QOZDNO gOSPODARSTVO SLOVENJ gRADEC *Hffi - VESTILA LETO V. — ŠT. 4 — OKTOBER 1972 CENA 1 DINAR i 0 REŠITVAH ZA DOGRADITEV TOVARNE *L \ • A' v v IVERNIH PEOSC V OTISKEM VRHI Kmalu po potrditvi zaključnega računa za lansko leto in ko so samoupravni organi ravno sprejeli letošnji plan (proizvodni in investicijski), smo izvedeli še za »strašne« investicijske prekoračitve v višini prek 46,000.000 din za dograditev tovarne ivernih plošč v Otiškem vrhu. Dodatna sredstva je bilo treba nujno najti ali pa ukiniti nadaljnja dela pri izgradnji, kar bi pomenilo le še nove obremenitve investitorjev, saj bo potrebno dosedanje obveznosti za kredite poravnati, četudi proizvodnja ne bi stekla. Prek poslovnega odbora vseh sovlagateljev je bilo tudi naše podjetje obveščeno o potrebnih dodatnih sredstvih. Bilo je veliko kritike, iskali so krivce in odgovorne za prekoračenje prvotno odobrenih sredstev. Vzroki so bili različni in več ali manj upravičeni. Najprej revalvacija nemške marke in devalvacija našega dinarja, kar je povzročilo višje inozemske kredite za uvoženo opremo, s tem pa tudi višje osnove za carinske in vse ostale uvozne stroške. Mnogo del, predvsem gradbenih, v prvotnem programu ni bilo predvideno. To je tudi naj večji del prekoračitev. Prav tako so bile med gradnjo izvršene nekatere tehnološke spremembe, ki so povzročile dodatne gradbene stroške. Manjši del prekoračitev pa se nanaša na višje cene (čeprav bi to najprej pričakovali), ker so bile glavne pogodbe z izvajalci del sklenjene s fiksnimi cenami. Samoupravni organi podjetja so razpravljali o teh zvišanjih za investicije. Kot soinvestitorju s 40% deležem nas še posebej zanima, kolikšni bodo stroški za izgradnjo tovarne, ker je od tega tudi odvisna rentabilnost poznejšega poslovanja, ki se bo odražala pri delitvi dobička za sovlagatelje. Kljub interesu našega podjetja, da se investicija nada- ljuje, so samoupravni organi bili prisiljeni zaradi velikih investicijskih obveznosti v letošnjem letu zavzeti sklep, da ne moremo dodati nobene dodatne udeležbe. Hkrati smo se strinjali s tem, da se lahko za dograditev tovarne najamejo novi krediti. Iskanje dodatnih sredstev in kreditov ni bilo lahko, posebno ker je Ljubljanska banka na začetku razgovorov jasno povedala, da je reševanje prekoračitev v celoti stvar soinvestitorjev. Po dvomesečnih naporih reševanja vseh mogočih variant dodatnih virov finansiranja, ob iskanju novih sovlagateljev do najemanja dodatnih kreditov s skoraj nenormalnimi pogoji vračanja, je končno tovarna ivernih plošč v Otiškem vrhu rešena. Pokriti so celotni investicijski stroški z mnogimi viri finansiranja. Večinoma so prekoračitve rešene z dodatnimi krediti, kar pomeni, da jih bo pokrivala že sama tovarna z letnimi odplačili anuitet. Seveda gre to na račun zmanjšane stopnje dobička. Po novem izračunu znaša dobiček še vedno 18 %. Pri iskanju sredstev se je največ angažiral vodstveni kader Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec kot investitor. Po ureditvi nepokritih virov sredstev se je lahko hitrost izgradnje tovarne pospešila. Kolikor ne bo nepredvidenih za- stojev, bo torej naša skupna tovarna ivernih plošč dograjena in pričela s poizkusno proizvodnjo že v januarju 1973. leta. Torej skoraj brez zamude. Takrat bodo napisali kaj več o predvideni proizvodnji tovarne in o novih problemih, ki se bodo pojavljali. V nadaljnjem vas seznanjamo s številkami, kakšna je sedaj predvidena vrednost investicije in kako so le-te pokrite z viri finansiranja. (Nadaljevanje na 2. strani) Tovarna ivernih plošč v Otiškem vrhu. Predvidoma bo začela poskusno obratovati v začetku leta 1973 — Foto: Hovnik X. Skupna vrednost investicije v celih din Prvotna predvidena vrednost Nova predvidena vrednost Prekoračitve Razlika + oz. — — v osnovna sredstva 101,643.474 143,638.297 + 41,994.823 — v obratna sredstva 11,730.000 16,288.000 + 4,558.000 Skupaj : 113,373.474 159,926.297 + 46,552.823 Pologi, posojila in obvezni prispevki, ki se vračajo: 1. 