■ it, Jtaitj*, nmwwB eu POŠILJA i IVAM UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAET EL M AMR AH! ŠT. O £cto: 4. A. 122 6. avgusta 1944. (Ilija Ehrenburg) Neki Amerikanec me je pred kratkim vprašal: “Kaj mislijo Rusi o povojni dobi ?” Odgovoril sem mu: “Nimamo časa, da bi razmišljevali o povojnem svetu ; borimo se.” 'V prvi svetovni vojni je pregraja ločila bojišče od ozadja. Na bojiščih so se borili, ozadje pa je razpravljalo, filozofiralo in sc zabavalo. Krvave borbe so se vodile na Karpatih, v Petrogradu pa so razpravljali o kanibalstvu, futurizmu in tibetanskem zdravilstvu. Danes v Rusiji- ni ozadja. Več kakor dve leti že žive milijoni takorekoč na železniških postajah. Uralski in sibirski delavci ostajajo pri svojih strojih, dokler ne omagajo od utrujenosti. Strojevodje so jh) tri dni brez spanja. Skozi ledeno hurjo vodijo-t?žko naložene vlake, proti tovarnam in proti bojišču. V; razdejanem Staljingradu so naša dekleta' izdelala po pet tisoč kosov opeke na dan. Pri nas ne poznamo od počitka in ne udobnosti; zmagati moramo in to čimprej mogoče. Miroljubni narodi se bore z vso ogorčenostjo zato, ker mrzijo vojno. ' Žalostno bi bilo, če"bi pregraje ločile bojišče od ozadja. 'Nesporazumi jen ja bi kaj lahko delila narode. Predstavljam si mestece na ameriškem Srednjem Zapadu. Ljudje se zbirajo ob tihih večerih in razpravljajo o svetovnih vprašanjih. Sprašujejo se, ali je pravično sovražiti nasprotnika. Razpravljajo o čednostih' in grehih oddaljene Evrope. Eden izmed njih, mogoče d rogi st ali pa zastopnik neke zavarovalnice zatrjuje, da so Finci vedno plačevali svoje obveznosti, da je general Franco rešil svojo domovino pred anarhijo, da so Francozi dekadentni, da št) zelo grešili, ko so porušili samostan v Cassino, da je Nemčija predvsem civilizirana država in da so boljševiki predvsem preizkuševalci. \7sc to se ne pripoveduje z neko resnostjo ali prcpričcvalnost jo ; pripovedujejo tako kakor bi pripovedovali o mesečini ali o četrti dimenziji. Seveda je tak možakar dober domoljub, ki se veseli letalskih 'poletov nad Berlin in uživa nad zmagami Rdeče vojske, iz srca' si želi. da bi Združeni narodi uničili 'Hitlerja. Veruje v vrline in v pravico, ali prevdarja tako kakor to dela človek v ozadju. 1 Želel bi mu povedati, kaj mislijo Rusi o bodočnosti, kajti Rusi tudi o tem razmišljujejo. Eazmiš-1 ju jejo v tistih kratkih urah od počitka; o tem razpravljajo v zakloniščih, v vlakih, j>o težko opravljenem delu. Mislijo predvsem, da je potrebno v tej • vojni zmagati - čimprej mogoče. Bodočnost njihove zemlje in bodočnost vsega sveta ni odvisna samo od načina, kako priti do zmage, pač pa tudi od časa, kdaj se bo to zgodilo. Kaj je bodočnost? To so naši otroci.' Z vsakim dnem jih umre na tisoče od lakote po zasedenih deželah Evrope: na Poljskem, v Grčiji, v Belgiji, Franciji. Ti otroci so navajeni gledati vešala na tržiščih in njihova srca so postala kamenje. Kaj je bodočnost? To so. človeška življenja, ki umirajo pod nemško dominacijo. Ali ne bi bilo boljše, da namesto francoske dekadence, mislimo na francoskega vinogradnika, kmeta, delavca, profesorja, umetnika in pisatelja, ki umirajo, - nekateri v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, drugi v svojih lastnih domovih, brez svetlobe in kurjave. Kaj je bodočnost in kaj je preteklost? Nobenega dvoma ni, da je velika sramota za Nemce, da so samostan Monte Cassino spremenili v trdnjavo, vendar