„Gorica" izliaj;i vsaki torck in soboto. Ako pado n;i ta dueva praznik, dan poprej. Ur«Mluižtvo se nahajii v „Narodni Tisknmi", ulica Vt'tturiiii St. 9, kamor je naslavljati pisnia. Nt* frankiriina pifinia se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. RokopiHi dopisov se ne vračajo. G0R1CA „(iorira"' slane na leto 10 K, za pol leta b K, za četrt leta 250. I'pravnistvo se nahaja v .,Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. Za <<{,rIas<- se plačuje od cvetorostopnc petit viste po 1i vin.. za večkratni natis primeren popust. Pusaniezne številke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških traiikali. Št. 33. V Gorici, v soboto dne 24. aprila 1909. Leto XL Most do fldrije. Pred leti so se vrgli Ncmci in za njimi ttidi Italijani potom šolskih dru- štev na Slovence, da bi jili potujili. Po vseh mcstili in vaseli so nabirali pri- neske za ustanovitev šol, v katcre so lovili slovenske otroke, da bi jini vzcli to, kar je njim drago in sveto, narod- nost in značajnost. S tern pa niso bili šc zadovoljni; prepočasi sc jim je izpolnovala goreča želja po razširjenju svojih meja, zato so prišli na drugo sredstvo potujčevanja Slovencev. Osnovali so zloglasno društvo „Südmark", katercmu je namen nabi- rati prispcvkc v svrho, da bi ž njimi nakupovali slovensko o/emljc tor tatu naseljevali Nemce iz „rajha" in druge. Uniljivo je, da dobivajo avstrijski Nemci ob slov. mcjah veliko denarno poinoč in vspodbudo iz Neničije, katcri služijo kot pijonirji za zgradbo mosta do Adrije. Nanicn društvu je nemoralen, in vlada bi morala taka društva zatreti: toda mcsto toga gleda nekako z do- padjenjem na svoje benjaminčke pri tern delu. Prod kratkem so imeli občni zbor v Beljaku, na katercm je poročal neki Karol Fraiss o dosedanjih vspehili toga društva na Koroškem. „Doscdaj" pravi Fraiss „smo nakupili 6 vclikih. 7 srednjih in 5 majhnih posestev za ponemčevanje. V dveh slučajih smo pridobili le nekaj parcel v okrožitev uže pridobljcnih po- sestev. Skupaj imamo torej 20 nakupil v obsegu 700 oral sveta. Med temi pri- dobitvami so štiri poscstva, katcra so bila uže dosedaj v nemških rokah, a v nevarnosti, da pridejo v slovenskc do- eim smo 16 posestev nakupili direktno od Slovencev. Na nakupljcnem svetit smo nasc- lili nemške družine le 17 oral ni še oddanih in sicer imamo na 15 velikili in srednjih posestvih lo nemških kme- tov in družin. Za poskus privabili in naselili smo tri družine obrtnikov in lodno vincarjev. Število vseh naseljen- ;ev znaša skupaj 122. „Umljivo je" - nadaljuje Fraiss, „da je to le prvi korak na tern polju, s katerim se pa le moramo pokazati svetu. to tembolj, ker nobeno drugo tovrstno društvo ne more pokazati lep- sih vspehov. Naseljenci so po večini Virtember- žani iz okolice heilbronske, nekateri so iz Saksonije, drugi z Ogerskega in s Štajerskega". Fraiss pravi dalje, da bi bilo pre- zgodaj, ko bi hotel uže sedaj izraziti svoje mnenje in izreči sodbo o vspehili ali nevspehih te kolonizacije; vsckako pa obeta začetek mnogo dobrega. Govornik hvali posebno Yirtcm- beržane, ki so prinesli uže od doma s seboj lepo znanje v vinoreji in sadje- reji, so brihtni, delavni in trezni in so se takoj udomačili v novi domovini. Po večini so zdravi in krepki ljudje, ki nosijo v prsih plcmenit namen, napra- viti iz svojih sinov neodvisne kmcte. Tu jih imamo torej te Nemce, tu so pokazali in svetu objavili sad svo- jega „plemenitega" del a. No, doklcr zborujejo ti gospodje v neinskili krajili in delajo propagando za zgradbo mosta do Adrije, jih mo- ramo pustiti pri mini, ker jlm ne mo- reino do živega. Toda take pijonirje imamo tucli med nami, in ti so po ve- čini c. kr. uradniki in profesorji. Tu je treba odpomoči, ki je odvisna le od nas. Tern gospodom je treba pokazati, da se nc damo od njih zafrkavati in ne dopuščamo, da bi na naši zemlji iz- podkopavali tla, .na katerih stojimo, nam in našim bratom. Tu v (iorici imamo podružnico društva „Südmark", kateri predseduje, če se ne motimo, c. kr. profesor. Ta Skandal je treba odstraniti. Poklicani činitelji morajo storiti v tern oziru svojo dolžnost ter zahtevati, da pridejo urad- niki, ki so slov. kruha pijani in ne poznajo ne naših ljudi, ne jezika in ne potreb, med nemske koloniste, a na nemška tla. Našim italijanskim radikalcem im- ponuje to postopanje in delovanje Nem- cev; cbžalujejo pa, da jih tudi oni niso posnemali. Posebno v Istri in na Oo- riškem pravi jo bi bilo dosti dela na tcm polju. Ti ljudje naj pomislijo: Kdor drugini jamo koplje, pade napo- sled sam vanjo. Ko hitro se posreči Nemcein potujčiti Slovence, naj bodo uverjeni. da bo most do Adrije dovršen in niti v Trstu, niti v Istri in niti na Goriškem ne bo poteni vee Italijanov, in če bi tudi semtertja bili, bili bi le nemski koloni. Besede in - dejanja. „Naš glas" je lani pred deželno- zborskimi volitvami očital „Slovenski ljudski stranki", da ustanavlja le poso- jilnice, po katerih se kmet le zadolžuje, da pa ne mara ustanavljati zadrug. po katerih se kmet razdolžuje. Alimogrede omenjamo, da je „SI. lj. stranka" usta- novila