10% garantni polog 2,396.217 3,111.623 + 715.406 2. 2% prisp. za energ. 1,016.434 2,827.767 + 1,856.333 pozneje) (v programu je bilo predvideno le 1 %, ker je predpis izšel 3. 10% devizni polog za izdajo devizne garancije 8,466.173 850.000 — 7,616.172 Skupaj prispevki 11,878.824 6,834.390 — 5,044.433 Skupaj investicija: 125,252.298 166,760.687 + 41,508.390 Viri financiranja za izgradnjo tovarne a) osnovna sredstva Vrednost v din — inozemski krediti za uvoz opreme 46,010.958 — sovlagateljski delež »Credex«, Munchen — 3,660.000 DM 19,288.200 — kredit izvajalca gradbenih del 3,283.785 — delež soinvestitorjev 30,570.354 od tega: LIP Slov. Gradec —40 »/o 11,773.653 GG Slov. Gradec — 40% 12,647.471 Slovenijales Ljubljana —20 “/o 6,149.230 (Tu prikazan manjši znesek LIP je oročen — vezan kot devizni polog pri banki, pogoj za odobritev kredita) — kredit Ljubljanske banke, centrala Ljubljana — kredit Ljubljanske banke, podružnica Slovenj Gradec Skupaj za osnovna sredstva: 39,485.000 5,000.000 143,638.297 b) obratna sredstva — lastna udeležba (predvidoma tovarna) — kredit Ljubljanske banke, centrala Ljubljana Skupaj obratna sredstva: c) pologi, prispevki, posojila — 10% garancijski polog in 2 % posojila za energetiko ter 10°/o devizni polog (delno) 6,834.890 od tega: LIP Slovenj Gradec 3,243.756 GG Slovenj Gradec 2,393.756 Slovenijales Ljubljana 1,196.878 SKUPAJ:- din 166/760687 7,788.000 JS ,5001)00 16,288.000 Prvi dotok surovine k novo zgrajeni tovarni — Foto: Hovnik Koliko bremenijo prekoračitve naše podjetje? 1. Udeležbo smo povečali za 3,456.471 din iz sredstev vrnjenega 10% deviznega pologa, ki smo ga morali plačati v letu 1971. Zaradi sofinanciranja inozemskega partnerja »Credex« pa je ta obveznost odpadla. 2. Dodatno nas bremenijo povečan 10% garantni polog 286.162 din in povišano obvezno posojilo v višini 2°/o za energetiko, ki se plačuje od vseh investicij 742.534 din Skupaj : 1,028.696 din * 3 Vse te prispevke namreč ne smejo kreditirati banke. Znesek bomo morali predvideti v investicijskem planu leta 1973. 3. Sopodpisati smo morali menice za dodatno najete kredite v višini 19,885.000 din in s tem prevzeti materialni riziko, če tovarna ne bi mogla ob roku plačevati zapadlih obveznosti banki. Naše novo zgrajeno moderno lesno skladišče v Otiškem vrhu poleg tovarne ivernih plošč — Foto: Hovnik Kljub tolikim težavam pri izgradnji in predvsem pri plačevanju finančnih obveznosti smo kot soinvestitorji vendarle lahko zadovoljni, da je tako velika tovarna na našem področju skoraj dograjena. Zaposlovala bo dodatno število prebivalcev v naši regiji. Precej se bo treba še potruditi, da bomo vsi soinvestitorji z redno dobavo surovin in s pravilno organizacijo proizvodnje dosegali v tovarni takšne učinke, ki nam bodo finančno vračali vložena sredstva in dodatni dobiček. K temu nas še posebej vzpodbuja izredno veliko povpraševanje po ivernih ploščah na jugoslovanskem tržišču, kar nam dokazuje, da z izbiro investicije nismo zgrešili. Angelca Vrbnjak, šef računovodskega sektorja PRIPRAVLJAMO SE NA NOVI NAClN PROIZVODNJE Ne bo več dolgo, ko bo steklo delo v novem skladišču lesa v Otiškem vrhu. Dani bodo pogoji za nov, gospodarnejši način proizvodnje. Mehanizirali bomo eno najtežjih del v gozdarstvu — beljenje lesa. S tem ko bo odpadlo sortiranje lesa ob kamionskih cestah, bo delo žičnic veliko bolj racionalno pa tudi s traktorji bomo lahko dosegali večje učinke. Prisiljeni bomo zelo zmanjšati obseg ročnih spravil in le-ta mehanizirati. Lahko bi rekli, da bo prišlo v gozdarstvu našega območja do majhne revolucije. Veliko dela in časa bomo morali posvetiti pripravi dela, spremljanju proizvodnje in analizam izvršenega dela. Odločujoče pri novem načinu proizvodnje pri letnih sečnjah bo to, da bomo morali les posekati in oddati najkasneje v treh tednih. Pri tem je treba upoštevati večjo storilnost pri sečnji in težje spravilo. Poskrbeti bomo morali za kontinuir-no zaposlitev strojev in da