ne razumem dobro, zakaj se je svetovna pozornost osredotočila ravno na ta posamezni akt divjaštva. Ali niso Nemci razdejali tudi drugih čudovitih relikvij preteklosti ? Svojim amerikanskitn prijateljem lahko zagotovim, da je Novgorod, ki so ga Nemci in Španci razdejali, vreden ravno take pozornosti kakor Monte Cassino. Ali, namesto da objokujemo razdejane zaklade, bi bilo pametnejše rešiti vsaj tisto, kar je ostalo. Samo eno sredstvo je, s katerim lahko rešimo cerkve^ muzeje in mesta: Podvojiti silo naših napadov in preprečiti nemškim hordam požige. Svet še ni videl take armade, kakršna je 22.junija 1941. prekoračila naše meje, in ta armada je danes od naše vojske poražena. O čem razmišljajo Rusi. Mislijo predvsem, da se vojna ne sme ponoviti 1.1960 ali 1965. Nemške napadalce je treba temeljito spurgirati in očistiti periodičnih eksplozij. Nemci sedaj godrnjajo: “Le poglejte, kako se pri Rusih, ki so pijani zmage, vzbujajo pohlepi zavojevalca.” To je cenena kleveta. Ruski narod si ni nikoli želel vojne. Ta narod je priden, ali miroljuben. Šele ko je sovražnik vdrl na rusko ozemlje, šele ko so našim otrokom kradli njihovo spanje in kruh, se je ruski narod s svojim telesom in s svojo dušo vrgel v vojno. Naučili smo se boriti, da bi uničili tiste, ki so vojno izzvali, ali mi nismo poklicni zavojevalci. V odmorih med borbo se ruski vojaki razgovarajo o svoji zemlji, o žetvi, o lanu ali o pšenici, o čebelah in panjih, o družini, o svoji mirni preteklosti in tudi o mirni bodočnosti. Moč in miroljubnost sta lahko najboljša prijatelja. Nič nam ni tako daleč kakor vsiljevati sovjetske ideje, sovjetsko voljo in sistem komur koli. Vsak narod pride lahko do pravice na svoj način. Če govorimo, da je potrebno uničiti fašizem, ni to fašizem, ki nas k temu priganja, pač pa čistost duha in zaskrbljenost za bodoča pokolenja. Lahko je prerokovati, kaj bodo Nemci storili, ki bo Rdeča vojska dosegla njihove meje. Že sedaj stalno govore nemški častniki o letih 1960 ali 1965. Sluteči svoj poraz, že mislijo na maščevanje. To je za njih lažje, kakor pa da bi se odpovedali misli na zavojevanje sveta. To so strokovnjaki v “Ersat-zu” (nadomestkih) ; organizirali bodo “ersatz-kesa-nje”, “ersatz-pokoro” in “ersatz-demokracijo’’, da bi na ta način rešili svoje vojaške izvedence, svojo težko industrijo in svojo tajno Reichswehr. O čem razmišljajo Rusi ? Mislijo o tem, da nam ni potrebna nova vojna 1.1960 ali 1965. Nemške napadalce - mislijo - je treba temeljito očistiti njihovih periodičnih napadalnih popadkov. To zahtevajo grobovi naših mrtvih, pa tudi zibelke naših otrok. Obraz dvajsetega stoletja oblikujeta hrabrost in poštenost Združenih narodov. Želimo, da bi bila druga polovica dvajsetega stoletja bolj človeška in milostljivejša, kakor pa je bila prva polovica. V sredo 2.tm. je pred britansko zbornico govoril predsednik vlade, g.Winston Churchill in med drugim dejal: "V splošnem imam danes dobra poročila. Na vseh bojiščih, po vsem svetu se nemške in japonske armade umikajo pred oboroženimi silami številnih narodov, ki sestavljajo Veliko alijanso. V zraku, na oceanih in pod morjem naša premoč stalno narašča. PODMORNIŠKA VOJNA Naše izgube zaradi sovražne podmorniške delavnosti so od začetka t.l. pa do danes, v primeri s prejšnjimi leti, skoro neznatne. Ogromne zavezniške flotile so prepule morja in oceane od januarja do junija in imeli smo manj kakor polovico izgub, kakor pa smo