tudi razne zadruge. „Naš glas" je pred volitvami tudi obljubljal, da bodo agrarni voditelji pri- čeli take zadruge ustanavljati takoj po volitvah. Te obljube niso bile nič dru- gega kakor volilne limanice. üd zadnjih volitev je preteklo že celo leto. a pro- duktivnih in prodajnih zadrug ni nikjer. čeravno so jih novi osrečevatelji našega kincta obetali. In da pokažejo agrarni voditelji vso svojo nedoslednost, so usta- novili ----- novo posojilnico, kmečko banko. po kateri se bodo kmetje le „zadolzu- vali", a ne „razdolževali". „Kmečki glas" že kliče knietom svoj „pejte ga noter" ter piše: Kmetje, poslužujte se zavoda obojestransko: kdor rabi denar, naj si ga pride i z p o s o d i ti, kdor ga ima, naj ga prinese hranit. V očigled tej najnovejši ustanovitvi dr. Franka mora vsak poznavalec nasih goriskih razmer vsklikniti: Kaj pa je tebe treba bilo! Mala goriška dežela je z raiffeisenovkami in kmečkimi posojil- nicami že vsa prcpredena; tudi v (io- rici imamo že 3 slovenske denarne za- vode, ki zadostujejo vsem potrebam. In zdaj prihaja odvetnik dr. Franko šc s svojo posojilnico s kmečko banko ! Umeje se samo ob sebi, da se ta banka ni ustanovila vsled realne po- trebe, ampak le iz politiskih strankar- skih ozirov. Nova stranka hoče imeti tudi svojo vojno denarnico in če bo banka kolikor toliko uspevala, bo re- dila vsaj enega pravnega zastopnika. Če bo ta nova posojilnica posojala na- semu ubogemu kmetu denar za manjse obresti kakor n. pr. Ccntralna posojil- nica, bonio peli slavo možem, ki so jo ustanovili; ce se pa to ne zgodi, bomo primerno ožigosali egoiste, ki ne gledajo na gospodarski napredek goriskih Slo- vencev. ampak le na svoje interese. Odborniki „Kmečke banke" so ti-le gospodje: Ignac Križman. nadučitelj v Dornbergu, Franc Bajt, nadučitelj v Sol- kanu. Anton Alikuž, gostilničar v Sv. Luciji, Anton Križnič. veleposestnik. žu- pan in tovarnar v Kanalu, Franc ^pa- capan. posestnik in lastnik opekarne v Ozeljanu, dr. Alojzij Franko, odvetnik in veleposestnik, Ivan Saunig, veleposest- nik, župan in solastnik opekarne v Bi- Ijah. Fran Obljubek. veleposestnik. Alojzij Bandelj, posestnik. Jrsip Klanjšček. po- sestnik, Rudolf Fiegl. posestnik. Ivan Koglot, posestnik. Ko bi trdili. da so ti gospodje spremenili svoje liberalno miš- ljenje tekom enega leta. bi jih gotovo le žalili. In vendar so bili skoro vsi ti „agrarci" še pred enim letom liberalci! Torej ? . .. „Kmečka banka" je stvor liberal- cev agrarne slruje. s katerim hočejo agrarni voditelji kmeta z zlatimi veri- gami nase prikleniti. Aled odborniki tega denarnega za- voda so ljudje, ki so bili še pred krat- kim najzagrizenejši liberalci: med njimi so tudi taki. ki so bili še pri zadnjem zborovanju zaupnikov narodno-napredne stranke izvoljeni v izvrsevalni odbor (iabrščekovih liberalcev in so sedaj člani i/:\ ijcvaliiCga odbora Frankovih agrar- cev. Igra z nasim kmetom je menda do- volj prozorna! Ker je liberalize-in dan- danes diskreditiran. so smiiKiii.i razni liberalci v agrarno obleko in se zdaj stulijo za osrečevatelje našega kmeta. Dopisi. Z Goriskega. (X a s v e t o v z g o j i i / p r i j e n i h o t r o k.) Splošna na- vada je. izprijene otroke navajati k do- bremu s kaznimi in s strogostjo ter z zaničevanjein in preziranjem. S takim početjem pa se \reckrat ravno nasprotno doseže in otroci si mislijo: Saj taki mo- ramo biti, ker se nas vse ogiblje. \' neki občini sta bila dva brata tako izpri- jena. da (ioriska dežela ni imela enakih. Llcitelji, duhoven. sosedje. vsi so se tru- dili. da bi ju spravili na pravo pot po zgo- raj navedeni metodi.Pomagalo ni vse n\t .Jaz, kot trgevee sem s tema paglavcema imel mnogo posla. ker sta zahajala v mojo trgovino kupovat za starise in sosede. Uvidel sem, da vse strogo' žu- ganje in kaznjenje nič ne i/.da. Pričel sem z lepa. uljudno. mirno. takorckoc proseč ju navajati k lepemu vede- nju. Ker sta bila zelo revna. dal sem jima kak kos stare obleke, stare koščeke kruha itd. in vedno uljudno govoril ž njima. In glejte! V moje veliko zaaide- nje je to pomagalo. Postala sta pridna in delavna, da je veselje. (Če bi uvaže- vali ta nasvet tudi pri vojakih, bi ne bilo toliko samomorov, kakor se čita žalibog dan na dan. Saj nam je vsem znano, da čimbolji so poveljniki, tem- bolji so vojščaki in tern manj je samo- morov pri takem polku.) Zato navajaui te vrste, da bi tudi drugi tako postopali. Nasvetujem po- sebno vzgojevalnim odborom ta poskus razmotrivati in se ga poslužiti. Uver- j e n i naj bo d o, d a nc bo z a m a n. S tern se prilirani sodnijam delo in kar je najvec: pohujsanje otroskim sovrst- nikom. Bog v to pomozi! Z okolice. (0 k 1 i c u r e d n i s t va „K m c č k e g a glas a".) Kmetje! Raz- širjajte po vseh hišah in krčmah „Kmečki Glas" pod s v i 1 o p r e j k e. Na tern listu vain vse zapredejo. Iz Čepovana. Na Yelikonocni pondeljek je celi popoldan in zvcčer v tukajsnjih krčmah popival Jakob P i- č ul in iz Lokovca. \' neki kremi je po noči na klopi zaspal. Drugo jutro našli so mrtvega. V pijanosti sei je v več- nost. Pač