bodo vedno na razpolago, ko jih bomo rabili. Vlake in ceste bodo morale biti tako vzdrževane, da bo mogoč prevoz ob vsakem času, ko bo les pri cesti. Samo če bomo lahko tem pogojem zadostili oziroma jih izpolnili, bomo prešli na nov način proizvodnje. Tu bi želel povedati, kako se na GO Dravograd pripravljamo na te nove čase: Za vse oddelke, ki smo jih na novo odkazali in ki jih bomo v prihodnjem letu posekali, smo napravili sečne in spra-vilne načrte. Pri izdelavi teh načrtov je bil potek dela tak: • V gospodarske karte smo vrisali vse prometnice, ki jih bomo uporabljali, ter ob cestah predvideli skladišča. 0 Sestoje, ki smo jih temeljito pregledali, smo razdelili na manjše spravilne enote in jih vrisali v karte. Meje teh enot morajo biti jasne, sestoj v vsej enoti čimbolj enoličen, predvidena količina lesa, ki ga bomo v enoti posekali, pa taka, da sečnja in spravilo z večjo ali manjšo skupino delavcev ne bo trajala dlje kot približno 10 dni. 0 Za vsako enoto posebej smo določili vhode za normiranje za sečnjo, predvideli smo naj cenejši način spravila — ročno ali s stroji in že tudi določili normative. 0 Tem pripravljalnim delom je sledilo odkazilo, za vsako enoto smo posebej beležili od-kazano drevje. 0 Za vsako enoto smo nato izračunali normative za sečnjo. 0 Izdelali smo še gantogra-me, v katerih načrtujemo tak potek dela, da bo ves proces od sečnje do oddaje na centralnem skladišču končan v treh tednih. Hkrati s temi plani smo sestavili še dinamični plan sečenj oziroma razporeditev, kje in kdaj bomo sekali med letom. Pri tem smo upoštevali primernost posameznih sečišč za delo pozimi, stanje oziroma Zaostanka pri prodaji lesa iz prvih mesecev v letu nikakor ne moremo nadoknaditi, čeprav smo ga v zadnjih dveh mesecih mnogo odpremili. Konec junija smo si zadali nalogo, da naj bi bili skrajni roki, ko bomo realizirali lesno maso v skladu z dinamiko plana, vsaj konec avgusta. Večina naših obratov je uspela, medtem ko največja, gozdarski obrat Črna in gozdarski obrat Radlje pa ne. Posek je izvršen pri vseh obratih v zadostni višini, le da je ostalo preveč zalog v gozdu — skoraj 30.000 m’. Le nekaj številk: V enakem obdobju lanskega leta je podjetje pri nižjem celotnem dohodku, vendar tudi z nižjimi stroški in z nižjimi osebnimi dohodki, ostvarilo 4,803.000 din dobička ali 3-krat več. Na končni rezultat vplivajo v precejšnji meri tudi letos izplačani višji osebni dohodki. Z zvišanjem obračunskih postavk od 1. februarja smo vse leto izplačevali že tudi lanski tako imenovan variabilni del, ki pa ga letos (razen nekaj obratov) še nismo ostvarili. Zato nam je tako izplačevanje in s tem bolj enakomerne osebne dohodke med vsem letom omogočal posebni interni rezervni sklad osebnih dohod- prevoznost cest in vlak, možnost za prihod delavcev na delo in še mnogo drugih okoliščin. Plan pa je precej ohlapen, ker se moramo prilagajati vremenskim razmeram. V zaostanku pri prodaji oziroma odpremi lesa iz državnega sektorja so: — GO Črna za ca. 2400 m3 — GO Radlje za ca. 1600 m3 — delno še GO Ravne in Dravograd. O vzrokih, ki so letos ovirali redno oddajo lesa poleg izredno deževnega in muhastega vremena, poročajo gozdarski strokovnjaki. V tej zvezi tudi z vrednostnimi rezultati nismo zadovoljni. Manjka nam oziroma prenizko je ostvarjen celotni dohodek, na drugi strani pa so vsi stroški naraščali. kov, ki smo ga formirali iz ost var j enega variabilnega dela osebnih dohodkov v prejšnjih letih. Letos smo ga krepko koristili in obrati dolgujejo rezervnemu skladu do konca leta kar prek 2,000.000 din. Enote, ki bodo količinski plan izvršile, najbrž ne bodo imele problema z vračilom poleg rednega izplačila osebnih dohodkov. Poprečno izplačan mesečni osebni dohodek za enega delavca je znašal do konca avgusta 1765 din ali za 1,7 % več, kot smo predvideli v planu za celotno poprečje. Podjetje se je tudi v zadnjih dveh mesecih borilo za likvidnost. Pri nizkem dobičku, z za- Med letom nameravamo zelo natančno