri svojem proučevanju, se ne more za gotovo podati, ker jih drži v strogi tajnosti. Komisija je izjavila, da govorice, ki krožijo glede njenih ugotovitev in načrtov, niso Potrjene, a zanikala pa teh Sovoric kljub temu ni. Med drugim se govori, da bo komisija predlagala, da se skliče narodna ustavna konvencija, ki naj sklepa o nadaljnji usodi prohibicije. Na konvencijo bi vsaka država ^ftije poslala svoje posebne delegate in konvencija bi ime-'a potem pravico odločati o sPremembi členov ustave Zed. držav. Da se lahko skliče ta konvencija, je potrebno, da jo Zahtevate dve tretjini vseh dr-žav, torej skupno 32. Od leta >901 do danes je 29 držav Zahtevalo tako ustavno kon-v°ncijo, za katero so sicer podale razloge druge točke v u-stavi in ne prohibicijo, vendar obstoja mnenje, da bi se ^ahteva teh držav nanašala a^ko na sedanjo zadevo. Slišijo se tudi govorice, da 0 Wickershamova komisija delovala na to, da se prohibi-^Ja znatno omili. Skozi ta te-en bo imela seje vsak dan in ^slišala bo pri tem več izvedencev, med njimi tudi par ^ominentnih zdravnikov. IZVEDBA RAZOROŽITVE NEMŠKI ZRAČNI ORJAK TRIDNEVNA BORBA Z MORJEM v Eureka, Cal. — Neka ribica ladja je pretekli torek o-^azila na odprtem morju pla-|aJoč hlod, ki se ga' je oklepa-0 človeško bitje. Ko privozijo ^aven, najdejo že napol na-?e8a in napol mrtvega člove-Ta- Povedal je, da mu je ime •lal teki ju Greve in da se je naha- v tem položaju že od pre-e sobote, ko se je v vihar- Potopila njegova ladja, ne lG tovorni parnik, ki je vozil j s> K sre^i je tedaj ujel kos z{ Utn.a' ki se Ka J'e oklepal sko-So tri dni; dasi je med tem ča-Parkrat omedlel, vendar V^Pustil rešilnega bruna. — st °v| so skoraj vso obleko ^Sali z Života, bruno, ki so ln'ometavali valovi, pa mu n°VzroČilo nešteto ran; ko-k«ncu prstov je bila ob-da,njena skoraj do kosti. Ven-svr, ?51 je Greve vzdržal kljub at J, 8tarosti; je že namreč o^e. iTr - ,E AMER. Popolna needinost med delegati na pripravljalni razoro- žitveni konferenci. Genova, Švica. — "Kolikor glav, toliko misli." Ta pregovor prihaja do polne veljave na tukajšnji pripravljalni konferenci za razorožitev. Dočim zahtevajo nekateri delegati, da se izvede razorožitev v prvi vrsti v proračunih držav, torej na papirju, drugi zopet ravno obratno, namreč, naj se izvede faktična omejitev orožja, trdijo tretji, da omejitev oboroževanja na kopnem sploh ni na mestu. Med temi zadnjimi državami je v prvi vrsti Japonska. Njen delegat se je izrazil, da njegova vlada ne bo pristala na kako omejitev vojnega ma-terijala za vojsko na kopnem. Ravno nasprotnega mnenja je sovjetski delegat, M. Litvinoff, češ, da je rešitev vprašanja razorožitve brez resnične omejitve vojnga materijala nekaj nemogočega. Sovjetska republika, je dejal, odobrava ameriško stališče, namreč da se mora proračunska in direktna razorožitev kombinirati. Izrazil se je tudi, da računa na to, da bo javno mnenje izpreme-nilo stališče nekaterih držav, predno se bo pričela prava, splošna konferenca. Francoski delegat je pa zopet pobijal nasvet Amerike, in je dejal, da je omejitev oboroževanja izpeljiva edino na podlagi proračunov. Zelo se boje, da bo to veliko nasprotje v mišljenju izjalovilo uspešen sporazum v tem važnem vprašanju. -o- proti beračenju v mestu Chicago, 111. — Pretekli torek je imela chicaška trgovska organizacija "Chicago Better Business Bureau" svojo sejo, na kateri je sklenila, da bo pričela vojno proti vedno bolj se razširjajočemu beračenju v srednjem delu mesta. Povdar-jalo se je, da mnogo oseb berači le iz navade in ne iz potrebe, in obenem, da večina teh beračev ni ^Joma iz Chica-ge, ampak je do 90 odstotkov tujcev. -o- banditi napadli svate Chicago, 111.— Veselo družbo petih oseb je vozil M. Weil, 5335 Magnolia Ave., z nekega ženitovanja iz Belmont hotela pretekli torek ponoči. Ko je ustavil pred hišo enega svojih potnikov, sta skočila proti avtomobilu dva bandita, ki sta voznika prisilila z orožjem v roki, da je zapeljal na neko Izgon naših optantov iz Madžarske Osjek, 24. okt. — 400 jugoslovanskih družin je prim oranih, da se morajo v najkrajšem času izseliti iz Madžarske. Madžarske oblasti jim kljub posredovanju našega poslanika v Budimpešti na no-b'en način niso hotele podaljšati roka za izselitev in so ta-korekoč s silo pognani preko meje. V Osjeku bo na magi-Na sliki vidimo nemški aeroplan DO-X, največji svoje vrste na svetu, ki je nameraval j gtratu p0Sebna konferenca za nastopiti polet proti severni Ameriki. Pri poizkusni vožnji, neposredno pred nastopom tega gprejem teh optantov, ki pri-poleta, je aeroplan vozil s hitrostjo 125 milj na uro. Iz Jugoslavije. MADŽARI IZGNALI TISTE JUGOSLOVANE, KI SO ZAPROSILI ZA JUGOSLOV. DRŽAVLJANSTVO. — PO 24 LETIH PRVIČ DOMA. — SMRTNA KOSA, RAZNE NESREČE IN NOVICE. ARETACIJE V INDIJSKIH NEMIRIH V Londonu zborujejo, v Indiji demonstrirajo. Bombaj, Indija. — Dočim sedijo v Londonu delegati o-krog mize in odločujejo o nadaljnji usodi Indije, se vrše v Indiji ljute demonstracije kot protest proti temu londonskemu zborovanju. V teh nemirih so bili aretirani v Bombaju vsi člani takozvanega vojnega sveta s predsednikom vred. Indijski nacijonalisti ne priznavajo veljavnosti londonske indijske konference. Na njej namreč ni niti en zastopnik Gandhija, in v Londonu se zboruje, dočim je Gandhi sam in z njim 30,000 drugih vodi- KRIŽEMJVETA — Columbia, Miss. — Pri mestu Sandy. Hook, blizu meje La. je šerif zaplenil velik kabinski aeroplan, obložen z opojnimi pijačami. Pilot, ki pravi, da je bil prisiljen pristati tukaj, trdi, da ni vedel, kaj vozi v zabojih. — Magallanes, Čile. - Vsled skrbi in velike revščine, ki ga je zadela, ko je izgubil svoje delo, je J. L. Becerra zblaznel. V takem stanju je zaprl svoje tri otroke v hišo in hišo zažgal. Junaški 9 letni skozi okno rešil sebe in tri mlajše sestre. — Leipzig, Nemčija.—Pred kratkim je bila aretirana zakonska dvojica Peter Adam in njegova žena na podlagi osum-ljenja, da špijonirata v prilog Francije. Obsojena sta bila na večletno ječo in izgubo državljanskih pravic. Zaplenili so INDUSTRIJSKA KRIZA NA ČEŠKEM Na. stotine tovarn Čehoslovaškem. zaprti na teljev v ječi. Najmočnejša indijska stranka, nacijonalisti, jima tudi znesek $3000. ni zastopana, in tako imenujejo Indijci to konferenco "poroko brez neveste". -o- ZAKLAD PRIVABIL BAN-DITE Boscobel, Wis. — Farma C. Horrigana je bila daleč naokoli znana, da so na njej skriti zakladi. Bržkone je ta govorica privabila štiri bandi-te, med njimi ena ženska, da so pretekli torek zvečer vdrli v farmarjevo hišo in družino, ki je bila ravno pri obedu, pozvali, da dvigne roke kvišku. Ker pa se niso pokorili, ampak skočili na nje, so banditi s streli ubili očeta in dva sinova, o-četovega brata pa težko ranili. — New York, N. Y. — Da bi napravil konec svojim finančnim težkočam, v katere je zašel vsled trgovske depresije, si je 30 letni trgovec s svilo, W. Brownfelder, vzel življenje na ta način, da je skočil skozi okno iz 40. nadstropja iz hotela New Yorker. Praga, Čehoslovaška. — Iz