jih povzročili sovražniku. Lahko pa se bo podmorniška delavnost obnovila. Pravijo, da se Nemci trudijo Zgraditi hitrejše podmornice. Pripovedujejo pa še druge stvari. Nemci lahko zboljšajo tudi svoje letalstvo." V nadaljnjem je gjChurcJhill naglasil, da so v VVashingtonu januarja 1942 proglasili Nemčijo za sovražnika štev.l in so zato nasproti Japonski uporabljali najmanjše sile. Nato pa je dejal: “Naša sedanja sredstva - britanska in ameriška - so sedaj toliko narasla, da lahko na obeh bojiščih vodimo ofenzivno vojno. V Tihem oceanu je sedaj ogromna armada in dosegli smo že prav pomembne zmage. Vojni dogodki na tem področju so povzročili padec admirala Toja. Moram naglasiti, da sem čedalje bolj prepričan, da bo razdobje med polomom Hitlerja in Japonsko mnogo krajše, kakor pa smo včasih mislili." INVAZIJA Nato je g.Churchill nadaljeval s popisovanjem priprav za prečkanje Rokavskega preliva in izkrcavanja na normandijski obali: “V Teheranu smo obljubili maršalu Staljinu, da bomo nekaj podobnega pripravili ob koncu maja ali v začetku junija. Maršal Staljin pa nam je s svoje strani zatrdil, da bodo vse sovjetske armade prešle v napad - kakor se je to tudi zgodilo - z vseobsegajočo sovjetsko ofenzivo na vzhodu." V naslednjem je izrazil g. Churchill polno priznanje generalu Eisenhowerju in dejal: “da še nihče ni nikoli tako inteligentno in intenzivno deloval na unifikaciji britanskih in ameriških oboroženih sil. Velika pojačanja, ki so prihajala iz Amerike, so popolnoma spremenila položaj. V splošnem so naše sile skoro enake. Kakor je znano sem se upiral invaziji čez Rokavski preliv 1.1942.; pozneje pa je bila operacija sploh nemogoča, ker smo izbrali Sredozemlje in tam osredotočili vsa svoja amfibijska sredstva. Mislim, da bi prej tega podviga ne mogli začeti. Nismo imeli izkušenj, niti potrebnih sredstev. Bred normandijsko invazijo smo imeli za seboj že pet posrečenih izkrcevanj v Sredozemskem morju. V manj kot enem mesecu smo ustvarili pristanišča. Ob koncu meseca junija, kljub viharjem, ki jih podobnih že 40 let ni bilo, smo se trdno vsidrali, kar je omogočilo vse kasnejše ofenzivne podvige. Kljub tem viharjem, kljub minam, kljub prisotnosti nad 100 sovražnih podmornic in več sto E-čolnov in drugih piratov, smo stalno vzdrževali promet na odseku 160 kilometrov Rokavskega preliva. Od tega trenotka dalje smo prizadejali sovražniku dvakrat toliko izgub kakor pa smo jih sami imeli. V tem času smo ravno na tem, da razvijemo vse svoje sile na zahodnem bojišču. DOBRE NOVICE Povedati moram, da so zadnje vesti zelo dobre. Imamo veliko premoč v vojaštvu in vojnem gradivu.” Potem, ko je g.Churchill odločno branil kakovost britanskih tankov, je o nemških tankih “Tiger" in “Panter”, dejal, da so to predvsem defenzivni tanki, L medtem ko so “CromvveH” in "Shermami” ofenzivna oklopna vozila. Govoreč o tanku "Churchill” je dejal, da je ta lahko ofenziven kakor tudi defenziven, kakršne so pač okoliščine. (Zelo burno smejanje). Govoreč o italijanskem bojišču, je g.Churchill izjavil, da so zavezniki hitro napredovali v Italiji in da bo general Alexander nadaljeval s svojo ofenzivo v jeseni še z večjo odločnostjo. Pri tem je pohvalil britanske, ameriške, francoske in poljske oborožene sile, ki se bore na tem bojišču. RUSKI USPEHI O dogodkih na vzhodnem bojišču je g.Churchill izjavil : “Ruska armada je tista, ki je napravila veliko delo in raztrgala drobovje nemške vojske. V