zasledovati delo na posameznih sečiščih in se čim bolje prilagajati trenutnim razmeram in potrebam. Drago Zagorc, dipl. inž. gozd. časno porabljenimi rezervami in s prehitevanjem investicijskih del v razmerju z ostvar-jenimi investicijskimi sredstvi nismo sposobni sproti poravnati vseh zapadlih obveznosti. Glavni dodatni vir sredstev za navedene primanjkljaje je bila strožja izterjava dolžnikov, kar nam je uspelo v letošnjem letu za ca. 3,000.000 do 5,000.000 din. Prav tako smo dobili začasne dodatne bančne kredite za obratna sredstva. Tako je podjetju kljub vsem težavam uspelo, da nismo bili blokirani in da smo sproti, ob roku izplačevali osebne dohodke delavcem in kmetom za odkupljen les. Podrobneje bomo o rezultatih poslovanja poročila za devet mesecev. Angelca Vrbnjak, šef računovodskega sektorja Tudi posamezna drevesa med poljem so važen element pri oblikovanju privlačne pokrajine — Foto: A. Šertel Ponovno o rezultatih poslovanja — tokrat do konca avgusta Morda boste rekli ob čitanju naslova: »Letos, ko nam gre bolj slabo, ali bolje rečeno, bolj počasi, nas pogosteje obveščate.« Res je in menimo, tudi pravilno. Nujno je, da je ves kolektiv podjetja obveščen, da se bo moral v zadnjih mesecih leta še posebej potruditi, če bomo hoteli izvršiti vse naloge, ki smo jih za letos sprejeli z letnim planom. — vrednost proizvodnje — celotni dohodek dosežen v 8 mesecih 64.695.000 din ali od letnega plana 66’% — skupni stroški pa so bili v istem obdobju 42,626.000 din ali od letnega plana kar 69 lo/o — razumljivo, da je bil s tem dohodek nižji — le 62% 22.069.000 din tako smo po odbitku obračunanih osebnih dohodkov ostvarili — dobiček — le 50 % 1,574.000 din NOVE PRODAJNE CENE GOZDNIH PROIZVODOV Tako kot druga gozdna gospodarstva lahko tudi naše gozdno gospodarstvo trenutno prodaja Svoje proizvode le po cenah, ki so bile zatečene s splošno zamrznitvijo cen v oktobru 1970. Po tej zamrznitvi cen so se lahko le-te — po veljavnih zveznih predpisih, ki so do pred kratkim urejali vprašanje cen v gozdarstvu — menjale le na osnovi doseženih sporazumov med proizvajalci, to je gozdnimi gospodarstvi na eni in predelovalci oziroma potrošniki na drugi strani. Tak sporazum je včljaven takrat, ko se zanj odloči dvotretjinska večina proizvajalcev in potrošnikov v jugoslovanskem merilu. Do spremembe cen je na osnovi takšnih sporazumov prišlo — vse od zamrznitve cen pa do danes — le pri hlodovini mehkih listavcev in taninskem lesu. Niso ti sporazumi uspeli pri iglavcih, kar je pomembno predvsem za naše gozdarsko območje. Sestavljenih in obravnavanih je bilo več predlogov, predvsem za važnejše sor-timente, kot so hlodovina smreke za žago ter celulozni in jamski les iglavcev. Zadnji takšen predlog, s katerim se je želela doseči predvsem izravnava cen pri hlodovini, je bil sestavljen in predložen v obravnavo v drugem četrtletju 1972. Vendar kot vsi prejšnji je bil tudi ta brez uspeha. Iz navedenega sledi, da so ostale cene vsem proizvodom, ki so bistvenega pomena za naše gozdarsko območje in podjetje, vse do danes nespremenjene. V začetku druge polovice tega leta je vendar prišlo do določenih sprememb, ki bodo v prihodnje vplivale na oblikovanje cen proizvodom gozdarstva. Med te sodi pred kratkim objavljeni zakon o družbeni kontroli cen. Po določilih tega zakona prehaja nadzor nad oblikovanjem cen proizvodov gozdarstva iz zvezne v republiško pristojnost. V ostalem pa se bodo po določilih tega zakona oblikovale prodajne cene v gozdarstvu po odmrznitvi dosedanjih zamrznjenih cen na enak način kot doslej. Sprememba cene je pogojena na pristanek dvetretjinske večine proizvajalcev in potrošnikov, vendar tokrat v republiškem merilu. Prednost, ki jo prinaša omenjeni zakon, je v tem, da bo v prihodnje laže doseči posamezne sporazume. Pripravljajo se že prvi predlogi za spremembo cen glavnih proizvodov oz. sortimentov (kot so hlodovina, celulozni in jamski les ter drogi iglavcev). Ker se s temi sporazumi želi doseči predvsem