govora, ki ga je imel čehoslo-vaški minister za socijalno o-skrbo pred proračunskim odborom zbornice pretekli torek, se povzema, da je tudi Čehoslovaška težko prizadeta od sinček pa je Splošne gospodarske depresije. Kakor je minister omenil, je v deželi popolnoma zaprtih 376 tovarn in deloma zaprtih 993. Število brezposelnih znaša o-krog 300 tisoč. Kot delno odpomoč v tej krizi je minister priporočal, da se splošno uvede petdnevni delovni teden z 9 urnim delavnikom, namesto sedanjih šest dni po 8 ur na dan. Tudi naj se kolikor mogoče omeji čezurno delo. VETERANI BOMBARDIRALI PRODAJALNO St. Clairsville, O. — Županovemu pozivu meščanom, naj na dan premirja zapro svoje prodajalne, se neka grocerij-ska trgovina ni odzvala. Gru- dejo preko meje. -o— Doma ga je prvo noč zadela kap Krško, 25. okt. — Po 24 letih se je vrnil iz Amerike rojak Anton Pire, doma iz Viher pri Cerkljah št. 14. Z nekim prijateljem se je pripeljal z vlakom iz Ljubljane do potuje Videm, kjer je naročil najlepši avto, ki naj ga pripelje domov. V gostilni Žulič je med potjo naročil par litrov vina, katero' sta s tovarišem pospravila. Videlo se mu je po zapletanju jezika, da ga ima precej pod kapo. Dospevši do rojstne hiše, je ni spoznal. Tudi brata ni spoznal in mu je rekel, da mu ne verjame, da bi bil on njegov brat. Šli so v hišo, kjer so pili naprej,' nato pa spravili Amerikanca v posteljo. Ko je brat plačeval avto, je še- rekel, da ima on sam dosti denarja, da pa ni tako neumen, da bi ga nosil s seboj, ampak da že pride za njim. Drugo jutro so domači vstali, niso pa hoteli buditi strica, češ, da je truden. Ker ga pa le predolgo ni 4' i bilo na izpregled, so šli pogledat in našli so ga na postelji kakor mrtvega. Zdravnik je u-gotovil možgansko kap. Star je 50 let in je še samec. -o- stim, ki so radi tega ob zaslužek, ni prav. -o- Maribor Novi stolni župnik msgr. M. Umek je nastopil svoje mesto dne 1. novembra. Slovesna instalacija bo dne 15. novembra na 74. rojstni dan prevzvišene-ga vladike dr. A. Karlina. -o- Kap ju je zadeta V Ptuju je tekom enega tedna zadela kap dva meščana, ki sta oba umrla. Prvi je bil Franc Vezjak, kolar, drugi pa Franc Kosij, krojač. -o- Neprijetno Ivana Gupleitnerjeva iz Radvanj je prosila občinskega čuvaja, če sme v spodnjerad-vanjski gozd po borovnice. Čuvaj ji je dovolil. Ko se je čez i Malo utegne biti ljudi, ki bi takoj ne vedeli, za kaj gre, ako čitajo napis: Kontrolerji. Stvar radi porodne kontrole nikakor ni morda nova, a postala je moderna tako pn raz-motrivanju, kakor, žal, gotovo tudi pri porabi. Dvoje skupin lahko razločujemo teh kontrolerjev. V prvo skupino spadajo vsi tisti, ki bolj akademično razpravljajo o kontroliranju, ker ne morejo ali nočejo priti preko tega vprašanja. Akademično razpravljajo tisti, ki se čutijo poklicane, da govorijo iz moralnega stališča. Na prvem mestu je to katoliška cerkev, ker ima kot božja ustanova pravico, da govori, naj ji potem kdo to pravico prizna ali zanika. Potem pridejo skupine, ki mislijo, da tudi njim pripada ta pravica. To so razne verske skupine. Tako so razpravljali akademično židovski rabinci, razne protestantovske sekte, izmed kate-rih bodo najbolj važni Anglikanci. Iz stališča svetovnega nabiranja, dasi pravijo, da iz ekonomskega stališča, razpravljajo tudi'socialisti, komunisti. Končno pridejo v to skupino posamezniki, ki se izjavljajo iz tega ali drugega stališča. To je ena skupina. .. ... Drugo skupino kontrolerjev tvorijo pač — kontrolerji, ki se morda zanimajo nekako za akademične razprave, a še bolj _kontroliranje. Iti moramo tu preko te zadnje skupine- Prosveta ima v št. 234 člančič "Ženske, ki nasprotujejo.' Vsebina je duševni kvaliteti člankarja primerna in se glasi: "Naslov v Tistih se čita: 'Catholic Women Oppose Birth Control.' Nato je povedano, da je Narodni svet katoliških žena sprejel v Dehverju resolucijo, ki obsoja propagando za kontrolo porodov; zraven še obsoja nameravano u-stanovitev zveznega departmenta za vzgojo in zakonodaj-stvo za steriliziranje umobolnih. Čudno, da ne obsojajo tudi cepljenja koz in omotenja pri porodu. Nekoč so delali tudi to. Neki zdravnik na Angleškem je bil zaprt, ker je priporočal — samo priporočal — omotilo za porodnico, da ne bo čutila bolečin. Cerkveni paše so diktirali, da je bog rekel Evi, da bo 'rodila v bolečinah' in vsled tega vsaka ženska mora roditi v bolečinah. Resolucija je bila sprejeta in ženske s6 odšle domov, doma pa bodo kontrolirale kolikor morejo. Dejstvo je, da katoliške žene prav tako iščejo informacij o porodni kontroli kakor nekatoliške. Ženske pravijo, da nasprotujejo, ker jih duhovščina sili, da tako rečejo. Cerkev nima ekonomskih odgovornosti za svoje črede, hoče pa imeti visoke številke glede glav črede. Prirastek naseljencev je vedno manjši in izgubo morajo nadomestiti domače črede. Vsaka ženska mora biti fabrika za deco, tudi slaboumni morajo producirati. Toda kaj cerkev hoče in kaj čreda dela — sta dve stvari." Cepljenje koz ali omotenje pri porodu ima s porodno kontrolo toliko opraviti, kakor n. pr. katolicizem s svobodomiselno Prosveto. Da le cerkev eno dobi, in naj pri tem zgodovinska dejstva grejo rakom žvižgat. Laž ima kratke noge, nekaj kalinov se lahko vjame, daleč pa se ne pride. Sicer pa kakor svobodomiselna gospoda hoče. "Katoliške žene prav tako iščejo informacij . . Dej- JOLIET-U Joliet, 111. Tem potom sporočam vsem Slovencem in Slovenkam v Jo-liet-u in okolici, da se bo na večer 19. novembra vršila v Slovenia dvorani velezabavna veselica, imenovana "Harvest Party" ter bo glavna točka na programu "barn dance" ali "ples v skednju". Že samo to bo nekaj vredno, da bomo videli in slišali tiste godbenike, katere slišimo vsako soboto večer igrati na radio postaji WLS v Chicago in katere s tolikim zanimanjem poslušamo in ti so: "Rube Tronson and his Cowboys" Z njim pride tudi "caller" ali voditelj ples-a. Boljše kmečke godbe ni mogoče dobiti. Nagrad na veselici bo mnogo in zanimivih. Prva nagrada bo velik in živ puran. Vsako pol ure se bodo med srečne po-setnike razdeljevale razne nagrade v oblikih farmerskih pridelkov, kot krompir, zelje, grozdje, jabolka, korenje, koruza in moka Itd. Vse to bodo pridelki iz domačih vrtov Will okraja. Živi golobje bodo prosto letali po dvorani in "frej" bodo dokler ne zletijo v roke srečnim, ki jih potem nesejo domov. To bo posebno zanimivo za otroke. Električne žarnice v Slovenija "skednju" na ta večer bodo v različnih barvah. Bo tudi zgodovinska razstava razsvetljave. Videli bomo, kakšna je bila nekdanja razsvetljava, petrolejske svetilke, kakoršne so nosili od hiše do hleva in nazaj, in kakšne so današnje moderne električne svetilke. To bo zgodovinsko zanimivo, ter nam bo oskrbela Public Service Co. Poleg običajnih pijač, ki so pie cider" jabolčnik,4 napravljen iz jabolk, ki so dozorela v našem Will okraju. Nemogoče je popisati, kaj vse bo na tej veselici pripravljenega za posetnike, ker bi vzelo preveč prostora. Omenimo pa, da nobenemu ne bo žal, ki se bo veselice udeležil, ker bo