zraku, na morjih in oceanih se lahko držimo, ali ni vojske na svetu, ki bi lahko zmlatila in izbrisala nemške armade in jim prizadejala take udarce, kakor je to storila sovjetska vojska. Pozdravljam maršala Sta-Ijina (ploskanje), tega velikega vzornika svoje . zemlje in trdno verujem, da bo naša dvajsetletna pogodba z Z.S.S.R. važni činilec evropskega miru, reda in napredka. Lahko je mogoče tudi, da so bili sovjetski uspehi nekoliko lažji zaradi strategije kaplarja Hitlerja. Celo vojački idijoti bi lahko otipali nekaj grobih pogrešk v njegovih dejanjih. Hitler ima sedaj nekih 10 divizij v severni Finski, 20 ali 25 pa jih je izoliranih v Baltiških državah. LETEČE BOMBE Govoreč o letediih bombah je g.Churchill med drugim dejal: “Slavno londonsko mesto in okolica je zadnjih sedem tednov pod udarci letečih bomb. Do sedaj so Nemci poslali 5.340 bomb, ki so pomorile 4.735 ljudi, ranile pa so jih okrog 14.000. Gotovi smo, da se naša obramba jača in z vsemi silami bomo nadaljevali s protiofenzivo. 17.000 hiš je bilo popolnoma porušenih, 800.000 pa poškodovanih. Okrog 1,000.000 ljudi, ki niso zaposleni pri vojnih naporih, smo evakuirali iz Londona. Teža vseh bomb, ki so jih Nemci poslali od lS.junija do 31. julija znaša okrog 4.500 ton. V istem času je naše letalstvo odvrglo okrog 48.000 ton bomb na Nemčijo. Ti uspehi naših letalcev seveda niso bili brez izgub. Od 1 .aprila do 30.junija smo izgubili čez 7.000 mož L.A.F.-a. Ameriške izgube so še večje.” FRANCIJA IN POLJSKA Glede odnošajev s francoskim Osvobodilnim odborom je g.Churchill dejal, da so se razmere v mnogem zboljšale. "Naše izkrcanje v Normandiji in preobrat vojnih dogodkov, vse to jasno kaže, da bomo morali urediti vprašanje razmejitve med Nemčijo in Francijo. Francije pri teh razgovorih ne moremo izključiti. Računam na tesno sodelovanje britanskega cesarstva, Združenih držav, Z.S.S.R. in francoskih zastopnikov pri obravnavi evropskih problemov. Po moljem, kaže tudi poljsko vprašlanje v teh dneh izboljšanja. Poljski predsednik vlade in drugi člani njegovega kabineta so v Moskvi, kjer jih bo spreje! maršal Staljin. Imamo več hrabrih poljskih divizij, ki sc bore na zahodu, nekaj pa jih je, ki se bore v Rusiji. Čudovita stvar bi to bila, če bi jih mogli združiti v trenotku, ko bodo hrabre sovjetske armade osvodobile slavno poljsko presto-lico. JUGOSLAVIJA Razmere v Jugoslaviji so se občutno popravile od zadnjega mojega poročila v zbornici. Kralj je združil okrog sebe vlado, ki je v prijateljskih stikih z maršalom Titom. Zastopniki uprave borečih se partizanov so člani nove vlade in tu imamo generala Velebita za zvezo med vlado ;n oboroženimi silami maršala Tita. De.Uj. no za edinost - tako v Jugoslaviji, kakor drugod - in za zedinjenje vseh oboroženih sil Jugo- t ;e.” DOGODKI V TURČIJI Glede zadnjih dogodkov v Turčiji je g.Churchill dejal : Turška^ vlada me je pooblastila, da lahko izjavim, da je turška vlada na podlagi anglo-turskega zavezništva pretrgala diplomatične odnošaje z Nemčijo. Ta akt Turčije prinaša novo življenje zavezniški pogodbi, ki smo jo sklenili pred vojno. Nihče ne more vedeti, ali bosta Nemčija oziroma Bolgarija napadli Turčijo. V tem slučaju bomo korakali skupno in se nemški grožnji uprli z vsemi razpoložljivimi silami. Nihče se ne more nadejati, da bi mogel stopiti v to vojno brez žrtev. Turška mesta bodo mogoče bombardirana tako kakor še niso bila nikoli m zato ne morem prevzeti prav