določena izravnava cen v republiškem merilu, leti, kolikor bodo v kratkem sledili, ne bodo bistveno vplivali na spremembo prodajnih cen pri našem gozdnem gospodarstvu, in sicer glede na to, da so naše prodajne cene zamrznjene na nekoliko višjem nivoju, kot pri sosednih gozdnih gospodarstvih. Iz vsega doslej navedenega sledi: — da so trenutno v veljavi še vedno prodajne cene, zatečene z zamrznitvijo v oktobru 1970; — da bo po odmrzhitvi dosedanjih ., prodajnih cen možno oblikovati oziroma določiti nove prodajne cene le na nivoju, ki ga bo predvideval za posamezni sortiment in njegovo kakovost doseženi sporazum med proizvajalci, in predelovalci v republiškem merilu; —: da ob odmrznitvi prodajnih cen za proizvode gozdarstva ni pričakovati, da bi se le-te lahko v bodoče oblikovale indivi- dualno na osnovi ponudbe in povpraševanja, kot je bilo pred zamrznitvijo v oktobru 1970; — da je sprememba odkupnih cen odvisna od spremembe prodajnih cen, ki jih bodo omogočili že omenjeni sporazumi. Vlado Zdovc, oec. ŠTIRINAJST TISOČ TRISTO KUBIKOV SNEGOLOMA Minula zima je v gozdovih GO Mislinja povzročila pravo razdejanje. Že v zgodnji zimi so takoj prve snežne padavine po- vzročile močan snegolom. Po nekajdnevnem deževju v drugi polovici novembra, ko so bila tla prav thočno razmočena, se je dež spreobrnil v sneg. Da je bila katastrofa še večja, je hkrati začel pihati močan veter, nekaj dni zatem pa je temperatura zelo padla. Če še dodamo, da je bilo leto 1971 zelo bogato na obrodu smreke, je slika popolnejša. Razumljivo je, da so takšni pogoji za snegolom in vetrolom najugodnejši. In rezultat? Prizadeti so skoraj vsi gozdovi na GO Mislinja. Snegolom, kombiniran z vetrolomom in pojavom žleda, se je tokrat pojavil v vseh možnih oblikah, od podrtic, zlasti v višjih legah, do prelomov debel v nižje ležečih gozdovih. DRAGOCENA POMOČ Konec novembra 1971. leta je v gozdovih GO Mislinja napravil sneg, led in veter ogromno škodo. Prelomljena in podrta drevesa so ležala od naj nižjih predelov ob Mislinji do Graške gore in Slemena na Roglji. Ugotavljamo, da je vsega snegoloma in vetroloma bilo 14.300 m3. Taka katastrofa povzroči gozdarjem in delavcem velik nered in predvsem dodatno delo, katerega je potrebno predvsem pravočasno opraviti, da bi preprečili gradacijo škodljivcev in propadanja lesa. Veliko laže je obvladati katastrofo, če prizadene le manjši del sestojev oziroma če je njen učinek koncentriran. Pri nas skoraj ni bilo sestoja v zasebnih in družbenih gozdovih, v katerem ne bi bila potrebna intervencija. Z odkazilom snegolomov ter nadaljnjo izdelavo smo začeli že konec lanskega leta ter ga kljub zimi po možnosti nadaljevali do spomladi.’ Redno delo je pri tem trpelo in strokovno osebje je bilo zelo obremenjeno. Vse sestoje so morali pregledati ter odkazati podrto in poškodovano drevje. To je ogromno delo, saj obrat zajema čez 8000 ha gozdov zasebnega in družbenega sektorja. Ker obrat ni mogel sam pravočasno vsega opraviti, je zaprosil za pomoč ostale gozdarje pri našem podjetju. Klicu »na pomoč« so se solidarno odzvali gozdarji iz GO Radelj. Kljub svojemu delu so se odločili za kolektivno pomoč, ki je bila za nas izredno dragocena. V sredo, 26. aprila 1972, je prišlo iz Radelj 18 gozdarjev, od šefa obrata, referentov, revirnih vodij do delovodij. Delo smo ustrezno pripravili, tako da ni bilo nepotrebnih zamud in zato je bil učinek odkazovalcev resnično velik in dragocen. Pregledali so čez 500 ha gozdov ter odkazali nad 900 m3 snegoloma pri 41 gozdnih posestnikih in na 13 ha SLP gozdov. To ni bil izlet, ampak 9-urno garanje. Po polletnem prizadevanju vsega strokovnega osebja in seveda tudi naših delavcev in gozdnih posestnikov smo lahko z veseljem ugotovili, da smo uspeli. Rešili smo gozdove in les pred škodljivci ter napravili red, ki ga zahtevata sodobno gospodarjenje in zakon. Pomoč radeljskih gozdarjev je bila izredno dragocena, za kar smo jim na GO Mislinja zelo hvaležni. Mislim, da je ta primer