Po Savskem naselju dan na dan
Od bfoka cio bloka, od vhoda do vhoda po Savskem naseiju že 24 let hodi poštar FRANC KRALJ. Menda ni stanovanja katerega še ni obi-skal s pismom, kartico ali s kakšnim nezaželenim računom Le kdo ga ne pozna. od najmlajših do najstarejših krajanov Savskega naselja?
Dolg in enakomeren korak. torba včasih bolj. včasih manj polna, vendar vedno na istem rame-nu Vsak dan isto že 24 let, pa mu vendar prijazna beseda in značilen nasmeh v vsem tem času nista zamrla Franc Kralj se spominja, da je bilo 1958. leta, ko je začel z dostavo v Savsko naselje UMce še niso bile točno označene in tudi nabiral-nikov ni bilo po vseh hišah Naslovi so bili nepo-polni kot npr: ime in priimek, Linhartova, blok 5 Savsko naselje. Ta blok pet pa je imel tudi pet vhodov in vsak vhod pet nadstropij. Koliko stop-nic je bilo potrebno prehoditi. da je pošiljka priš-la v prave roke. Tudi prebivalcev je bilo takrat več kot jih je danes, pravi Kralj. Bile so mlajše in bolj številne družine, danes pa so se mladi odselili in sta ostala v stanovanju marsikje le po dva člana. Vendar poti so ostaie iste. pošiljko je treba dosta-viti. pa če je v stanovanju pet članov ali samo eden.
Bol) ali manj podobno delo in dolgoletni staž pa sta Kralju prinesla tudi marsikatero izkušnjo. Poštarsko delo mora biti zanesljivo in natančno in kot pravi Kralj -predpisi so eno. želje strank pa
drugo, obema ugoditi pa je zelo težko«. Pogosto se zgodi. da stranke ni doma, sosedje pa pošiljke s podpisom nočejo sprejeti; razumljivo- pošiljka mora nazaj na pošto. Tu pa je že slaba volja stranke, češ. zakaj ni pddal prj drugem sosedu, da ne bi bilo potrebno hoditi na pošto. S takimi in podobnimi problemi se Kralj redno srečuje na svojem terenu. pa vendar jih z dobro voljo neka-ko rešuje v obojestransko zadovoljstvo.
Mlada generacija, pravi Kralj se težko odloča za poklic raznašalca. Ni jim preveč všeč hoditi s torbo na rami ob vsakem vremenu, ogibajo se odgovornosti zaradi poslovanja z denarjem. Okrog prvega v mesecu je. resnično več dela zaradi raznašanja pokojnin, tudi delovm urnik se v teb dneh podaljša.
Pa vendar je Franc Kralj navkljub vsemu s svojim poklicem zadovoljen. Vesel je s tistimi, ki jih s poišljko razveseli, resno se poslovi kadar prinese neveseio novico, prav tako kot bi žc pod prsti čutil njeno vsebino. Nasmeje se dekliču za katerega ve. da težko pričakuje pošto od svojega dragega .
Da. tako je. če poznaš Ijudi in če oni poznajo tebe, potem temu sledi tista prijetna domačnost Prav zaradi tega verjetno Francu Kralju tudi nje-gova torba ni težka, pa naj se pripelje s kolesom ali pride peš.
IVANKA   POLANEC