bi morali tudi kremarji gle- dati. da bi pijanemu ne dajalLpijače^ ._ doklcr hoče piti. *V Polifični pregled. Drzavni zbor. Alaloiuski poslanec Lewicki jc izro- čil predsedniku državnega zbora nuini predlog glede odprave ministra rojaka za (ialicijo. ali pa razdelitev istega mini- sterstva v dva dela. namreč rusinsko in poljsko. Isto predlože Alalorusi nujni pred- log glede uredbe jezikovnega vprašanja v celi državi. Dr. Eramäf o polozaju in češki taktiki. Dr. Kramäf objavlja v „Den-u" Cla- nek. v katerem izvaja med drugim : „Na dnevnem redu je socijaino za- varovanje in skrb je splošna. da bo par- lament zopet zaključen. Nemci. ki so ojačeni po vnanii politiki. ne bi potre- bovali nič nujnejega. nego da bi ceski narod izvolil same radikalce in se tako sam izključil iz vsake politiske kombi- nacije. \' takem slučaju bi se vlada opi- rala samo na Nemce. v nadi. da jej pri- skočijo Poljaki vsikdar zopet na ponioc. Nemski Čehi so storili vse inožno. da bi nas izrinili iz pozicij. ki smo jih imeli. ter nas bi potisnili v opozicijo. Mi smo. kakor da bi bili sledili neki nepremag- Ijivi sugestiji. storili vse ono. kar so zahtevali gospodje v praskem kazinu. Z nespametnim»radikalizinoni smo pomagali vreci Beckov kabinet in to na nacin. da nismo mogli postaviti, nic boljega na njegovo mesto. Za barona Becka je bilo vladanje s pomocjo Cehov podlaga njegovi politiki: baron Bienerth pa je pripravljen vladati brez Cehov in tudi proti Cehom. Po cudovitih pogreskah Anglije. Rusije in Srbije. ki so gonile Avstrijo v narocje Neinčije. se moramo Slovani zelo previdno izogibati vsem takticnim pogreskam. posebno pa takim. s katerimi bi se s praznim radikaliz- mom izključili iz vsake politiske koiu- binacije. Državni poslanec Kaftan umrl. Y cetrtek zjutraj j^ umrl v Pragi mladočeški državni poslanec Kaftan v OS. letu svoje starosti. Pokojnik je bil vesčak v tehnicnih in posebno v želez- niskih zadevalt. Sekcijski sef Jorkaš Koch umrl. Bivsi sekcijski sef, bivši voditelj finančnega ministerstva. Poljak baron Jorkas Koch, ki se je jako ocMočnega pokazal napram Alažarom v zadevi ogr- ske banke jev četrtek unui. Ogrsko ministerstvo demisijonira. Y pondeljek bode naznanil ogrski ministerski predsednik Weckerle ogr- skemu parlamentu, da je ministerstvo podalo svojo ostavko. Poslanec Schneider proti agrarcem. Krsčansko-socijalni posl. Schnei- der je na nekem shodu napadal agrarce, ki da uganjajo egoistično politiko, ka- tero ne ho niožno nadaljevati. Na Du- naju da se ne more več izhajati bre/. srbske in rornunske živine. Nekega vor- alsberskega poslanca je vpraSal: Ko- liko živine spravlja Voralsberg na du- najski trg? Odgovor: „Nič. a mi mo- rerno imeti visoke cene na Dunaju, radi izvažanja v Lvieo in na Bavarsko". Take politike se ne sine imenovati drugače. nego politiko odiranja ! Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. V enketi radi uvedbe jezikovnega vprasanja v. Dalmaciji je doSlo do spo- razumljenja. V bodoče bo notranji uradni jezikhrvatski. le italijanskeuloge se bodo resevale in tudi v notranjem uradovanju razpravljale v italijanskem jeziku. Poleg tega je določena dvojezičnost za napise. tiskovine in p-oglase v petih glavnih mestih dežele. ki imajo več kot pet od sto italijanskega prebivalstva. Dogodki v Carigradu. 0 dogodkih v Carigradu se ne more nič gotovega poročati. Vesti si hudo na- sprotujejo. Kar se je včeraj poročalo ka- kor gotovo dejstvo. se danes zanika. Zdi se. da razburjenje na Turskem traja dalje in da ljudstvo je po veliki večini na strani Mladoturkov. Mladoturki za- htevajo energično. da inora sultan od- stopiti, kar se po turskem koranu (veri) pa ne more kar tako zgoditi, kajti koran ne dovoljuje odstopa nobenemu sultanu iz- ven v slučaju. da sultan znori. Prej bo torej treba sultana proglasiti norcem. sele potem je misliti na sultanov od- stop. Poroča se dalje. da je v turskem parlamentu glasovalo 150 poslancev za to. da mora sultan odstopiti. Kaj se bo zgodilo. dosedaj še noben ne ve. Zadnja poročila pravijo. da je mlado- turSka vojska zbrana pred Carigradom in da je prišlo uže do bojev. Drugi pa pišejo. da je prišlo med sultanom in Mladoturki do neke sprave. Kakor re- čemo. zmešnjava je sedaj na Turškem velikanska in priti zna uže danes ali jutri do usodepolnih dogodkov. Domače in razne vesti. Izvid c e s. k r. k in e t i j s k o - k e- m i č n e g a p osku-Sa 1 i š ča v G orici o m od ri ga 1 i ci. k i jo i ma v za- logi „Go risk a zveza", se glasi: ,.S p r i če val o štv. zap. 40. štv. 7570. Podpisano vodstvo potrjuje. da ima vzo- rec bakrenega vitrijola, ki ga je poslala dne 9. t. m. Goriška zveza gospodar- skih zadrug in društev v Oorici, po ke- mični preiskavi. sledečo sestavo: Že- leza 004•;.. kar odgovarja vsebini 0-20% čistega kristalizovanega železnega vitri- jola; bakra 25*29° 0, kar odgovarja vse- bini 99-50.J1' kemično čistega kristalizi- ranega bakrenega sulfata. Xa podlagi teh podatkov se i z r e k a. d a j e preiskani vzorec bakrenega vitrijola jako dober. V Oorici. dne 12. prosinca 1909. Vodstvo c. kr. kme- tijsko