dotični večer pre'živel v veselju in zabavi. Lahko pa bo žal tistemu, ki se ne udeleži veselice, ko bo drugi dan slišal od udeležencev, kako dobro so se imeli. , Vstopnice za veselico se prodajajo po 50 centov "farmer-jem" in po 25 centov "farme-ricam". Dobe se pri vseh članih in članicah naše znane Dr. Sv. Petra in Pavla, postojanka JSKJ., ki nosi številko 66 v Jo-liet-u, 111. Torej, kdor hoče veljati za farmerja ali farmeri-co med nami, bo gotovo prišel v Slovenia dvorano v sredo 19. novembra zvečer. Torej, na' svidenje! Odbor Dr. sv. Petra in Pavla, št. 66, J.S.K.J. -o- VSI V CERKVENO DVORA- nikdar ne pričakoval. Ko sem hodil okrog po dvorani in iskal presrečnega človeka, ki ima prav do natančnosti isto številko, kakor jo je kazala puščica in ga nikakor nisem mogel dobiti, sem segel v lastni žep in na moje največje začudenje zagledal da sem sam tisti, ki ga je sreča potipala. No ja, si mislim, saj to pa ne bo prenapačno. Tako je vidite ljudje božji. Sreča vas čaka, kakor sem vam že zgoraj omenil samo pridite, in jo boste videli, kako se vam bo prijazno nasmejala. Marsikateri bo tako vesel, da ni bil morda že leta in leta. Pa naše kuharice, ki klobase delijo v kuhinji, tudi pravijo, da najraje vidijo, da iztočijo pet bušeljnov kranjskih klobas in prodajo 50 jar-dov sladkega kofetka. Pridite, boste videli, kako ženske kričijo in prodajajo tam okolu tiste mize, kjer je koruza po piskrih. Videli boste tudi, kakšne imenitne dobitke imajo. Vse se sveti, kakor samo zlato ali kaj. Na koncu bazarja se bodo- razdelile še posebne nagrade vsem, ki bodo najbolj srečni. Med temi nagradami je pa res pravo zlato v vrednosti $100.00, poleg tega je tudi nekaj ton premoga, ki bo sedaj v zimskih dneh prav prišel. Na svidenje v dvorani. Novinar. --o- dobiček te igre nakloni za rev- V ta fond prispeva vsak, pa ne otroke naše šole. naj bo bogatin ali siromak, ete- Torej Slovenci v Collin-'lodajalec ali delavec. ^ato woodu na plan! Pokažite se u- vodstvo upa, da nameravano smiljene Samaritane, vsak naj pomaga po svoji moči. Pokažimo se vsi, kakor ena sama velika družina, da nam je v resnici naš bližnji mar. Človeku se krči srce, ko vidi te mali nedolžne otročiče v tem mrzlem vremenu, kako se stiskajo od mraza. Kolikokrat se gotovo, njihovim materam u-trne solza in zdrkne po licu, ko svojega ljubljenčka odpravlja v šolo, pa ni toliko pri hiši, da bi mu kupila toplo obleko. Kako skrbno gleda za njim in mu še naroča, naj teče, da se ne prehladi. Zato, Slovenci in farani! Naj vam ne bo to samo nekako vabilo in mrzel dopis. Kdor to čita, naj tudi premisli in prevdari: kaj, če bi bilo tudi pri nas tako, — Ako si ti ce- svoto doseže. Pomoč iz tega fonda dobijo le tisti, ki so v stiski in ki so v resnični potrebi. Ker je pa revežev veliko, dobi vsak le nekaj, vendar je tudi mala pomoč dobra, kadar je sila velika. Mi Slovenci plačujemo v ta fond ravnotako, kakor vse druge narodnosti, saj mora vsak delavec podpisati svoj prispevek. Eno dobro lastnost imamo mi Slovenci, da namreč poskrbimo za svoje reveže sami. Imamo nekaj dobrodelnih društev, katerih namen je pomagati revni deci v potrebi, zlasti ob božičnih praznikih. 1-mamo pa tudi nekaj drugi društev, ki niso dobrodelna, ampak narodno-kulturna, katera tudi veliko žrtvujejo v ta blagi namen. Eno takih dru- društvo njeni čitatelj ali čitateljica.štev je dramatično NO NA CERKVENI BAZAR V NEDELJO So. Chicago, 111. V nedeljo bomo imeli sklep našega bazarja, zato se potrudite vsi kateri še niste bili, da boste to nedeljo pričujoči. Bo marsikaj zanimivega, ki vas bo prav gotovo.veselilo. Nič ne veste, morda vas pa še čaka sreča za vratmi. Seveda ne mislim da tista z metlo v rpki. Je že tako dandanes, da človek nič ne ve kaj ga doleti. Ko sem zadnjo' nedeljo vse poskusil, da bi srečo ujel je nisem mogel. Nazadnje sem se že naveličal in sem jo pustil, naj le sama hodi svoja pota, jaz za svojo osebo jo pustim pri miru. Pa VSEM DOBROMISLEČ1M SLOVENSKE PRESTOLICE V AMERIKI Clevelahd-Collinwood, O. Po vsej pravici bi lahkp zapel: "Nesrečna zima mrazi me. . ." Že par dni imamo prav mrzlo vreme. Burja piha in razsaja okrog voglov in če dobro poslušaš se ti zdi, da ti poje: "zakuri, zakuriii". Seveda, tisti ki sedi lepo pri gorki peči,, se ne zmeni veliko za to piskanje in cvilenje. Vse drugače je pa 7, družinami, katerih gospodar že morda mesece in mesece ne dela. Da vsaj nekoliko pozabimo na te slabe čase, prirejamo od časa do časa igre, da vsaj takrat, ko se nahajamo v dvorani za kratek čas pozabimo težave in bridkosti našega življenja. Vsa čast našemu društvu, ki skrbi za take prireditve. Katoliško društvo "Adria" je priredilo že eno prav veselo igro, "Ženitev", ki je prav dobro izpadla. Dne 23. t. m. zopet priredi omenjeno društvo drugo igro, • "Cigani". Gotov sem, da kdor obišče to prireditev, mu ne bo žal. Prvič je ta igra posebno za take, ki ljubijo vesele igre. Ti bodo imeli tukaj zabave za cel koš. Drugič je pa namen, za kateri se priredi omenjena igra plemenit. Nič odveč ne bo, če tukaj bralcem pokličem v spomin .med srečnimi, da lahko svoje otroke toplo oblačiš, pomisli nekoliko na svojega bližnjega, kateremu ni vsega tega mogoče, kakor tebi. Da bo ves dar pošteno razdeljen, naj vam' jamči odbor, ki ima vse to v oskrbi. V odboru šo sledeči: Rev. V. Hribar, Rev. M. Sla je in Sister Superior. Odbor bo skrbno gledal na to, da v resnici le najbolj revni prejmejo podporo. Ne pozabite torej dneva 23. novembra ob Smi uri zvečer in vsi pridite v Slov. Dom na Holmes Ave., kjer se bo vršila veseloigra "Cigani". Na svidenje. — Pozdrav vsem. M. E. Rakar. -o- PLEMENITO DELO "ADRI-JE" V COLLINWOODU Adrija". .. Dramatično društvo AdriJ^ se je zavzelo da bo letos P0' magalo otrokom naših reVDl družin, kateri pohajajo v ja * no šolo. V ta namen bo društvo Adrija priredilo vsem rev nim otrokom naše župnije^ ko imenovani Miklavžev vece ' Ker je pa blagajna Adrije no majhna, potreba revnih J trok pa velika, namerava drija prirediti igro Cigani brim uspehom. V tej igri Je liko humorja, da ga je . toliko najti v katerikoli dr Smeha bo torej na koše. ^ bo v igri delovalo več ose»> so že pri tej igri igrali, f šega mesta. Prisvajamo si tudi jamstvo, da bo igra uspe' • _ - - zadovoljnosip^ Collinwood, Ohio. Mi Clevelandčani se kaj ra di postavimo z napredkom na- in sicer v nedeljo dne 23. vembra v Slovenskem na Holmes ave.. Čisti dobice. igre se pa porabi v ta " namen. ,ana t# Igra Cigani je zelo P°znf med nami. Saj je bila ze kokrat igrana in vselej doto- to pravico, da ima mesto Cle veiand najboljšo mestno upravo. vsesplošno sebi ne - bi pa že igra sama na so- . Skratka, mesto Cleveland j vabljiva, je pa dovolj ------1. —^ ... - katC , prednjači v vseh ozirih, pred vsemi mesti Združenih držav. Da to trdimo, imamo povod za to, kajti v Clevelandu imamo vsakovrstne ustanove, kar po drugih mestih širom Amerike nimajo. Ena najbolj važna, potrebna in prekoristna ustanova v našem mestu je gotovo Community Fund, ki je bil ustanovljen leta 1918. Od tedaj naprej