nobene odgovornosti. Mustafa Kemal je ustvaril zavezništvo med ruskim in turškim narodom. Upam, da bo novi turški korak pripomogel k obnovitvi tega prijateljstva." POVOJNI SVET K zaključku je g.Churchill govoril tudi o povojnem svetu. Dejal je: "Cela vrsta izjav je bilo izrečenih glede povojne organizacije sveta in to od najvidnejših osebnosti. Za svojo osebo bi želel slišati mnenje drugih držav še pralno bi Veliko Britanijo angažirali s podrobnostmi. Gotovo soglašamo z izjavami, da je potrebno ustanoviti Svetovni svet, da bi se ohranil mir. Ta svet bi sestavljale najprej velesile, ki so v vojni zmagale, potem pa tudi druge sile in mogoče celo vse države sveta. Medtem bodo pričela razpravljanja v VVashing-ionu, kar je zbornici že znano in upam, da bomo po končanih razgovorih tudi v tem vprašanju znatno napredovali.” IPIPECILED PO B01ISC1M VZHODNO BOJIŠČE -NA BERLIN! Oči vsega sveta so z največjo pozornostjo uprte na vzhodno bojišče. Valjar Rdeče vojske drvi z nezmanjšano hitrostjo proti zahodu. Od Pskova pa do Karpatov se razlivajo Rdeče armade globoko v poljsko ozemlje, trkajo na duri Vzhodne Prusije in so pred vrati Rige razdvojile nemške baltiške armade. Od Narvc do Rige je 25 do 30 nemških divizij v pasti, prepuščenih na milost in nemilost sovjetskega topništva, tankov in letalstva. Vsaka misel na kakršen koli poizkus ponovitve Bunker que-a izgleda na tem področju brezupna. Sovjetska vojna mornarica, ki je v tej vojni dokazala svoje najvišje sposobnosti, že talcorekoč gospodari po vsem 'Finskem zalivu in nadzira baltiško . obalo. Polega tega pa Nemci niti nimajo potrebnega ladjevja na razpolago, da bi lahko tvegali vsaj del reševanja svojih baltiških divizij. . Položaj nemške vojske v Litvi ni mnogo boljši. Rdeča vojska je zavzela glavno mesto Kovno ter važno železniško križišče na severu Litve, Savli. Od tu pa nezadrženo prodirajo sovjetske divizije proti Baltiškemu morju s ciljem, da zavzamejo Memel. Na srednjem bojišču so danes verjetno sovjetske armade že v Vzhodni Prusiji, to je na nemškem rajhovskem ozemlju. Njihov cilj je Gdansk, ki je ena izmed najvažnejših luk v Srednjem Baltiku. Na poljskem ozemlju je Rdeča vojska zavzela Bjalistok, Šiedlicc, Brest Litovsk, Lublin, Jaroslav, Lvov, Przemysl in se bliža na jugu k glavnemu gališkemu mestu Krakovu. Rdeča vojska stoji pred vrati Varšave in ogorčene borbe so že v samih mestnih predmestjih. Varšava je obenem tudi najkrajša zračna pot do Berlina, ki znaža 525 kilometrov. Pri tem lahko povemo, da je sovjetska vojska v enem samem mesecu, to je od 22.junija, ko je pričela letošnja sovjetska poletna ofenziva pa do 22.julija prevalila pot 550 kilometrov. Ogromni prostor, ki ga je sovjetska vojska v tem kratkem času osvobodila, je prav dobro razviden z našega zemljevida. Sovjetske divizije so tako presenetile nemško vrhovno poveljstvo in se tako na vrat na nos vrgle na nacističnega sovražnika, da polnih šest tednov Nemci sploh do sape niso prišli. Le na nekaterih točkah obširnega bojišča so nudili Nemci še nekaj organiziranega odpora in na nekih redkih življenjsko važnih postojankah so celo poskušali s protinapadi, vendar so bili do sedaj vsi ti napori zaman. Cilj poletne sovjetske ofenzive, je: Berlin. Gotovo bo Hitler poskušal na vse kriplje, da se na nek način znebi sovjetske pesti, ki ga davi; v koliko se mu bo to posrečilo pa je odprto vprašanje. Preveč lahkomiselno pa bi bilo misliti, da je nemška vojska