kemičnega poskušališča. L S. I. Bolle 1. r. Smrtna kosa. V četrtek je umrl v Tupelčah na Krasti g. Alojzij Abram v visoki starosti 86 let. Pokojnik je bil več let štanjelski župan, član cestnega odbora za komenski okraj ter ud okraj- nega šol. sveta za sežanski okraj. Bil splošno priljubljen in spoštovan pri vseh. ki so ga poznali. Bil je brat pred nekaj leti na Dunaju umrlega senatnega pred- sednika pri najviš. sodišču Filipa Abram ter pred dvemi leti v (ioriei umrlega bivšega deželnega poslanca in odbor- nika dr. Josipa Abram. --- Pogreb po- kojnika se je vršil danes zj. ob 9. uri. -¦¦¦- Spoštovani družini Abramovi in vseni žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Danes po noči ob 3. in pol uri je umrla v (Iorici v ulici Ascoli St. 16 po daljši bolezni, previdena s sv. za- kramcnti za umirajoče v starosti 56 let. gospa Katarina Vuga roj. Bra- tuš, mati preč. g. kurata podgorskega Cirila Vuge. Blaga pokojnica bila je skrbna mati. prava krščanska žena in zavedna Slovenka. Pogreb bode jutri ob 5. popoludne. Žalujoči rodbini naše is- kreno sožalje, blagi pokojnici pa svetila večna luč! Osebna vest. Dr. .losip Al a n- tiia li i. varuh c. kr. dvorne knjižnice na Dunaju. je imenovan za varuha kranj- skega deželnega muzeja. Mestni oCotje štrajkali ka-li ? Za včeraj popoludne ob o. uri je bila napovedana seja goriškega starešinstva. Do 7. ure so čakali in iskali starasine. prislo j ill je skupaj samo 13. Ltiri- najstega pa. ki bi bil potreben, da bi bila seja sklepčna. niso mogli dobiti. Zato so prenesli sejo na prihodnji torek. Smešoi Lahi la^ki Videm v ne- varnosti? Te dni se vrsi v Vidniii na Laškem velik konjski sejm. Za ta sejm je razposlal v to določeni odbor plakate raznim občinam ob avstrijski meji. na katerih je bilo ätati razne olajšave av- strijske in italijanske mejne oblasti, ka- tereso dovolile onim avstrijskim posest- nikom, kisessvojimi konji udeleže sejma v Vidmu. Da je ta odbor razposiljal tudi slovenske plakate.jesamoobsebi umevno. saj vemo, da se mnogo naših konjerej- cev udeležuje tega sejma. posebno nasi hribovci. ki so znani kot izvrstni konje- rejci in ki slovi daleč naokoli njih iz- vrstno konjsko pleme (cavalo caporet- tano). V to določeni odbor je pa zagre- sil „velikansko nepravilnost". Čujte kakšno! Potnotoma je namreč poslal v nekatere t'urlanske občine si ovenske p 1 a k a t e. To so vam zagnali vik in krik Lahi zaradi tega! Koj so protesti- rali proti takemu ..žaljenjir* ital. ljud- stva in klicali na pomoč vse ital. obla- sti. Iz laskih listov bi človek skoro po- snel. da je laški Videm v nevarnosti pred slovensko poplavo in da je le se vprasanje kratkega časa. da se to zgodi. Pa so res obaitljivi ti Lahi. Stavimo, da ako bi slučajno dobile r'urlanske občine nemSke plakate, bi Lahi molčali. kakor molčijo. ko dobivajo od avstrijskih obla- sti nemške rešitve. kakor molčijo. ko imamo v (Iorici nemške srednje sole, kakor molčijo k nemški „Schulverein- ski" šoli v (iorici in jo celo še podpi- rajo. Zamerili so videmskemu odboru za konjski sejm. da je dal tiskati tudi slovenske plakate. No. videmski Lahi so praktičnejši ljudje kakor pa goriški in znajo bolj vabiti ljudstvo k %sebi, kakor goriški Lahi. ki Slovence preganjajo vzlic temu. da Slovenci vzdržujejo Go- rico. Sicer pa smo videli še te dni v naši okolici pribite laške lepake, ki so naznanjali neko prireditev v Furla- niji. In kaj se je zgodilo? Xic! Lepak še danes visi eel na zidu. Torej le nikar se ne preveč razburjati za take ni- čarije. „Lega nazionale", podružnica za (iorico. je imela svoj letni obeni zbor v mestni palači. Predsedoval je župan Bombig. Dohodkov 1. 1908. je bil kron 22.457*94, stroškov K 7382*06. Posebno glasen jebil dr. Venier. ki je polagal po- sebno važnost na Podgoro. 58 otrok liodi v tamkajšnji otroški vrtec. okolo 80 v la- ško ljudsko Solo. V kratkem nameravajo otvoriti tarn dekliško ljudsko solo. Pozor, Slovenci! Posnemajmo Lahe v podpira- nju slovenskih sol! Postni urad v Pevmi. — SI. junijem t. 1. se odpre v Pevmi poštni urad. Torej vendar enkrat! Castno kolajno za 40-letno zve- sto službovanje je dobil posestnik g. Ivan Viz in tin iz Rubij, nadzornik de- lavcev pri baronu Bianchiju v Rubijah. Selski liberalci ne morejo mirno spati zaradi županske volitve v Črničah. Niso jim še zadosti klofute, katere so dobili, hočejo Šezadnjo izzvati z rekur- zom, katerega so vložili proti izvolitvi župana Bolkota. Vozni red. S 1. majem nastopi na državnih želcznicah kakor tudi na južni in sploh drugih železnicah v ve- ljavo poletni vozni red. Na progi držav- nih železnic so spremembe še precejšnje. Vozila bodeta'namrec od 1. majanaprej tudi dva nova vlaka na progi Jescnicc- Trst in sicer St. 501 in 502. ki bodeta imela poseben pomen za zvezo med Berolinom in Trstom in ko se odpre črta čez Ture za zvezo med Trstom in Monakovem. Vlak St. 501 bode odhajal z Jesenic ob 5#29 zj. in bo prihajal v Trst ob 8*44 zj. Vlak St. 502 bo od- hajal iz Trsta ob 8*45 pop. in bo pri- hajal na Jesenice ob 12*14 ponoči. Sicer pa dobe naši naroČniki