imamo vsako leto kampanjo za ta fund. Tudi letos jo bomo imeli, kljub vsem slabim časom. Še več. Letos namreč namerava vodstvo tega fonda dobiti skoro milijon dolarjev več, kakor druga leta. Temu je pa gotovo kriv Hoover's "full dinner pail". V prvih letih obstoja tega fonda so po- ljiv že namen* korist se igra storimo za te revčke. trebovali milijon dolarjev, pesnika ki pravi: "Odpri ro- Lansko leto so dobili nad 4,- v priredi; ^ noben pravi faran ne stati tisto nedeljo doma- 1 sveta dolžnost je, da •m bi izdamo za stvari, kateri' ^ se brez škode odrekli, sil'0 ni otroci pa žive v pom»" p0 nju. Pomagajmo jim vsabo(io svoji moči. Hvaležni nam^i0 njihovi fftariši. Mi pa ju za naše dobro delo otr°aVjli imeli zavest, da smo ^ nekaj plemenitega za ^^ mladino, ki je up in bodo naše župnije. Dragi farani, Marije v vzete! Vdeležimo se v ve v • l-nile« i-lita ke, odpri srce, otiraj bratov ske solze Društvo "Adria" je 000,000 dolarjev. Letos pa namerava vodstvo doseči svoto roleg oDicajnin pijač, ki su jo usbuu jo puonm »m«. ^ .. ------------.. na razpolago na naših veseli- se je zgodilo tako, da bi tega'namreč sklenilo, da ves čistil5,400,000- Visoka jota svot številu te prireditve nedeljo dne 23. novem"*' meli bomo veliko veseleč žitka. Sirotam bomo V? ^e način veliko pomagali iZ ^ v kateri se nahajajo. ;trani.) (Dalje na 3. Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) Najbolj so tožili oiii, ki so morali iz razvalin postaviti novo hišo. "Uradno so nam predpisali, kako moramo zidati, po njihovih načrtih smo delali — na, zdaj pa imaš. Niti v svojem nisi, če jim ne vrneš, kur so dali samo na račun, ne da bi plačali pravo škodo. Ali je to vojna odškodnina, če niti tretjine onega ne dobiš, kar bi moral. Podirati so znali — zidaj pa sam! Ce je to pravičnost! Ugonobiti nas hočejo, spraviti na beraško palico in nas potem riagnati, da napravimo prostor njim! O, kaj smo dočakali, kaj smo doživeli! Ves naš trud, vsi naši žulji so bili samo zato, da se bo drugim dobro godilo in se bodo tod postavljali!" Žalost je prehajala v jezo in obup in pili so in čakali Sandrinija. Nina jih je poslušala, jih tolažila, da ne bo tako hudo, a sama ni verjela svojim besedam. Tolažeč druge, je hotela tudi sebe prepričati, a ji je bilo, ko da hodi po plazu in da se ji sproti udira pod nogami — pred njo in za njo se vali gramoz, ki jo zasuje, če omahne. Sandrini je prišel in je bil dobre volje. "Ho, ali je.danes praznik?" se je priša-lil, ko je videl, da je izba polna. "Tebe čakamo," so mu odvrnili. "To je pa lepo, da vam je dolg čas po meni!" "Veš kaj, Sandrini, prišli smo, da bi nam svetoval in pomagal, ko imaš razne zveze in znanja . . ." "Zdaj imate poslance," jih je zbadal, "do njih se obrnite!" "Če ne bo drugače, se tudi bomo, a za zdaj nam ti svetuj!" In so mu povedali svoje težave. "Nič se ne bo dalo napraviti," jim je povedal. "Prve cenitve niso bile strokovnja-ške. Kar ste povedali, so zapisali, a se je izl|a?alo, da je bjlo vse pretirano. Zato so revidirali in 'istituto' hoče zdaj svoje. Kar lepo plačati bo treba!" se "Sleparija je bilo vse!" "Uničili ste nas!" / "Drugega ne znate, nego širokoustiti !" "Taka dVžava! Pa bi nas pustili pri miru, čemu ste prišli v naše kraje!" Sandrini je vzkipel: "Možje, pazite, kaj govorite!" "Kako pa, lepo naj požremo vse in se smejemo in vas hvalimo, ko nas obirate! Ali misliš, da se bo iz gore smejalo, če zatuliš vanjo! Kakor posojate — tako bomo vračali!" "Vse dobrote ste nam obljubljali — spletali ste pa bič in ga vihtite nad nami kot nad črno živino ob vsaki priložnosti!" Drug za drugim so vstajali in odhajali. Ko je odšel zadnji in sta ostala z Nino sama, je Sandrini zaklel in menil, da se jim prav godi. "Potem se tudi nam in tebi!" mu je dejala Nina. "Kako misliš?" "Tako!" je rekla, vzela iz omare pisma in mu jih dala. "Ti si jih brala?" "Samo dve, a vem dovolj, če je res." . Gledala ga je, kako je bral, in videla, da ga je pismo naslovljeno nanj, zgrabilo. Oprl si jo z roko glavo, strmel v številke, potem se pa hripavo zasmejal: "Zgubljen!" Nina je planila k njemu. "Sandro, saj ni res, reci, da ni res!" "To se pravi — premislil bom . . . Nd, ne, saj ni tako. Denarja imam zunaj pri kupcih še in o£e bi me še podprl v skrajni sili ... Čemu si to brala? Ali mati ve?" "Nič ne ve." "Potem je prav. Bova že uredila." * * * Sandrini je drugi dan odpovedal svojo tajniško službo. Preveč posla da ima s trgovino, jo rekel. In res je onih osem dni bil vedno na poti. lztirjeval'je pri gostilničarjih v okraju in jim prodajal pod ceno. Letina da dobro kaže, je pravil, in da .so zato cene padle. Nini je od dneva do dneva bilo lažje. Ves vesel ji je pripovedoval, koliko je spravil. "Klet je prazna. Po novo vino bo treba!" ji je dejal neke nedelje, ko je stal pred hišo avto njegovega znanca. "Z menoj s6 popelješ!" "Saj me drugekrati nisi jemal s seboj!" 'Te bom pa to pot, da boš videla, - v poračunim, in ti ne bo treba drugic ško rati pisem in imeti skrbi!" "Ne vem, če bi mi vožnja ne pomislila. "Nič ne bo škodila, prav ti P"«0 je "JNič ne bo škodila, prav ti ^ r Mater sta pregovorila in pozno v .el0 i'1 hupal avto in oddrvel s Sandrin zahup Nino iz Križišča. Težko se je odločila Budinka, fo<>o<>o<>oo<><>o^^ ®00000OOOOO-OCKKK Družba Oooooooociooooooo J-OOOOOOOOOOOOOOCX sv. Družine yooooooooooooooo< (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. *S£?2St Sedež: Joliet, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vit" GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joli«t, IU. I. Podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. n. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, 111. }ohn Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, I1L POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, P«. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Sloverrec", 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L tt -o-1 Dc dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku J67,634.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40, leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do | 55. leta se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta. ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE I IZ SLOV. NASFLBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. 1. Društvo sv. Družine, Joliet, !■: _ Predsednik George Stonich, ?15 N. Chicago Str., tajnik Louis j artincich, 1410 Center St.; blagajnik l^eph Geršich, 401 Hutchinson St Sl v Joliet, 111. Seja se vrši vsako ^dr.jo nedeljo v mesecu, v dvoran šole sv. Jožefa, ob 1. uri pop. St. 2. Društvo sv. Družine, Mounl ^live, m,; _ Predsednik Mike Golda-S!cll> tajnik in blagajnik Sam Golda-''cfi, P. O. Box 656. Vsi v Mounl !'ve, 111. Seja se vrši vsako drugo cjkljo v mesecu. »t. 3. Društvo sv. Družine, La Sal Je, — Predsednik Anton Strukel, 10 — 3rd St., tajnik Ant. Kastigar, Till St., blagajnik John Šetina, Sth St. »6 — .... _.. Vsi v La, Salle, 111. se vrši vsako drugo nedeljo V j^secu, v šolski dvorani sv- Roka, ob ' ori popoldne. St. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, — Predsednik George Krall, P.O. 462, tajnik John Zaje, P. O. 55, blagajnica Anna Jamnick, box Vsi v Bradley, 111. Seja se Vrsi vsako drugo nedeljo v mesecu. 111.. št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa. ■ Pred. John Luschina, 712 Jack- st.; tajnik John Polancic, 1113 Po- ?ar st.; blagajnik Frank Polancic Jr.. inn a, i, . u ■ .. r»,,...... j,"' 1021 Mulberry st. Vsi v Ottawa, "'ois. — Seja se vrši vsako sredo po /cti' nedelji v mesecu, v Math Bayu-kovi ,t_______J. , ... o ....: ...... dvorani, ob pol 8. uri zvečer. , St- 6 Društvo sv. Družine, Wau-■ 111.: — Predsednik Frank Ose- tU.: — i'reuscuimv nami 1.023 Jackson St., North Chica-*0' 111.; tajnik Joseph L. Drašler 111.; .............. ........ k";s & Tenth St., North Chicago, 111.; vSjnik ....... Vsi v Ottawa, 111.. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kremesec, 2323 S. Winchester St., tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street; blagajničarka Agnes Zunic, 1848 W. 23rd St. Vse v Chicago. 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Predsednica Kath. Bajuk, Ottawa, Illinois.; tajnica Josephine Bradish, 804 Jackson Street; blagajničarka Mary Lekan 800 W. Jackson Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. St. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, IU. — Predsednik Joseph Gru-belnik, 1901 S. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So. ISth St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto. da se ista popravi. Joseph Drašler, 66 Tenth St. °rt'i Chicago, 111. Seja se vrši vsako v° nedeljo v mesecu v novi šolski ;?rani na Tenth St. ob 1. uri popol. ^ , tev. 8. Društvo sv. Družine, Rock-4a'e. 111.: — Predsednik John Panian, Bellview ave. Tajnik in blagajnik hnt°n Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v H^kdale, 111. Seja se vrši vsako prvo 'io v tnesecu. p, 10. Društvo sv. Družine, South > Cago, IU.: — Predsednik in bla-^'»k Frank Cherne, 2672 E. 79th tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue jS Vsi v South Chicago, IU. Se-. Se vrši vsako četrto nedeljo v me-*5niL 1907 W. 22ntl St., bla- Deiisa, 2730 Arthington vsaltQ 1 v Chicago, IU. Seja se vrši >Ve'ii jCtrto nedeljo v mesecu v cer-korani sv. Štefana, vogal So g • 111 St. in 22nd Place. ^ittsK,' l4, Društvo sv. Lovrenca. Easl ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: IL.E DE FRANCE, 21. nov. (7. zv.) ; 12. dec. (10. zv.) PARIS, 5. dec. (4. pop.) ; 24. dec. (4. pop.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali Avenue, Chicago, III. ko zaslugo pri tem blagem namenu ima naš požrtvovalni in delavni igrovodja Rev. Slaje. Njegovo pazno oko in široko odprto srce vedno stremi zatem, kako pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Čast takim možem. — V odboru za razdelitev daril sta Rev. Hribar, Rev. Slaje in šolska sestra prednica. Vse te-osebe nam jamčijo, da se bodo darila. pravilno razdelila.V Od nas je odvisno koliko o-trok bo obdarovanih. Udeležimo se torej igre Cigani dne 23. novembra v najbolj obilnem številu. Napolnimo dvorano Slov Doma do zadnjega kotička. Začetek bo točno ob 8. uri zvečer. V igri sodeluje tudi pevski zbor Ilirija. Oba društva sta si kakor v sorodstvu. Oba imata ene in iste cilje, delati le za blagor župnije Vnebovzetja Marijinega in za splošen blagor nas vseh. Dolžnost naša je, da taka društva podpiramo ob vsaki priliki. Frank Kovačič. -o- MILWAUSKI SLOVENCI SE PREBUJAJO Milwaukee, Wis. Prva izvolitev našega človeka v državno zbornico iz Milwaukee, me je pripravila do tega, da tudi jaz napišem nekaj besed. Naj prvo častitam John Ermencu k njegovi izvolitvi sam kot oseba in potem tudi kot predsednik organizacije Slovenskega Doma v imenu direktorjev in delničarjev. Mi vsi vemo, da je bila borba že več let, da bi spravili enega našega človeka v državno po-stavodajo in letos se nam je vendar enkrat posrečilo doseči prvo stopinjo. Dragi prijatelji in prijateljice, če ne bi bili ovrgli pri teh volitvah vse stranske pomisleke in volili za našega človeka,' tudi letos ne bi bili še ničesar dosegli. Zato iz srca apeliram na vse, da de-lujmo v bodoče za vse naše stvari v združenju in prijateljstvu. Le na ta način bomo dosegali napredek v vseh stvareh. Tudi glejmo, da bomo do prihodnjih volitev zopet postavili kakšnega kandidata in ga tudi izvolili. Da bomo vedno bolj zastopani v postavo-dajah. Delujmo složno za naprej. Jaz vem, kakor tudi drugi, da en sam naš človek v po-stavodajah je malo bolj kot nič, in da je težko po enem samem kaj doseči. Apeliram pa na John Ermenca, da mu bo vedno pred očmi ubogo delovno ljudstvo, da deluje vedno PO svojih močeh za njegove koristi, za zmanjšanje davkov in za oproščenje izpod težkega kapitalističnega jarma. Ker sem že pri pisanju, na.i še omenim eno posebnost za našo naselbino. V imenu org. Slovenskega Doma apeliram na vse prijatelje in neprija-telje, da dajmo gledati, da bomo idejo za naš Slovenski Dom kmalu uresničili. Potem bomo lahko še več dobrih stvari napravili. Glavno je, da imamo enkrat svoje lastno shajališče za posameznike, podporna društva in vse razne klube. Dragi moji rojaki in rojakinje, saj pri tem ni treba druzega kot neomajano zaupanje v org. Slovenskega Doma. Z zaupanjem in ljubeznijo do svojega bližnjega bomo dosegli vse. Pomislimo na našo mladino ob vsaki priložnosti. Kakršen zgled jim bomo mi starejši dajali, tako se bodo potem oni ravnali ko odrastejo. V nedeljo, 16. novembra, ko ima naša organizacija veliko prireditev v South Side Turn dvorani, upam, da se bomo vsi pokazali prave složne Slovence in obiskali to priredbo. Lep po program popoldne kakor tudi zvečer. Popoldne bomo poslušali razne zanimive govornike v angleščini in slovenščini. • Slišali bomo tudi govor našega jugoslovanskega konzula, Dr. Djuro Kolomba-toviča iz Chicage. Njegov govor, dobro vem, bo za vsakega' zanimiv in koristen. Zvečer bo pa tudi za nas vse nekaj zabavnega in novega. Slišali bomo nov pevski [ zbor in novo pesem o žabah, j Posebno bodo gotovo vsakomur drage in mile filmske slike iz naše domovine, ki se bodo kazale zvečer. Toraj, kdor noče zamuditi zanimiv program, naj pride prav gotovo v nedeljo, 16. novembra, v S. S. Turn dvorano. Pozdravljam vse prijateljsko in bratsko in v imenu org. Slovenski Dom Vam kličem: Na Svidenje! Frank Lustik, preds. -o- AMER. POSLANIK G. PRINCE O SLOVENCIH Bled, Jugoslavija. — Vsej naši javnosti je dobro znana simpatična pojava zastopnika Severoameriških Združenih držav pri našem dvoru, ministra Johna Prince. Znano je, da je vso našo javnost presenetil, ko je po prihodu v Bel-grad na angleška vprašanja časnikarjev odgovoril v čisti srbohrvaščini. Gospod poslanik je reden vsakoletni gost Bleda in tudi letos je bil med prvimi, ki je pred belgrajsko vročino pobegnil na naš alpski zrak. Dopisnik "Slovenca" je g. poslanika zaprosil za razgovor, kateremu je ljubeznivi prijatelj našega naroda v polurnem prisrčnem pogovoru podal nekaj izjav, ki