že popolnoma uničena, ali celo demoralizirana. Da sovjetsko delo na vzhodnem bojišču ni lahko, dokazuje zahodno bojišče, kjer se Nemci žilavo upirajo, najbrže zato, ker je dolžina bojišča razmeroma kratka in lahko tudi z manjšimi silami zadržujejo nasprotnika. Težko je uganiti, kam bo maršal Staljin uperil svoj naslednji udar. Vsekakor izgleda, da se je odločil najprej popolnoma očistiti sovjetsko državno ’ ozemlje. Za to delo mu ostajajo še predeli treh1 Baltiških sovjetskih republik. Na Poljskem šo sovjetske čete že davno prekoračile takozvanp Curzonovo linijo, ki bo verjetno bodoča državna1 meja med. Sovjetsko zvezo in Poljsko republiko vsaj v glavnih obrisih. Mogoče pa je tudi, da bo maršal Staljin še pred 1 likvidacijo Estonske, Letonske, Litve in Vzhodne’ Prusije udaril čez Karpatske prelaze na Češkoslovaško s tremi cilji: Budimpešta, Dunaj, Praga. Za vdor v Srednjo Evropo in Balkan, ki bi Hitlerja potisnil na kolena, so izgledi precej ugodni, posebno še zato, ker so sovjetski uspehi močno omajali vero v nemško zmago med • balkanskimi Hitlerjevimi podrepniki. Tako v Bolgariji kakor na Madjarskcm. se že kažejo vidne razpoke, ki prav lahko zrušijo vso Hitlerjevo oblast na Balkanu. Vprašanje pre-, kinitve diplomatičnih odnošajev s Turčijo bo tak: razvoj stvari samo požurilo. Vsekakor bodo prihodnji tedni v sedanji vojni zelo pomembni in mogoče, tudi odločilni. NORMANDIJSKO BOJIŠČE-NA PARIZ! Zmage zaradi navade same so vedno problematične. To smo najboljše videli pri zadnji Montgome-rvevi ofenzivi. Britanske čete, ki so južno od Caena, prešle v napad, potem ko je zavezniško letalstvo z vso silovitostjo zasulo sovražne postojanke z bombami, so morale velik del osvobojenega ozemlja zopet prepustiti sovražniku. Ko je general Mont-gomery prešel v napad, je ves svet verjel v take uspehe, s kakršnimi je Montgomery dve leti zaporedoma stregel zaveznikom. To se ni zgodilo. Izostanek sedanjega uspeha je močno razočaral. Kaj se je prav za prav zgodilo? Rommel je svoje oklopne enote in pehoto umaknil nekaj kilometrov globlje v ozadje kakor pa so glasila poročila zavezniškega oglednega letalstva. Ogromno zavezniško bombardiranje ni neposredno prizadejalo Rommelu pričakujoče škode. Prvi udar je torej zletel v prazno. Drugače pa se je zgodilo na desnem krilu zavezniškega normandijskega bojišča. Rommel je pričakoval, da bodo ponovno udarili Britanci in je zato svoje glavne sile razpostavil nasproti fronti generala Montgomery-a. Poročila pravijo, da je Rommel imel na tem delu po eno divizijo na vsake tri kilometre bojišča, medtem ko je nasproti Amerikancem postavil šele na pet kilometrov po eno divizijo. (Za primero naj povemo, da je na vzhodnem bojišču po ena divizija na prostoru 18 do 20 kilometrov). Podcenjevanje ameriškega dela normandijskega bojišča s strani Rommela je povzročilo, da so Amerikanci napredovali polnih 40 kilometrov globoko v nemške obrambne linije. Še več, Amerikanci niso naleteli na posebno močan odpor in so popolnoma razbili nekaj nemških divizij ter ujeli 10.500 nemških vojakov. V splošnem torej lahko rečemo, da je bil tudi v Normandiji dosežen uspeh. Fronta se je zdaljšala od 80 kilometrov na 140. S tem imajo sile generala Eisenhovvcrja mnogo večje področje za manevriranje. Britanci okrog Caena v resnici niso zavzeli večjega ozemlja, ali pritiskajo zato z vso silo na nemške obrambne linije, tako da Rommel ne more iz tega dela ničesar odvzeti in