prihodnjo soboto kot prilogo nasega lista natančen vozni red po raznih zelezničnih črtah, katerega priredi v ta namen v imenu „KrojaSke zadruge" g. Teodor Hribar. Vabilo k veselici. katero priredi v Rupi krsč. soc. izo.br. društvo „Danica" dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne. Vspo- red: 1. Telovadba; 2. J. Aljaž: „Zakipi duSa", moSki zbor; 3. S. (iregorčič: „Ve- likonočna", deklamacija ; 4. J. Laharnar: „Mladosti ni". mešani zbor iz Mirna; 5. D. Vodopivec: „Zamorec", Saljiv pri- zor; 6. J. Aljaž: „Ujetega ptiča tožba", mešani zbor; 7. J. Aljaž: ,.0j z Bogorn ti planinski svet". mesani zbor iz Mirna: 8. %* „Bog za doto", veseloigra v stirih dejanjih ; 9. %* ..Venček narodnih", žen- ski zbor: 10. Prosta zabava. - Pri te- lovadbi in veselici svira godba. Vstop- nina 40 v. sedeži 1 K. Pridite! Vabilo k veselici, katero priredi „Kat. si. izob. društvo v Cerovein" dne 25. t. in. ob 4. in pol uri pop. na dvo- rišču g. Alojzija Prinčič v Dol. Cerovem s sledečim vsporedom: 1. (iovor; 2. „Pri zibeli^, J. Laharner, poje mešani zbor K. s. i. d. v Cerovem ; 3. Deklamacija: „Kmetski hiši"; 4. F. S. Vilhar: „Slo- venac i Hrvat", poje moški zbor K. s. i. d. Kronberg: 5. V. Vodopivec: „Po- mladno cvetje", udarja tamburaški zbor K. s. i. d.; 6. Deklamacija: „Oj zbo- gom ti planinski svet"; 7. P. Ferjančič: „Venček narodnih pesmi". poje moški zbor K. b. d. St. Ferjan; 8. Igra: „Blaga duša" ; 9. V. Vodopivec: „Vcsela družba", udarja tamburaški zbor. K. s. i. d. Kron- berg; 10. J. Laharnar: „Pomladna", poje mešani zbor. K. s. i. d. Cerovo; 11. De- klamacija: „0 nevihti"; 12. A. Baer: „Iz tujine", poje moški zbor K. s. i. d. Kronberg; 13. „Moj vrt z zelenjem ogra- jenu; 14. A. Cohnbej: „Oceana", udarja tamburaški zbor K. s. i. d. Kronberg; 15. Šaljiv prizor: „Zamorec". Vstopnina k veselici 40 v, sedeži 20 v. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Dekliški licej. ¦-- Zavod čč. sester de „Notre Dame" tu v Oorici je zado- bil z ministerskim odlokom z dne 12. aprila za svoj drugi razred pravico jav- nosti. Na liccju se poučuje tudi sloven- ščina in tvori obligaten predmet za vse gojenke slovenske narodnosti. Licej se je z lanskim šolskim letom otvoril in bo štel kakor drugod šest razredov. S prihodnjim šolskim letom se otvori III. razred. Toliko za sedaj na znanje onim slovenskim družinam, ki bi svojim hčerkam hotele pridobiti višjo splošno izobrazbo. kakor jo zahteva sedanja moderna doba. Slovensko gledališče v Gorici. Danes v soboto, ob 8. in pol se igra prelepi A. Quimerov igrokaz „V d o 1 i n i", ki vzbuja posebno zanimanje. (ilavne uloge so v rokah gdč. Win tero ve, g. N u Č i č a in g. P o v h e t a. Sodeluje ves ensemble. Opozarjamo še enkrat cenjeno goriško gledališko občinstvo na to zanimivo noviteto. .Jutri vnedeljo, dne 25. aprila se uprizori izvrstna češka veseloigra „V roča 11 a", krepka satira, spretno lokalizovana na sloven- sko društveno življenjc. Slavno občin- stvo, ki ' se hoče zabavati in se čez mero nasmejati, naj pohiti jutri v obi- lem številu v „Trgovski dom". — V torek, dne 27. aprila se vrši sedma predstava in sicer pride na vrsto zna- menita italijanskadrama „Nepošteni" od Gerolamo Rovetta, ki je bila leta 1893 od italijanske vlade, kot naj- boljše in najbolj uspelo delo, odliko- vana s častno nagrado. V če- trtek. dne 29. aprila sc igra francoska satirična burka „Dob r i s o d n i k" od Aleks. Bissona. Za lastnike psov. Ponovno se opozarja lastnike psov, naj strogo pazijo, da bodo imeli psi nagobčnike kajti doznalo se je, da so se v nekate- rih občinah v .goriSki okolici pojavili stekli psi, ki niso vgrizli le drugih psov, marveč tudi dve deklici. V korist lastni- kov psov torej Se enkrat opozarjamo, da mora imeti vsak pes nagobenik. Pse tudi z lastnikom se ne sme pripeljati v nobene javne lokale, gostilne. kavarnc, tramvaj, železnico ml tudi ako imajo nagobčnike, toliko manj seveda ako ni- majo nagobčnikov. • Na to se je uže večkrat občinstvo opozarjalo. a ostalo je vse pri starem, prepoved je ostala le na papirju. ^e vedno se videva po me- stu pse brez nagodbčnika in tudi v jav- nili lokalih. Sedaj oblasti spet razgla- šajo to prepoved in kdor se ne bode po tej ravnal, bode strogo kaznovan. Društvu za varstvo zanemar- jenih otrok za sodni okraj Tolmin je daroval g. Ant. L a z a r, župnik v Nern- Skem Rutu 10 kron. Odbor se mu iskreno zahvaljuje in si želi mnogo vrlih posnemalcev. Obrača se do onih člove- kov in rodoljubov, ki žele, da bi se naSa mladina bolje vzgajala, da bi se čuvala pred pohujšljivostjo in pred duševnim ali telesnim propadanjem, ki si žele moralno in telesno krepkega naraščaja med naSim ljudstvom. do onih seobrača odbor s prošnjo, da blagovolijo podpi- rati druStvo. Vsak prispevek se hva- ležno sprejme. Članarina znaša 1 K na Jeto. usta- novnina pa 25 K. Denarničar je Josip Kavčič. c. kr. davč. viš. upravitelj v Tolminu. Domači mlin W. Jochmanna v Aj- dovSčini se nahaja, kakor piše „Neue Freie Presse" v plačilnih težavah in prosi upnike, da mu dovolijo daljSi rok za vračilo dolgov. Pasiva