bodo našo javnost zanimale. Dopisnik se je čudil tekoči srbohrvaščini, katero g. minister popolnoma obvlada. Zanimal se je že od nekdaj za slovanske in orientalske jezike in bil, predno je stopil v diplomatsko • službo, profesor slovanskih jezikov na slavni Columbia univerzi v New Yor-ku. Radi izbornega obvladanja ruščine ga je takratni predsednik Harding poslal za poslanika v Kopenhagen, odkoder so bile takrat mogoče pač najbližje vezi z Rusi in Rusijo. V ruski prestolnici se je zanimal za dansko filologi-jo in spisal o tem tudi več strokovnih člankov. K nam je prišel po petletnem službovanju na Danskem in se takoj udomačil. Naši kraji mu niso popolnoma tuji; v Belgradu se je mudil že pred štiridesetimi leti, ko je kot u-deležnik amer. naučnega potovanja znanstvenikov potoval v Turčijo, kjer je osebno spoznal Abdul Hamida. jGošg, ftg-slanik govori tekoče tudi turško, kar je pač spričevalo nje- gove visoke znanstvene kvalifikacije. Kljub svojemu diplomatskemu položaju ni prenehal s svojim znanstvenim delom. Naši javnosti je znano, da je g. poslanik s pomočjo belgrajskega univerzitetnega prof. Kostiča sestavil srbohrvatsko slovnico in pripravlja sedaj še slovensko. Slovenski jezik je zanj poln interesantnosti in ga zanima predvsem raznoličnost naših dialektov. Pri tem delu, za katerega smo mu lahko odkrito hvaležni, se namerava o-brniti na naše slaviste z ljubljanske univerze, ki bodo gotovo uvideli veliko požrtvovalnost enega naših najodkrito-srčnejših prijateljev in mu pri delu pomagali. Do Slovencev goji g. poslanik posebno tople simpatije, ker vidi narod z izredno visokim kulturnim nivojem in vidi v izrednem razvoju vsega jugoslovanskega naroda v teku zadnjih sto let pravo čudo, katerega zmore pa samo zelo zdrav in nadarjen narod. V razgovoru se je g. minister dotaknil tudi vprašanja nemščine, glede katere je mnenja, da jo moramo brezpogojno pridržati in to radi tega, ker to zahteva naš gospodarski interes in predvsem tujski promet. To izjavo lahko smatramo za zelo meritorno. O svojem maršu, ki ga je prošlo leto komponiral in poklonil Nj. Vel. kralju, govori g. poslanik s ponosom, ker ga v Belgradu često igrajo, predvsem godba kraljeve garde. Vaš dopisnik je izvedel, da je Foxovo filmsko podjetje iz New Yorka posnelo na zvočni film kraljevo gardo ob igranju tega marša in v Foxovem filmskem žurnalu ga v New ZDAJ je LWAUKEE 15 minut LIŽE Štiri novi, hitrejši vlaki »krajšajo za petnajst minut vozni čas med Chicago in Milwaukee na North Shore Line. Ns -.. - - Predsednik George O. Box 353; tajnik Tho (V ox K ' t J Siri, !ich- P. O. Box 1164. E. Pitts-,fa-: blagajnik Michael Kelly, t" Pin-......Jiagajnik Mi 0 (1,-uPa.— Seja se vrši vsa- ncc,eljo v mesecu v Hunga-^ 338 Beech St. %>,a15- Društvo sv. Srca Jezusa, 1 rich — Predsednik Nick Ko-b'aif i W" Washington St.. tajnik Joseph F. Medic Sr., Box 263 THE Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik I NAROČNIKOM V BARBER-TONU! Vsem našim naročpikom (cam) v Barbertonu, Ohio in bližnji okolici naznanjamo, da je sprejela zastopništvo za naš list "Amerikanski Slovenec" Mrs. Mary Železnikar, 158— 15th Street, N. W. za Barber-ton in bližnjo okolico. Pooblaščena je sprejemati za Amer. Slov. naročnino, oglase in vsa druga naročila v zvezi z našim podjetjem. Istotako prodajati knjige in gramafonske plošče naše knjigarne. Rojakom jo prav toplo priporočamo, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti naš list. Uprava Amer. Slovenra. CHICAGI Downtown Station Uptown Station 223 So. Wabash Ave. Wilson and Broadway Dva od teh eno uro in petdeset minut de luxe brzovlakov odhajata iz Chicage ob 8:05 dop. in ob 3:05 popold.; oba imata parlor-razgledne vozove. Dva se vrneta iz Milwaukee — ob 8. zjutraj in ob 3. popold. s parlor-razglednimi karami. VSAKO URO OB URI Drugi brzovlaki odhajajo vsako uro ob uri v Milwaukee od Adams in Wabash "L" postaje v mestu. Vsi vlaki se ustavijo na Madison in Wabash, Randolph in Wabash, Qlark in Lake, Grand Ave., Belmont Ave., Wilson Ave., Uptown Station in na Howard st. Za pojasnila telefonirajte na prometni oddelek, State 0517, 72 W. Adams St. Chicago North Shore and Milwaukee Railroad Co. Yorku že poslušajo. Ves razgovor še malo ni imel značaja kakega oficielnega interviewa, ampak je potekel kot prisrčen pomenek. Vaš dopisnik je uverjen, da bo naša javnost s simpatijo sprejela vest o velikem interesu za Slovence, ki ga kaže naš odlični prijatelj, ki nam bo v inozemstvu s svojo avtoriteto napravil same usluge. In nazadnje kot priznanje za "Slovenca": g. minister Prince je njegov naročnik in ga vsak dan čita. SAMOSTOJNI TELEFON Nemški tehnični listi poročajo, da je bil v Berlinu pred kratkim prijavljen zelo koristen izum. Poleg telefona se montira pisalni stroj, ki se v odsotnosti gospodarja na ponovno zvonenje avtomatično priklopi k aparatu in s pomočjo vmesnega gramofonskega traka zapiše še dobesedno vse telefonsko poročilo. Tehnični in pridobitni krogi kažejo veliko zanimanje za novi izum, ki bo nedvomno prinesel izumitelju milijonsko imetje. Tovarniška razprodaja KOTEL NOVEGA MODELA Izdelan iz iz- vaiaiOgOc VL' redno močne- FREE Ra' težkega, /^»aV^ čistega bakra, r kapo, 5 in-čev, iz trdnega bakra, in a cevjo. Lahko se čisti. Nikakih vijakov na kapi — nikakih zavojev, ki bi se pokvarili. No moreto si opeči rok. in nikako težave ni pri snemanju pokrova. Kapo lahko položite gori ali jo snamete v eni sekundi s tem, da pritisnete na gumb na vrhu. Varno, praktično, enostavno in trpežno. Noben izdelek take kakovosti in uporabnosti se se ni prodajal po tako nizki ceni. Je kotel z nizkim pritiskom in pasteurizer. Idealen za domačo kuho. Nič boljega za splošno uporabo. Vzdržal vam bo skozi celo življenje in vam služil v v&*e zadovoljstvo. Gori so navedeno tovarniške ccne. brezpogojno v gotovini z naročilom. Pošljite money order ali ček. Točna odpošiljatev v navadnem močnem zaboju. Samo posoda je vredna nabave. HOME MANUFACTURING CO. Dept. H-19 18 East Kinzie Ave. Chicago, 111. The Road of Service JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od JOSEPH E. SPELICH dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu. 3edaj skupaj z Fitzgeralds. Dobro pohištvo za manjšo ceno. 805-807-809 CASS STREET Zunaj iz visoke rentne cene. Odprto zvečer. Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo. Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do S. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. BEKfi I -J AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 14. novembra 1930 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ■ 1 = ■ i i 2) ■ 1 ■ ■ i „,„»„„■..................................................... ■muaiiiiiaiiHuiiniiiiiaiaill Ženske, bi so bile na glasu kot krepostne, so postale ničvredne; možje, ki so bili poštenjaki, so postali lopovi, in nikdo jim ni rekel: fej. Da, celo otroci so hodili pijani po ulicah, kar je pri Aztekih nekaj na moč grdega. Cesar se je bil preselil iz Capoltepeka v palačo na velikem trgu nasproti velikega templja; ta palača je bila sama zase mesto; vsako noč je spalo več kot tisoč človeških bitij pod njeno streho, da ne omenim pritlikavcev in spak in stotin divjih ptičev in zveri v kletkah. Tukaj sem se vsako noč gostil s komurkoli sem hotel; kadar pa sem se naveličal, sem jo navadno mahnil na ulice in igral na plunko, zdaj sem se bil že nekoliko naučil brenkati na to grozovito godbeno orodje; ob takih prilikah sem bil oblečen v sijajno opravo in spremljal me je cel roj plemičev in cesarskih pažev. Ljudje so vreli iz hiš, vzklikali in mi izkazovali spoštovanje, otroci so me obsipali s cvetlicami, device so plesale pred menoj in mi poljubljale roke in noge, tako da me je sčasoma spremljala kakih tisoč glav broječa množica. Tudi jaz sem plesal in vpil kot vaški norec; mislim namreč, da me je tiste dni obšla nekaka norost ali pa pijanost vsled čaščenja. Poskušal sem tudi pozabiti na svojo žalost; želel sem pozabiti, da sem bil obsojen na žrtvenik in da sem se z vsakim dnevom približal krvavemu duhovnikovemu nožu. Želel sem pozabiti, toda na žalost nisem mogel. Duhovi pijač, ki sem jih bil pil po gostijah, so se mi razkadili iz glave, vonj cvetlic, pogled na lepoto in čaščenje ljudstva, vse skupaj me ni več ganilo; nem in tih sem razmišljal o svoji usodi in se s hrepenenjem spominjal daljne ljube domovine in domačije. Ce bi mi Otomi ne bila tako nežno prijazna, mislim, da bi mi bilo tiste dni srce počilo ali pa bi bil sam sebe usmrtil. Toda ta velika, krasna ženska me je venomer bodrila in je včasih izpregovorila nejasne besede, ki so mi vzbujale upanje, da, mi je kri vzplala po žilah. Da sežem nekoliko nazaj, naj ponovim, da mi je bila Otomi ob prihodu na dvor cesarja Montezuma neznansko všeč in vse moje misli so se je oklenile. Tudi sedaj mi je bila zelo všeč, ampak moje srce je bilo tako polno groze in strahu, da v njem ni bilo prostora za nežnejše misli ne za njo, ne za nobeno drugo žensko. Kadar nisem bil pijan od vina ali čaščenja, sem v resnici usmeril svoje misli na to, da bi se spravil z nebom, česar sem bil prav potreben. Vseeno sem mnogo govoril z Otomi, jo poučeval v naši veri in mnogih drugih rečeh, kakor sem bil delal pri Marini, ki je bila sedaj, kakor smo slišali, prijateljica in tolma-činja španskega poveljnika Korteza. Knegi-nja Otomi me je resno poslušala in me ves čas motrila s svojimi nežnimi očmi, toda nič več, kajti bila je najbolj čednostna in skromna med vsemi ženskami, kakor je bila naj-ponosnejša in najlepša. Tako se mi je godilo, dokler niso Španci zapustili mesta Čobula in se napotili proti Mehiki. Tiste dni se je prigodilo, da sem neko jutro sedel na vrtu s plunko v roki, dočim so moji plemiči in učitelji ostali nekoliko zadaj za menoj. Od onega kraja, kjer sem sedel, sem videl vhod na dvor, kjer je cesar vsak dan imel zborovanja in posvetovanja; pri tem sem opazil, da so po odhodu velika-šev začeli duhovni prihajati na dvor, kmalu za njimi pa je prišlo več jako dražestnih deklet, katere so spremljale ženske srednjih let. Kmalu nato je prišel k meni knez Gua-temok, ki se je le redkokdaj smejal, in me smehljaje vprašal, ako vem, kaj se tam godi. Odgovoril sem mu, da ne vem prav ničesar in da mi je še manj mar, da pa mislim, da zbira Montezuma prav poseben zaklad, katerega je želel poslati svojim gospodarjem Špancem. "Pazi, kako govoriš, Tjule," je odgovoril knez oholo. "Tvoje besede so lahko resnične, ampak povem ti, ako te ne bi imel tako rad, da bi ti bilo žal, da si jih govoril, čeprav imaš Tezkatlipokovega duha v sebi. Oj!" je pristavil in udaril z nogo po tleh, "oj, da norost mojega strica sploh omogoča, da se take besede morejo izreči.Oj, da bi jaz bil anahua- * ški cesar, bi tekom enega samega tedna pokrivale glave vseh Tjulov stolpičke velikega templja!" "Pazi, kako govoriš, knez," sem odgovoril in ga oponašal, "kajti so tukaj ljudje, kateri bi tebi pokazali, d£ bi ti obžaloval svoje besede, ako bi te slišali. Neki dan vseeno lahko še postaneš cesar in tedaj bomo videli, kako boš ti ravnal s Tjuli; to se pravi, videli bodo drugi, jaz ne. Ampak kaj pomeni tisto? Mar si Montezoma izbira nove žene, "Res, žene izbira, a ne zase. Znano ti je, Tjule, da poteka tvoj rok. Montezuma in svečeniki izbirajo dekleta, ki ti morajo biti dane za žene." "Meni dane za žene!" sem vzkliknil in skočil pokonci. 'Meni, čegar nevesta je smrt! Kaj imam jaz opraviti z ljubeznijo ali poroko? Jaz, ki bom moral v malo tednih krasiti oltar? Oj, Guatemok, praviš, da me ljubiš. Nekoč sem ti rešil življenje; ako bi me resnično ljubil in rad imel, bi me gotovo rešil, kakor si se zaklel." "Prisegel sem, da bi rad dal svoje življenje za tvoje, Tjule, ako bi bilo v moji moči; in to prisego hočem držati; vsi namreč ne smatrajo življenja tako silno važnim kot ti, prijatelj. Ampak jaz ti v tem položaju ne morem pomagati. Posvečen si bogovom in jaz te ne morem rešiti pred tvojo usodo, najsi bi stokrat umrl. Nič drugega te ne more rešiti kakor roka nebes, ako hoče. Veseli se zavoljo tega, Tjule,' dokler se moreš, in umri pogumno, kadar pride čas. Tvoj položaj ni nič slabši od mojega in mnogih drugih, kajti smrt čaka nas vse. Srečno!" Po njegovem odhodu sem vstal, odšel iz vrta in se podal v ono sobano, kjer sem navadno sprejemal ljudi, ki so želeli videti boga Tezkatlipoko, kakor so me nazivali. (Dalje prih.) 'Najboljše delo za manj denarja' Nobenega izgovora za slabe zobe. Casl o bolečinah pri zdravljenju In popravljanju sob ao minuli, pa tudi Btrofiki za dentistovo delo IQ tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. [Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženl, ne odlašajte, da bodo le slabil. Pridite takoj Jutri In lavi-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmL C. V. McKinley, D, D. S. naslednik Burrows sobo zdravnik« D' Arcy poslopje, 2. nadstropja -t- Btav. sob« 204 Preiskava In ocena BREZPLAČNO ženska postreinlca Phones 4884 N VAN BURE JOLIET, ILE, CHICAGO IN VAN BUREN STREETS !/. V. O Odprtei ed ». s j v t r a j do 8 od 10. zjutraj de 12. opoladne. V sedel je ZDAJ LAHKO KUPITE TO! SLAVNO TONIKO ZA SAMO 50 CENTOV Izredna novost. Zdaj lahko plačate samo 50c za to slavno rastlinsko toniko, ki oprošča želodčnih neprilik, bolesti na jetrih, zaprtja in splošnega nezadovoljstva. Da razširimo krog našega poznanstva, prodajamo praktično SOc steklenico Triner-jevega grenkega vina. Razume se, da morete še naprej kupiti veliko, ekonomične velikosti, priljubljeno steklenico za isto redno ceno $1.25. Toda ta nova 50c velikost vam bo omogočila, da poskusite ta izvrstni lek po neznatni ceni. Nikarte trpeti od želodčnih neprilik, srčne slabosti, ali konstipacije. Nikarte jemati malo-vrednih kroglic, kadar potrebujete olajšanje za prebavo. Nikarte postajati nervozni, slabotni, vedno truden. Znamenita tonika za štiri vitalne svrhe telesnega sistema — želodca, mehurja, jeter in prebave odstranjuje bolesti — na rahlo očisti celi telesni sistem, pomaga prebavi hrane, daje novo voljo in novo energijo. Trinerjevo grenko vino sestoji iz Buckthorn, Casca-ra, sladnega izvlečka in kalifornijskega vina — vse ekstrakt zdravilnih zelišč. Na tisoče ljudstva trdi, da daje izvrstno pomoč. BREZPLAČEN desetdnevni dokaz Napravite ta poizkus na naš riziko. Pojdiva k svojemu lekarnarju. Nabavite si steklenico Trinerjevega grenkega vina. Jemljite ga po navodilu na steklenici za deset dni. Ako se tedaj ne boste počutili bolje v vsakem oziru, vrnite, kar vam je ostalo, svojemu lekarnarju — in on vam bo povrnil denar. Požurite se — pričnite s tem učinkovitim poizkusom še danes. 