Bilanea o edini blaginfl Znani angleški pisatelj in socialni reformator Ruskin, ki je umrl v prvem mesecu sedanjega stoletja, je zapisal te-le besede: »Edina blaginja je življenje.« Življenje je edina prava in resnična dobrina. Vse drugo je sredstvo, ki naj služi življenju: njegovemu vzdrževanju, dviganju, napredovanju in izpopolnjevanju. Zivljenje je dobrina, v koje skrivnostno globočino še ni raogel pronikniti noben ustvarjen duh. Njegova ohranitev in izpopolnitev, ki se s tujim izrazom imenuje kultura, je dolžnost vsakega poedinca. Cloveška družba ima veliko nalogo, da ščiti življenje posameznikov, v čigar obrambo je sam Bog zapovedal v svoji peti zapovedi: »Ne ubijajlc Kako izpolnjuje človeška družba to zapoved, dokazujejo dogodki letošnjega leta. Ko gre to leto v zaton, mu pojejo v slovo svojo gromko pesem kanoni, ki grmijo na Kitajskem in v Španiji. Ni to pesem življenja, to je pesem smrti. Njihovi zvoki strahotno tulijo, njihove krogle nosijo s seboj smrt, ki ima najobilnejšo žetev. Na tisoče ljudi je že obležalo in na stotisoče jih bo obležalo na njivah smrti. To je učinek pošastno napihnjene sebičnosti, ki se odeva v nacionalni plašč ter tako uniformirana meni, da je vzvišena nad božje zapovedi. JaponsM imperializem (osvajalnost) steguje kakor polip svoje pohlepne roke po Kitajski, ki se krčevito brani strahovitega objema. Španija pa se brani rdeče poplave, ki jo je komunizem začel v krvi ter jo nadal.iuje s krvjo. že poldrugo leto traja državljanska vojna, ki slabi Španijo, in žal, da s koncem letošnjega leta še ne bo končana. Božičnemu spe u nebeških krilatcev: »Mir ljudem na zemlji« so v nekaterih delih sveta kot odmev odgovarjali kanoni in boinbe. Sreča, velika sreča človeštva je, da je drugod to orožje, ki oznanja in bruha smrt, ostalo nemo. Saj vendar nudijo sedanje države sliko sveta, štrlečega v orožju. Po podatkih Zveze narodov (oddelek za razorožitev) so vojaški stroški držav znašali v dolarski vrednosti 7,1 milijarde zlatih dolarjev v letu 1937, v letu 1913 pa 2,5 milijarde. Od 7,1 milijarde zlatih dolarjev (kar je 12 milijard papirnatih dolarjev, to je okrog 550 milijard dinarjev), ki jih je izdal svet v letošnjem letu za oboroževanje, odpade na evropske države 4,6 milijarde, na voe druge izvenevropske države pa dve in pol milijarde. Evropske države so od leta 1932 do 1937 .svoje izdatke za oboroževanje povišale za 80 odstotkov (od 2,6 na 4,6 milijarde). Od 64 držav, ki so izdale telos za oboroževanje 7,1 milijarde zlatib dolarjev, je sedem držav (Francija, Nemčija, Anglija, Rasiia, Italija, Japonska in Zedinjene države v Ameriki) udeleženih s 5,4 milijardami, to je s 76 odstotki vseh izdatkov. Na svetu so torej nagromadene gornDe orožja in municije. Treba je velike modrosti vodečih državnikov, da se ti instrumenti smrti ne sprožijo ter poženejo med ljudi, stoječe v nasprotnih taborih. Naša država ima sedaj vlado, ki se vsestransko in uspešno trudi za ohranitev miru na nar ših mejah in v EvropL O tej svoji mirovni politiM bi njenih uspebih je npgel predsednik vlade dr. Stojadinovič na seji finančnega odbora narodne skupščine dne 21. decembra naslednje ugotoviti: »Držeč se osnovne erte naše zunanje politike, smo uspeli, da ohranimo vsa prijateljstva hi da tem prijateljstvom dodamo še nova, ki so nam dragocena zaradi zavarovanja naših gospotiarskih koristi in zaradi zavarovanja miru na naših mejah. Osnovna ideja naše zunanje politike — mir — je triuinfirala povsod na Balkanu, v donavski kotlini in na obali Jadrana. Reči smemo, da niso narodi, ki prebivajo v tem kraju Evrope, nikoli živeli v trdnejšem miru kakor danes. In če vidimo danes temne oblake na obzorju mednarodne politike, jih ni treba iskati ne na Balkanu, ne na Donavi, ne na Jadranu, ampak zunaj naše države in zunaj naših meja, Naš narod se zato sme po zaslugi takšne zunanje politike v miru posvetiti svojemu gospodarskemu, soclalne- mu, kulturnemu in prosvetnemu napredka in notranji konsolidaciji, prepričan, da m& je mir na vseh njegovib. mejah popolnoma zavarovan.« Bilanca dela sedanje vlade za ohranitev miru je torej ne samo zadovoljiva, marveč celo odlična. Vlada je z velikim uspehom storila vse korake ter podvzela vse mere, da zasigura ohranitev miru in s tem ohranitev živ'ienja državljanov, katero je po navedenih besedah angleškega pisatelja Ruskina >edina blaginja«. S tem je vlada omogočila, da se življenje državljanov razvija ter napreduj« na gospodarskem, socialnem, kulturnem in prosvetnem področju. Ni pa se zadovoljila s tem, da ustvari možnosti življenjskega napredka, marveč je pri ostvarjenju tega napredka z uspešnimi ukrepi sodelovala. Rešila je kmeta dušeče more prezadolženosti z likvidacijo vprašanja kmečkih dolgov. Storila je potrebne sklepe, da se odstrani druga ostalina žalostne in pogubne JNS vlade: nelikvidnost denarnih zavodov. Z ugodnimi pogodbami z drugimi državami je odprla naši trgovini zunanja tržišča, ki so ji bila prej nedostopna ali slabo dostopna. Z javnimi deli je v mejah proračunske možnosti zaposlila veliko število nezaposlenih hi obenem ustvarila potrebne predpogoje gospodarskega napredka. Ugodna bilanca dosedanjega dela sedanje naše vlade daje upanje in nkrati upravičenje za nadaljnje delo v službi za ohranitev in napredek največje dobrlne: življenja državljanov.