znaSajo baje 800.000 K, večinorna v hipotekah in dolgovih pri sorodnikih. Najbolj priza- dete so ogerske Žitne tvrdke. manj pa dunajske. Tvrdka je nrisla v plačilne težave najbolj radi sedanje nestalnosti žitnih cen. Koze se bodo cepile in sicer: 24. aprila na ürcini v hiši št. 31.; 27. aprila v slov. otroškem vrtu pod Kosta- njevico; 30. aprila v „Šol. Domu"; 6. maja v Starigori; 8. maja v slov. otro- škem vrtu v ulici sv. Klare; 27. maja pri Barki; 28. maja v „Malein Domu"; 4. junija v Stračicah. Koze bo cepil mestni protofizik dr. Bramo in sicer v vseh navedenih krajih od 4. do 5. ure popoludne. Nabor novincev v nabornih okra- jili Sežana in Komen se ne bo vršil, kakor je bilo določeno v namestniškem oznanilu od 5. aprila 1909, dne 3. in 4., oziroma 7. in 8., ter 11. in 12. maja, ampak v istih dneh meseca junija. — Ravno isto velja o naboru za goriSko okolico, ki se bodo vrSil iste dni kakor smo poročali, a ne v aprilu, marveč v maju. Lov na cigane. — V noči od torka na sredo so tatovi vlomili v pro- dajalno konsumnega druStva v Sovod- njak. Odnesli so vrečo kave. nekaj de- narja in nekaj sladčic; krčmarju pa, v čegar hiSi se nahaja trgovina, odnesli so, kakor se govori 20 K, popili vina kolikor so hoteli, spili kozico mleka itd. Čevljarju Vižintinu tudi iz Sovodcnj so odnesli par čevljev, eno ruto in še ne- kaj drobiža. Drugi dan so našli sosedje ukradene čevlje tik trgovine konsumnega društva zavite v neko ruto, med tern ko o ukradeni kavi ni b "> ne duha ne sluha. ¦— Ko pa je Sd iieki delavec iz Sovodenj na delo v tovarno v Stračice, je opazil pri Barki ob Soči, da so ne- katere ženske pobirale zrnje kave po tleh. Sled zrnja je peljala do ciganske barake tik ob Soči pri Barki. Koj se je vrnil doma in povedal domačinom, ki so vse potrebno vkrenili, da sc cigani aretirajo. Po dolgem tekanju s kolesi se je vendar posrečilo g. županu Stan- drežkemu, da je vjel cnega cigana in ga tiral v občinski zapor. med tern ko so drugi z orožniki sledili še drugim trem ciganom, kateri so bili konečno aretirani. potcin ko so so skrivali po štandrežkem polju proti mirenski ccsti pri Barki ob Soči. Cigani tatvino sevcda taje, a po cesti potrošeno zrnje kave jih je ovadilo. Tudi orožniki so našli na mestu, kjer so taborili cijjani vcč zrnja kave po tlch. Scdaj se nahajajo v prc- iskovalnem zaporu v (iorici. Čas bi uže bil, da bi se to cigansko klatenjc po deželi cnkrat onemogočilo, kcr je le v škodo in strah deželam. Porotne razprave v Gorici se prično 2. junija. Predsedovali bodo istim in sicer: predsednik okrožnega sodišča Henrik Cazafura, svetnik viš. dež. sodišea Matija Rutar in dežclnosodni svetnik Albert grof C o r o n i n i. Požara. — V četrtek po noči je nastal ogenj v seniku nad hlevom g. Pontonija v ulici Morclli v nisi Zuttio- nijevi. K sreči se nahajajo ognjegasci blizu omenjene hiše tako, da se jim je posrečilo omejiti ogenj na senik, ki je ves pogorel. -- V torek predpoludne pa je nastal ogenj v Orehovljah in sicer pri posestniku Mastenu. Zgorel je hiev, vozovi, ki so bili v hlevu in razno kmeeko orodje. Prišli so na lice mesta tudi goriški ognjegasci. Poslopje je bilo zavarovano. Slabo jo je skupil. V ncki vasi v Furlaniji je zalotil neki brez- srčen č ovek niačko v hiši. ki je grizla meso. To ga je tako razjezilo, da je mačko r.lovil, jo polil s petrolejem in zažgal. Mačka vsa v pi am em je tekla na senik in hkratu je bil senik v pla- menu, ki je do tal pogorel. Mačka pa je za par dni vsled opeklin poginila. Zastopniä ..Vzajemne zavaro- valnice" v Ljubljani za (iorico stanuje v Kapucinski ulici St. 1, na kar opozar- jamo one, ki mislijo zavarovati svoje imetje pri doinači zavarovalnici. Južna železnica inia izgisbo? Kakor poročajo z Dunaja. izkazuje bi- lanca južne železnice za preteklo leto 8 milijonov izgube. Izvanredni občni zbor „Trgov- sko-obrtnega društva v Gorici" izbral si je dne 18. t. m. povsem nov odbor. Takoj po občnetn zboru sešel se je novi odbor kseji ter sekonštituiral tako-le: predsednik: Josip Rovan, podpredsed- nik : Avrel Bisail, tajnik: Rafael Vuga, blagajnik: Josip Kutin, knjižnicar in go- spodar : A. Cernigoj ml., odbornika: And. Gabršček, Ant. Koritnik. Izpred sodišča. — Svoj čas smo poročali, da je policaja aretirala 33-let- nega čevljarja Franceta Prevšerna in 20-letnega zidarja Jakoba Š u 1 i g o j a, češ. da sta vkradla zidarskemu podjet- niku Perkotu 150 praznih cementnih vreč, in da sta vkradla inaslo z voza ne- kega hribovskega voznika v hotelu pri „Tr.eh kronali". Obsojena sta bila in sicer: Prešeren v 4-mesečno ječo z en im postom v inesecu, Šuligoj pa v 10-mesečno ječo z enim postom in trdim ležiščeni v mesecu. Po prestani kazni izroče Šuligoja v prisilno delavnico. 