223 So. Wabash Ave. IRINER'S BJTTEB WINE TRINEROVO LOTE H0RKE Yl'xB joseph trine" company BUlWlWU**... tSW'tlU I 3i |O<>0<><>0<><>0^>C>0OCK><><><>0<>0 ^ ° PjSANO PQLjE j oooooooooooo j, M, Trunk .woooaoooooo m P j'* »t FIRST ANNUAL DANCE given by St. John Juniors AT THE SCHOOL BASEMENT 22nd & Lincoln Sts. Saturday, Nov. 22nd, 1930 Entree 7:30 P. M. Admission 35 cents Music by Foys Trio Tudi to so, zbrali — Habsbur-žani. Mala skupina letošnjih izletnikov v stari kraj se je vračala nazaj čez Dunaj, Nemčijo — v Ameriko. Med potjo so si marsikaj ogledali, kar je vse prav in lepo. Na Dunaju so si ogledali tudi bivši cesarski grad Schon-brunn, ki je zdaj muzej, in tam so marsikaj videli, in ena izletnica se je mogla celo malo poguncati v nekem bivšem cesarskem stolu. G. Ivan Molek, ki je bil v tej skupini, je videl in zapisal: ,''Korakali smo ob dolgi stekleni steni in mož v zakladnici, ki nam je razkazoval predmete, nam je pokazal z zlatom in dragimi kamni obložene skrinjice in okvirčke in našteval sledeče stvari: Kos Kristusovega križa, že-belj, s katerim je bil Krist na križ pribit, košček Kristove obleke z njegovo krvjo, trn iz Kristove krone, kos Kristovih plenic, kos Jezusovih jaslic, Marijino mleko! . . . Vodja je razkladal vse te stvari tako resno in spoštljivo, kakor da sam veruje v pristnost predmetov ali pa je verjel, da mi verujemo, pa je hotel biti judovsko toleranten. Mi smo molče gledali, le tupa-tam se je kdo namuzal. Ko pa je prišel do "Marijinega mleka," je bilo tudi mlademu Štif- j vlači ljudi za — nos, ■ker u. ku preveč. Sunil je Plešeta bro ve, da se mnogi lahk°/ cionalizirali" cerkveno imetje, so baje našli toliko in toliko | glav sv. Janeza, toliko nog tega in tega svetnika itd. Vse to so razbobnali po javnosti, da bi se opravičili pri --kraji, ker so baje zatirali le — babjeverstvo, ampak razbobnali so -med svet le svojo cinično in sofisticno zlobnost, nič drugega. V sedanji Rusiji imajo v posebnih muzejih razstavljeno vso raznovrstno šaro, da bi e nako pokazali svetu svojo iskrenost. Pa razgaljajo enak0 tudi le svojo infernalno zlobnost. In če slovenski svobodo-miselci od časa do časa z ve likim ogorčenjem omenjaj0 tako — babjeverstvo, P°za^ ljajo pri "tem popolnoma na" zlobnost, ki v tem tiči. Kritika pa, "da to se ni nj beno opravičilo, da bi mo1'^. danes avstrijska vlada v ljudi za nos . . je pa po^" (na mestu. Celo pri diaman^ in biserjih in preprogah ^ vladnem jamranju radi P nih blagajn je vsa niuzej-^ roba vrlo kočljiva zadeva. ^ Ampak, kakor sem tekoči vir za — vstopnine 11 pravi marsikak pomislek m stop' ileke tako je bržkone tudi ta v: nina zadušila vse pomlS njti pri plenicah in mleku, lDja(ja rdeča gospoda, ki zdaj v ■ Dunaj, se ne zgane, in ^ mmmmmmmmmmtm iiauiiiwaiiiiini! IIIUIIIMiniHII Prihranite nekaj svojega zaslužka rsak plačilni dan in uložite} ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo itj vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prar tako zanesljivo kjerkoli živite sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. NaSa banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. ■)NiiwnrMimiMU(iiaBniiiHffi(«imrHiiiitwiiitwiiitiaB[FiiiHi![FiiHi!imMiiiiii ■ M is IIIHIIIIBIII iDiimniiiiHniiHm**1 + 4» + + * + * * + * * GOSPODINJE V JOLSETU »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vi»t« sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. P JOHN N. PASDERTZ JOLIET. ILL. COR. CENTER ft HUTCHINS STS., Chicago Telefon 2917. * * * Širite "Amer. Slovenca"! pod rebra: "Idimo! What the hell they think we are?" Nekdo je dobro potegnil babjeverne avstrijske cesarje in jim dobro prodal staro ša-retino, ali to še ni nobeno o-pravičilo, da bi morala danes avstrijska vlada vleči ljudi za nos." "What the hell they think we are?" je kriknil mladi Štif-ko. Bogami, s tem ni nikomur pomagano. Pomaga edino le bistra razsodnost. Pri vseh ostankih ali relikvijah je treba avtentike, potrdila od poklicane cerkvene strani. Ako te ni, lahko kdo misli o kaki-taki stvari, kar mu drago, in to tudi v slučaju, da bi se bila n. pr. avtentika izgubila, in bi bila stvar pristna, res to, za kar se izdaja. Vsaka šaretina se lahko prodaja za pristno reč, ako kdo hoče goljufati, in se kdo pusti potegniti za nos. Nikakor pa niti ni treba, da bi nameravana goljufija obstajala, niti nobeno babjeverstvo. Cerkev ima zavezane roke, ker je vse pogostoma v zasebnih rokah. Pred l^eti se je pojavil tu v Amerpki ostanek križa Kristusovega. Na sebi to ni nemogoče, ker križ je bil. Ko se je le preveč kazala gola Jtričeča kupčija, je neki škof protestiral, ampak Jud, ki je bil za stvarjo je zagnal velik vik in krilc zoper — škofa. Človeški element in človeška sebičnost se težko d,a izločiti pi4 takih stvareh. Razumen človek bo razločeval in presojal pametno, zlobnost pa bo v svojem elementu. Babjeverstvo, ako je očitno, ali goljufija, kjer je na dlaiji, nikakor ni na mestu, ampak naj-grše je pri takem — zlobnost. Ko so na Francoskem "na- stijo za nos vleči. Capit0- ■ • * * * Odpirajo in zapiraj0, ^ Gotovo, da ekonomski P0^, ji odpirajo tudi v zakon> ^o pirajo v zakon. To stoj1'. ^ je bilo v prvih devetih ^ v Chicagi letos 4108 P manj, kakor v isti dob!veci-skega leta, je to pripisati , ^ noma ekonomski krizi, tem sta na pravem . ju okrajni tajnik Schweitzel člankar v Prosveti. Zadnji mora pa fliknit1-^, pravi: "Zakon — ali vansko: brak — je lah^o I.' ja ustanova m sveti ^ ment, ampak dandanes di zakramentov brez den ^ lo 1,1 tudi popolnoma zmanj^^ '^i bi kdo hotel tudi pod 'p pogoji v zakon stopil. božje ustanove pa ljutij'^ll0r ako bi bile bjli d«V sami milijqnarji na sV o(jpir»' nomske razmere lahko jo in zapirajo, ampak božjo ustanovo te razn^.ink»r so v nobeni zvezi, ^ ^ naj ne upa, da bo zalU< ]9še izginil, ako bi kriza P08^ f hujša in najhujša, ,ut' fl Kot upa, da bo izginil ^^žei0 zakrament, ko _ se P1'1 nebesa na zemlji, če on nebesa upa. Kakor se pač vzame, božja ustanova, če bi ko grejo, ske razmere take, ii» t» DR. J. E. URSiCH ZDRAVNIK IN * et). -2000 West 22nd Stre« ' CHICAGO, ILL" ;il Uradne ure: 1-3 P0P°'<"'e zvečer. ,<,i8 Uradni telefon: Canal ^ Rezidenčni telefon: La urad1I PO DNEVI NA CELI DAN V Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & M" PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOL IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. - Najboljši avtomobili za be, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. u t r«! lH»n 1002 N. Chicago Street, JoU '