pomoči lahko za vzgled, kako se drugemu pomaga v težavah. Jože File j . ■ .. . C Skupaj je bilo evidentiranega 12.306 m3 poškodovanega lesa, od tega v gozdovih SLP 8054 m3 in NS 6252 m3, s pripombo, da je bila evidenca in pozneje izdelava osredotočena le na iglavce, z namenom, da se prepreči in že v kali zatre večji pojav sekundarnih škodljivcev zalubnikov. Še nekaj statističnih podatkov 1. Delež drevesnih vrst smreka jelka bor bukev 2. Vrsta poškodb a) prelomi b) podrtice 3. Nadmorska višina 500—800 m 800—1000 m 1000—1200 m 1200—1400 m nad 1400 m 4. Ekspozicija 89,3 0/0 6,3 °/o 4,1 % 0,3 % 50,0 «/o 50,0 °/o 46.4 % 20.4 % 19,6 »/o 6,3 »/o 7,2 o/o sever jug vzhod zahod 56,1 o/o 22,4 «/o 8,7 ®/o 12,8 »/o 5. Redčenja — potrebni sestoji 18 °/o — redno izvajana 54,8 °/o — izvedena v letu 1971 43,4% 6. Mešanost čisti sestoji 66,8 % mešani sestoji 33,2 °/o 7. Razvojna faza sestoja letvenjaki 8,30/0 tanjši drogovnjaki 26,3 % močnejši drogovnjaki 17,9% debeljaki 47,5 % kulture — poškodovana 60 ha V zgornjem prikazu je zajeto le močno poškodovano drevje. Prelomov vrhov na drevesih, ki se še lahko obraste j o, nismo zajeli v evidenco. Operativna služba na obratu je izdelala podroben načrt izdelave snegolomov in načrt, kako preprečiti gradacijo zalubnikov. Po dokončni ugotovitvi količin škode na drevju zaradi snega je bilo potrebno izločiti iz redne proizvodnje sečišča, planirana za leto 1972, RAZVOJ SLUŽBE VARSTVA PRI DELU Varnostni poklic ima za seboj več kot 50 let težko izbojevanih izkušenj ter uspehov, in vendar je še vedno nenavadna dejavnost, ki se bori za svoje priznanje. 2e v začetku tega stoletja so se pojavili v ZDA prvi stro- v skupni višini 8000 m3 ali 56 °/o planiranega poseka. Teh 8000 kub. metrov je bilo potrebno posekati skoraj po vsem obratu, koncentrirana sečišča so izpadla. Posledice so jasne — povečanje zlasti spravilnih stroškov in povečana vzdrževalna dela na vseh vlakah. Nikakor ne smemo zanemariti podatka 6252 m3 škode na drevju zaradi snega v privatnih gozdovih. Pri odkazilu tega nam je priskočil na pomoč strokovni kader GO Radlje. Skupno je bilo izdanih 86 sečnih nalogov, večina gozdnih posestnikov pa je snegolome izdelala sama brez sečnega naloga. Zaradi pomanjkanja delovne sile tudi v zasebnem sektorju so morali sekači GO Mislinja poleg snegoloma v SLP izdelati še 340 m3 v zasebnih gozdovih. kovnjaki, ki so se poklicno ukvarjali z nesrečami pri delu ali z njihovimi posledicami — telesnimi poškodbami. Leta 1911 je 35 takšnih strokovnjakov osnovalo v New Yorku Združenje inšpektorjev nezgod, ki se je leta 1914 preimenovalo Preventivni varstveni ukrepi so bili storjeni že takoj v pozni zimi in zgodnji pomladi. Položena so bila lovna in kontrolna drevesa. V predelih, kjer iz različnih vzrokov ni bilo možno pristopiti k takojšnji izdelavi, ali se je ta zaradi večjih količin poškodovanega drevja zavlekla, je bilo izvršeno škropljenje z insekticidi. Skupno ga je bilo porabljenega 390 litrov. Čeprav se zavedamo, da je uporaba insekticidov dokaj dvorezna — uniči tudi gozdu koristne žuželke — smo se tega morali poslužiti v tako veliki količini. V borbi proti zalub-nikom nam je bilo precej naklonjeno tudi vreme, ki razen krajših period ni bilo ugodno za njihov razvoj. Učinkovitost zatiranja se bo pokazala pomladi 1973, ko bomo borbo nadaljevali. Metod Sekirnik v Ameriško društvo varnostnih inženirjev, ker so se tem inšpektorjem pridružili tudi že poklicni varnostni strokovnjaki. Društvo se je leta 1925 vključilo v Nacionalni varnostni svet (National Safety Council) v Chicagu — naj večjo strokovno organizacijo za varnost pri delu na svetu. Evropa je dobila prve poklicne varnostne inženirje malo pred drugo svetovno vojno, in to v Angliji. Ti varnostni inženirji so se leta 1943 združili v Birminghamu v ustanovo z nazivom. »Inštitut varnostnih inženirjev«. V Zvezni republiki Nemčiji je leta 1951 ustanovilo 80 varnostnih inženirjev Delovno skupnost varnostnih inženirjev, ki se je