25-letni Matej Matašič, dem a s Hrvaskega, je bil obsojen v 13-mesečni zapor zaradi težke telesne poškodbe. Delal je v Sesljanu. Nekega dne, ko se je dodobra najel in napil. je zapustil gostilno Kolavčičevo ne da bi plačal. Krčmar ga je ustavil in zahteval plačilo. Namesto tega sc je jel prepirati s krč- marjem in prizadejal mu je z nozem "liko ratio v levo ledje. Pri obravnavi je sicer priznal zločin, a se je izgo- varjal. da je bil pijan. A vse mu nič ni pomagalo. Nelepo se je obnašal pri sv. maši. ki se je brala po pok. Mihaelu Durnikn v Hiinni 59-letni Valentin Humars liuma. Sodišče ga je obsodilo na en teden strogega zapoin z enim postom in enim trdim ležiščem. Reservisti bodo odpuššeni V četrtek se je začclo prevažanje reser- vistov iz Bosne in Hercegovine v do- movino. Jubilejni križec. Cesar je podelil z Najvisjini odlokom z dne 13. t. m. jubilejni križec vsem onim voja- kom. ki so se nahajali od 1. oktobra 190S in pa do 30. aprila 1900 bodisi v aktivni vojaški službi v Bosni in Her- cegovini, ali so pa bili v tern času po- klicani pod orožje k vojnim krdelom. ki so se nahajala v Bosni in Hercegovini ali pa so bila v tcj dobi tja poslana. Ravno tako je podelil cesar jubilejni križec vsem reservistom vojne inorna- rice, ki so bili poklicani v voja- ško službo od 1. oktobra 1908 pa do 30. aprila 1909, kakor tudi vscm onim. ki so biliv ti dobi vkreani na ladjali donavske vojne flotile. Cesar je odredil tudi, da se všteje vsem onim osebam. ki so se nahajalc vsled posebnih od- redb v aktivni vojaSki službi v dobi od 1. oktobra 1908 pa do 30. aprila 1909 v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji ter ki so bile vkreane na ladjah vojne mor- narice in donavske vojne flotile ta čas podvojno v pokojnino. Drobfinice. Kje največ grmi ? Učenjaki pri- rodoslovci so konstatirali. da na leto največ grmi na otoku .Javi. 97 dni je v letu, ko tarn grmi in se bliska. Za .lavo grmi največ na otoku Sumatra, skupno 86 dni. v Hindo 56 dni, na otoku Bor- neo 54. Na zlati obali v južni Afriki je čuti grmenje 52 dni, v Rio de Janeiro 51 dni. V Hvropi grmi v Italiji 31 dni, na Francoskem in južnej Rusiji 15 dni, na Anglcskem in v i^vici 7 dni, v Nor- veški samo 4 dni. V Kairi, v Fgiptu grmi le tri dni. a v severnem Turkestan in na polarnih krajih grmi samo redko kedaj. Gospodarske uesfi. Pretočite svoje vino! Pretakanje vina je v kletarstvu jako važno opra- vilo, katerega ne smemo zamuditi. -— (ilavni namen pretakanju je, da ločimo od vina drožje. ki se je nabralo na dnu posode. To drožje obstoji namreč po veliki večini iz beljakovine in se zato rado izpridi. Posebno je podvrženo drožje spremembam nekaterih gliv. ki so tudi škodljive, kakor so n. pr. one. ki prouzročajo birso. grenkobo itd. Dokler je vino mrzlo ali se nahaja v mrzli kleti, ni se toliko bati. da pri- dejo te skodljive glive do delovanja. pač pa potem. ko se je vino ogrelo, kar se do^aja navadno v aprilu in v maju. — Posebno v naših kleteh, ki se nahajajo navadno nad zemljo. se vino vcasih močno scgreje. Zato moramo biti oprezni. ako nimamo za shrambo vina mrzlih kleti. Ko se začne drožje v vinu razkro- jati. razvija se v njem navadno ogljen- čeva sokislina in ta se y vinu vzdiguje, ker je sapa. S seboj pa vzdigne na- vadno tudi drožje in posledica razkro- janja vinskega drožja je, da začne vino šumeti in se zmoti. To je že slabo zna- menje in naši vinogradniki se ga boje. dobro vedoč. da sledi dostikrat prvemu šumenju, drugo. ki vzame vinu njegovo lepo barvo in ga polagoma izpridi. Kdor bo svoje vino redno pretakal, rijemu se ni bati, da bi se drozje vzdignilo. Oso- bito je važno pretakanje takrat, ko se začnc klet razgrevati. kar pade navadno v sedanji čas. Kmetje, ki niste še pretočili svo- jega vina, ne odnašajte toraj preveč s tern prekoristnim delom. Spomladna paša. Letošnje po- manjkanje krme bo marsikaterega go- spodarja prisililo, da bo pričel z zgod- njo pomladno pašo. Taka paša ugaja živini bolj kakor košenici. Če imamo po takih prostorih pozneje kositi, se na vsak način priporoča. da jih po kon- čani paši nekoliko pognojimo. Za take prostore je najboljši gnoj gnojnica ali pa čilski soliter. ki hitro deluje in vpliva posebno na rast trave. HiiiEmatopf Salon Central. PROGRAM: Vidno od 25. apr. do 1. maja. Slikovita Ankona. — Smolar v društvu. — Tilda krotilka levov. — Na mrzlo postavljen. — Hooh- hji, reka v Indiji. — Salome. — Pes je utekel. — Raklama za šampa- njec. Nepp.'klicljive znižane eene! Predstave ob delavnikih ob 6, 7, in 8 uri zvecer. V nedeljo predpoldne ob '!a 11 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. K r o j av k a zadniga G0R1CA. Za poletni čas so ravnokar došle razne v veli- kanski izberi kr asne no v os t i M0DNEGJfTBM6fT va\ ženske in moske obleke, zephyr za blaze in ujoSke srajce, barve so o'arantirane. V zalogi ima tudi ruroberško in šlezijsko platno, namizne prte, serviete, brisalke, žepne robce, blag-o za neveste, za hotele in restavracije itd. Vabim vse P. ]N\ odjemalee naj - spoštljivejše v našo trg-ovino. Prepričali 8e bodo, da je naša tvrdka PRVA ne le po kakovosti l)la»'a, ainpak da sino tudi neprekosljivi kar ,se tiee dobrega ukusa. Zagofavljam Vas fočne in solidne postrežbe in nizkih cen. ^~ Zato prosim, da ?i ogled ate naso novo trgovino in zalogo. Z odlu-nim spoštovanjem udani Teodor Hribar. Prifioročaino našint rodbinam Koliusk o c i ko r ij o Haznanilo. Podpisani