leta 1945 preimenovala v Društvo nemških varnostnih inženirjev. Svoje strokovne organizacije so pozneje ustanovili še varnostni inženirji v Franciji, Belgiji, Italiji, Avstriji in na Švedskem. Leta 1952 so angleški, nemški in belgijski varnostni inženirji osnovali Evropsko federacijo združenj varnostnih inženirjev. Pozneje so se tej federaciji pridružila še ostala društva varnostnih inženirjev. Tudi Slovenci nismo zaostali za splošnim razvojem. Leta 1956 je bilo ustanovljeno Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije, ki je štelo prek 200 članov. V drugih republikah kljub prizadevanjem slovenskega društva ni podobne organizacije. Zahvalo smo dolžni prvim varnostnim inženirjem in tehnikom, da so danes stroji, proizvodni procesi in delovne operacije urejeni s standardnimi predpisi o varnosti pri delu. Vedno večjo pozornost posvečamo kontroli obnašanja ljudi, njihovi varstveni vzgoji in psihološkim metodam preprečevanja nesreč. Danes je postala varnost skrb vseh zaposlenih ljudi v delovni organizaciji in ni samo zadeva poklicnih varnostnih strokovnjakov. Do sedaj je imel delavec samo pravico do varstva pri delu in dolžnost, da pri delu upošteva varstvene ukrepe. Sedaj je delavec tudi upravičen in dolžan skrbeti za izpolnjevanje varstva pri delu, kar je v skladu tudi z načeli samoupravljanja. Oseba pri delu danes ni več samo delavec — proizvajalec, ampak tudi upravljalec in mora kot član delovnega kolektiva skrbeti, da se varstvo pri delu pravilno izvaja in da se sistematično dela tudi na področju izpopolnjevanja varstva pri delu, ker je to v njegovem osebnem interesu kakor tudi v interesu delovne organizacije. Oseba na delu ima pravico odkloniti delo na tistem delovnem mestu, kjer grozi neposredna nevarnost za življenje. Delavec mora biti pred razporeditvijo na delo poučen in seznanjen s predpisi o varnostnih ukrepih v zvezi z njegovim delom kakor tudi z izvaja- njem varstva pri delu v organizaciji. Dolžnosti in pravice delovne organizacije in oseb na delu glede seznanjanja z nevarnostmi pri delu se torej med seboj dopolnjujejo in s tem se tudi želi ljudem, na delu omogočiti in zagotoviti, da bodo čimbolj zanesljivo in ustrezno seznanjeni z nevarnostmi pri delu in delovnimi pogoji. Osebe na delu morajo med zaposlitvijo nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati svoje znanje o varnosti pri delu. Seveda je treba dati ljudem na delu priložnost in možnost, da lahko izpopolnjujejo svoje znanje, po drugi strani pa je vsak delavec zavezan in dolžan, da izkoristi vse možnosti in priložnosti za izpopolnjevanje in dopolnjevanje svojega znanja o nevarnostih pri svojem delu. Alojz Klemenšek, dipl. inž. gozd. NAJVEČJI DRŽAVNIK Churchillova hči Sarah je bila omožena z igralcem; ki Churchillu ni bil preveč pri srcu in ki ga je na njegovo veliko jezo vztrajno klical »papa«. Nekega dne proti koncu druge svetovne vojne je zet vprašal Churchilla. »Papa, kdo je po tvojem mnenju največji državnik druge svetovne vojne?« »Mussolini,« je odgovoril Churchill. »Bil je tako pameten, da je dal ustreliti zeta.« ČE NE BO PRETEŽKO Starši so pričakovali naraščaj in vprašali Peterčka: »Kaj želiš, da prinese štorklja — bratca ali sestrico?« »Če mamici ne bo pretežko — konjička za guganje!« NEVARNA Na matičnem uradu se je pojavila dama, ki se je hotela četrtič poročiti. Matičar jo je vprašal po vzrokih smrti treh prejšnjih soprogov. — Prvi in drugi sta umrla zaradi zastrupitve z gobami. — In tretji? — Zaradi pretresa možganov. —• Kako pa to? — Ni hotel jesti gob. VONJ Brunčkova Lizika ni bila kaj prida navajena na čistočo. Ni se rada umivala niti preoblačila. Učiteljici je bilo tega dovolj in zato je Liziki napisala v beležko: »Gospa Brunčkova! Prosim, da vašo Liziko redno kopate in oblačite, kajti ne vonja preveč nežno.« Odgovor je bil naslednji: »Tovarišica, naša Lizika ni roža, zato je ne duhajte, ampak učite!« SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na skupni seji delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov dne 21. julija 1972 so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Potrjen je polletni periodični obračun za leto 1972, kot je bil predložen. 2. Sprejet in potrjen je pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z dne 5. februarja 1972. 3. Za predstavnika v skupščino republiške skupnosti za ceste SR Slovenije je izvoljen Dušan DRETNIK, dipl. inž. gozd. Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov podjetja sta na seji dne 5. avgusta 1972 po obravnavi gozdnogospodarskega načrta za območje Slovenj Gradec za obdobje od 1. januarja 1971 do 31. decembra 1980 ugotovila: 1. Da je predloženi območni načrt sestavljen v skladu s predpisi zakona o gozdovih in navodili za sestavo gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja. 2. Načrt kompleksno obravnava gozdarsko in lesno predelovalno problematiko in so programi investicij v gozdno biološka in tehnična vlaganja v okviru ekonomsko-finančne zmogljivosti območja. Prav tako so usklajeni razvojni programi lesno predelovalne industrije s surovinsko osnovo območja. 3. Prikazane so perspektivne kapacitete lesno predelovalne industrije in uskladitev s surovinsko osnovo. 4. Načrt zagotavlja racionalizacijo gospodarjenja z gozdovi, trajnost maksimalnih donosov iz gozdov in trajnost socialnih funkcij gozda, ki so za ravnotežje prirodnega okolja s splošnim gospodarskim in industrijskim razvojem vse bolj pomembni. 5. Gozdno gojitvena oziroma biološka vlaganja slonijo na načelu vklapljanja pozitivnih prirodnih faktorjev v gojenju gozdov. To zagotavlja, da bodo vložena sredstva v biološko sfero maksimalna. 6. Močan poudarek na izgradnji cestnega omrežja dokazuje, da načela intenziviranja gozdarstva in kmetijske proizvodnje slonijo na realnih osnovah, ker je razvoj gozdarstva predvsem odvisen od dostopnosti. 7. V načrtu predvidene sečne j za decenij so usklajene s proizvodno zmogljivostjo gozdov v pogledu intenzitete sečenj na lesno zalogo in prirastek. S tem je zagotovljeno postopno jačanje proizvodne osnove, s čimer je zajamčeno postopno povečanje količinskih in vrednostnih donosov v bodoče. Vsako prekoračevanje predvidenih sečenj lahko vodi v nesigurnost trajnosti gospodarjenja z gozdovi, kar pa bi bilo za gospodarstvo koroške regije zelo negativno. Zaradi tega delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov sprejmeta oziroma potrjujeta predloženi območni gozdnogospodarski načrt in ga sprejmeta kot najustreznejši razvojni program gozdarstva, lesne industrije in kmetijskega gospodarstva. Svet lastnikov gozdov je na skupni seji dne 5. avgusta 1972 sprejel naslednji sklep: Vsa sredstva privatnega sektorja, ki se trenutno vodijo pri Koroški hranilnici in posojilnici Slovenj Gradec, so pri tej hranilnici naložena kot vloga gozdnih posestnikov Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, finančno pa razvidna po posameznih obratih. Letne obresti plemenitijo glavnico. O povišanih obrestih se je treba pogovoriti na poslovnem odboru. Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov podjetja sta na skupni seji dne 27. septembra 1972 sprejela naslednje pomembnejše sklepe: 1. Sprejet in potrjen je obračun poslovanja podjetja za obdobje od 1. januarja do 31. avgusta 1972. 2. Opozori se vse obrate in njihove šefe, da še bolj pazijo na stroške proizvodnje in da mesečno izstavljajo dokumentacijo, da so lahko stroški in realizacija pravilno zajeti. Prav posebej velja to še za obrate: Slovenj Gradec, Radlje in gradbeni obrat. 3. Ponovno se opozarja obrate in šefe obratov, ki še niso na dinamiki, predvsem GO Črna in Radlje, da posvetijo vso skrb hitrejšemu odvozu in prodaji lesa. Lesne mase morajo dotekati po dinamičnem planu, sprejetem na seji kolegija dne 26. septembra 1972. 4. Obrati Dravograd, Ravne, Mislinja in gradbeni obrat, ki izkazujejo pozitivne rezultate gospodarjenja, lahko obračunajo iz variabilnega dela v višini 40 ®/o mesečnih osebnih dohodkov ali 5 ®/