naznanjam slavnc- mu občinstvu v mcstu in na de- želi. da sem prevzel od gospoda St. Nosič-a brivnico na Travniku št. 21, ter se priporočam za mno- gobojni obisk. Ob enem prevze- mem tudi maskiranje pri narodnih drustvih na deželi. — Fostrežem tocno in solidno. Franc Novak, brivec. Pijanosti ni več. Vzoree tesa (•mleznesn izdelka ..COZA" se po«.ljt» brezplačuo. More se itaii v kavi. v mle- ku. v pivu. v vinu ali vjotii- lih no da bi pivee to zapazil. Prašek „l'OZ.V* uünikuje čiidovito. taku. da so piveu pristudi alkuhol in vsp alko- holne in močne pijaee. Ta prašek dolujo tako inirno in totovo. da mu ga smejo dati žcna. sestra ali hei dotienika, ne da bi on zapazil. kaj je resniČno provzročilo njegovo zdravljenje. Prašek , COZA" je prinesel mir v tisoeero ilružine. jo rešil ogronno oseb sramote in po- l.ižarja. da iz takili oseb je celo napravil čvrst<\ močne in vsakosa d»>la zmožne Ijudi. Ta prašek je že niarsikatcra rnla- deniča sp'avil naz;ij na pravo pot sreee ter je podaljšnl za mnogo let življmje innosini osebani. Zavotl, ki poseihijo ta čudodelni prašek. pošlje vsem oniin. ki zahtcvavo knjisio š 15ÖU zahvalam. in en vzorec. Dopisujo se v nemškem jcziku. Z;ijani(5eno y\ da je prašck popolnoma neškodljiv. Psl7A I^TITIITF 6? Charcery Lane \j\JLr\ IO I I I U I L. Ltndon 257 lAnglija Na pisniii je cljati znamko 25. na dopisnice z:i ---------------10 stoiink --------------- Poprava in komisijska zaio^d d v o- koles in ši- valnih stro- jcv, gr arn o- t o n o v za koncerte i ii jr as ti 1 n i ter vsakovrstne |ilošče. zastopnik a itomatov za goštilne in vsakovrstnüi kmetijskih strojcv. — S t a r a '1 v o k <> 1 e s a s e e rn a j 1 l r a j o po c <* ii i z o ;: ii j om p r i BATJEL-u (•OIUCA Stolua iilira 3 4. Prodaja Imli na mesečne obrokc. — Xovi slo- vfiiski c.'iiiki franko. POZOE! Edini specijalist - opfik Gorica na Körnn st. 13, priporoča svojo bogato zalogo opličnih predmetov kakor: raznovrsma očala bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdrav- niških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in linbolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravilase i z v r š u j e j o t o č n o in po zmernih cenah, — Cena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna n a r o č i 1 a se toplo priporoča J. Plloiožič, optik. # veni vidi vici! Poüovljena in povofoaa trgovina sve- tovuo znnnili eevljov iu klobukov tvrdke J. Medved 6orica il otverpi v Ii „BALI POS0J1LN1GE". Occnjcvanjo ouionjonih preinetov pivpusti tvrdka onim ki se jih po- služujrjo že od poiVtka. kar daje dovolj iiarancijo da bode podjetje vsestransko napredo^alicf. -—=—= Kdor 7j>\\ biti dobro postrežen posliižujp naj se uovega pod ,OHO'. SLOVENCI! Zavarujte svojc imctje pri do- mači „Vzajemrtl zavaroval- nici v Ljubljani11, ki ima svo- je^a zastopnika v Gorici. v Ka- pucinski ulici št. 1. CerHvena mizopsko dela i nuEmingnfišhem slogu izdclujc V fl. Cernigoj-Gorica. Vabilo k IX. rednemu obinenm zboru „CENTKALNE POSOJILNICE" v Gorici, -p registrovane začiuge z necmejeno zatezo q - ki se bode vršil due 10. niajii t. 1. ob 10. uri predpoludne v poso- jilnic'iii poHYctovalnifJ. —v^-—n^-^> DNEVNI RED: 1. Poročilo načclstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računske^a sklepa 1908, in določba o uporabi dobička. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. G. Poročilo o reviziji. 7. Slučajnosti. Odbor. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnili boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Rojaki! Spoininjajtc ne»ob vsaki priliki „Šolskega do in a,, Oblekc po najnovejšem modernem krojti za deklice manjše in odrasle, za dame in gospode dobe se v Grazer Kaufhaus, Graz •T a ko in i ii i pi ail/ 14 = (v s^oji lastiii prodajaluici.) = Ta trgovina je prve vrste za konfekcijsko blago, za perilo in za platneno blago, za pletenine in za obutev. llustrovani ceniki se dobivajo zastcnj in franko. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: «ORICA, ulica Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi v ni iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- skira pi vom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskim pivom iz pivovarne^ kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem,. in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vpste, lastneg;a pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko g-oriška postaja. Cene zmerne. Jakob Miilus mizar in lesni t r g o v ec ^. v Podgori -- na vofflu žBlezniSleca mosta (na cesti, ki fieijeproti Gradiški) o o o Trgiije tudi z opeko, ima ve- liko />alot;o vsakovrstnega trde- ga in mekhe^a lewa domače^a in tujega, voliko zalogo pohišt- va, vinhkih poHod, ^tiskaliiic, itd. Vir zdravlja so alkohola proste » pgnppjpyj pijace, med kate- "¦ * ¦ olldl JCVI rimi so nedosežni s pomocjo _ jüineii limoniitliii boitbqni, (malinov, limonov, jagodni, aežnjev in mareličen okus) HiimeCH I i mo n a da Na leto se porab: do 40 milijonov komadov. Prvo češko dclniško društvo za orient. Sladkorno bla^jo in čokolado prcj A. Mavšner, Kraljevi Vinogrady.