poslati na pomoč na ameriški del bojišča. Na normandijskem bojišču se sedaj kažejo tri možnosti: Levo zavezniško krilo, ki se je zajedlo okrog Caena stabilizira bojišče, medtem ko bi desno krilo udarilo čez Brctonijo - na isti način kakor je bil odrezan Contentin - naravnost v luko Brest, ki bi sc je zavezniki polastili na isti način, kakor je bil to slučaj v Cherbourgu. Na ta način bi sc bojišče podaljšalo za okrog 250 kilometrov. V ozadju pa bi zavezniki razpolagali z dvema pristaniščema. Iz tega izhodišča, dovolj močnega za manevriranje, bi si zavezniške osvobodilne vojske utirale pot proti Parizu. Drugič: Zavezniško levo krilo pa bi se lahko raztegnilo tudi v smeri ustja reke Seine. Novo zavezniško izkrcavanje severno od luke Le Havre bi zajamčilo lehavresko luko in odprlo zopet pot proti Parizu. Tretjič: Frontalni .napad iz sedanjih postojank naravnost na Pariz. Ta napad ne bi nalete! na nepremagljive težkoče že zato, ker imajo zavezniki absolutno premoč v zraku in tudi v oklopnih enotah. Gotovo nam izgledajo uspehi na normandijskem bojišču precej skromni, vedeti pa moramo, da je od izkrcanja preteklo komaj dva meseca in da bodo uspehi vsekakor mnogo večji v trenotku, ko bo glavna obrambna linija prebita. Če nič ne vpošte-vamo še nedoživljenih vojaških uspehov, ki jih kaže vzhodno bojišče, potem moramo objektivno le priznati, da uspehi na normandijskem bojišču vendar niso tako počasni, kakor to izglcda na prvi pogled. ITALIJANSKO BOJIŠČE - NA TRST! General Alexander, poveljnik zavezniške vojske v Italiji je definitivno zmagal nad nemškim feld-maršalom Kesselringom. V dveh mesecih je moral nemški general iz Rima v Florenco, ki jo je v zadnjih dneh Hitler proglasil kot odprto mesto. Zavezniške zmage v Italiji so zelo pomembne, posebno ker se general Alexander z vsakim korakom bliža slovenski domovini. O tem bojišču časopisje sicer ne piše tako obširno, vendar tudi to bojišče ni nič manj važno od ostalih. Zakaj se je Kesselring stalno umikal po Italiji ? Njegove armade so gotovo ravno tako dobro opremljene in njegovo orožje iste kakovosti kakor na vseh ostalih bojiščih. Znano je tudi, da uživa Kesselring najboljšo vojaško reputacijo. Disciplina in morala vojakov na tem bojišču sta na isti višini kakor drugod. Nasprotno vemo, da so se se zavezniki morali boriti za vsak pedenj zemlje. Zakaj so torej Nemci bili premagani ? General Alexander je v Italiji odkril prav iste nemške slabosti, ki so jih odkrili sovjetski generali na vzhodnem bojišču Sloves S.armade pa se je pokazal v Italiji ravno tako, kakor je bil to slučaj pri El Alameinu, na Marethovi črti, v Tunisu, v Siciliji in po Apeninskih hribinah. Britanski in zavezniški vojaki so s svojo izvežbanostjo, posebno pa pod modrim vodstvom generala Alexandra pokazali vso veličino odločnega vojščaka, ki ima pred seboj najidealnejši cilj sodobnosti: osvoboditev Evrope. Zavezniške oborožene sile v Italiji se bližajo Padski nižini in so tako rekoč že pred vrati Slovenije. Verjetno se bo levo krilo obrnilo proti Franciji, desno pa proti Soči. Če bosta 8. in 5. armada tudi še nadalje vzdrževali sedanji tempo, potem je gotovo, da bo Slovenija še letos osvobojena. ZAVEZNIŠKA LETALSKA OFENZIVA Vojni dogodki se na vseh bojiščih prehitevajo s tako hitrostjo, da jih je sproti že kar težko popisovati. Bojne črte, zlasti na vzhodnem bojišču so z vsako uro drugačne. V teh dogodkih je zavezniško letalstvo - po veliki krivici - stopilo nekako v senco. Kljub temu pa se je v zadnjih treh tednih v zraku razvila še nedoživljena letalska ofenziva. Skoro ni več dneva ne noči, da ne bi vrhovna zavezniška poveljstva omenjala množenstvenih letalskih napadov na industrijska središča, na prometna omrežja in druge vojaške cilje po vseh predelih Evrope. Ta velika letalska aktivnost zaveznikov je najboljši dokaz, da se bliža ura končnega obračuna s prusijaškimi banditi. Vrhovno zavezniško poveljstvo poskuša s temi napadi do kraja izkoristiti sedanjo veliko zadrego Nemcev, ki že več ne vedo kam z neugodnimi vestmi, ki se vrste druga za drugo z vseh nemških bojišč. Sedanji letalski napadi pa najbržc nimajo namena uničevati samo nemško vojno mašinerijo, pač pa so naloge letalskih posadk, da izpodkopavajo že tako in tako močno oslabljeno moralo na nemškem notranjem bojišču. Koliko časa bo nemško civilno prebivalstvo še vzdržalo napade po tisoč letal na eno samo mesto ? Koliko časa bo nemško vrhovno poveljstvo še obdržalo nadzor nad vojno proizvodnjo, nad prevoznim sistemom in zlasti nad prometnim omrežjem? Ali se že ne bliža čas, ko bo nemška vojna mašinerija prejela smrtni udar in bodo nemški generali primorani zaprositi za mir? V zgodovini so Nemce ponavadi zlomili še predno je sovražnik prestopil samo nemško zemljo. In sedaj ? Hitler se je zase in za svojo okolico odločil, da po tej poti zgodovine ne bo capljal. Že v začetku te vojne se je Hitler požvižgal na vso nemško zgodovino, prav posebno Zl.junija 1941, ko je udaril na Sovjetsko zvezo. Po zadnjih dogodkih v notranjosti Nemčije bo Hitler pri svoji trmoglavosti tudi ostal - če bo ostal na oblasti. Mislimo, da je v tem jedro sedanje velike letalske ofenzive: z neprestanimi letalskimi napadi podžgati nemško prebivalstvo na odkrit odpor proti nacistom. Ali si zavezniško vrhovno poveljstvo lahko obljublja uspeh ? . To je veliko, vprašanje. Eno je gotovo, da je nemška , redna vojska močnejša od vseh Hitlerjevih osebnih gardistov. Vsak poskus odstranitve Hitlerja bi pomenil državljansko vojnoi v Nemčiji, ki bi sc vodila do popolnega iztrebljenja nasprotnika. Ali je : Nemčija že zrela za meščansko vojno ? Najbrž še ne, mnogi znaki: pa kažejo, da dozoreva. Ni izključeno, da bomo že v bodočih tednih slišali, da so zavezniki brezpogojno predajo Nemčije preoblikovali. Za tako preoblikovanje se britanska javnost močno zavzema in tudi Sovjetska Rusija je za tako tezo. Tako preoblikovanje bi mogoče pomagalo sedanji zavezniški letalski ofenzivi, ker bi razora-čarim nemškim množicam pokazalo pot k miru. To so misli, ki jih beremo pogostokrat v angleškem časopisju. JUGOSLOVANSKO BOJIŠČE Na vseh odsekih jugoslovanskega bojišča so na rodni borci prešli v splošno ofenzivo. Posebno raz -! vesel ji ve uspehe so dosegli na albanski meji in v Črni gori. Na tem področju so nekaj nemških kolon popolnoma razbili. Očiščevalne akcije pa uspešno potekajo tudi v Bosni in severni Dalmaciji, kjer so: enote N.O.V. zasedle več važnih nemških postojank • V Slavoniji, na Hrvaškem in v Vojvodini narodne borci z naj večjim uspehom motijo sovražnikovo prometno omrežje. Proga Zagreb-Beograd je bila na več mestih porušena in mnogo vlakov je bilo iztirjenih. Narodnim borcem na teh področjih pomaga, tudi zavezniško letalstvo iz oporišč v Italiji. V Sloveniji so borci še nadalje zelo aktivni, poseb no na dolenjskem področju, kjer so do dobrega zmlatili belogardijce in njihove nemške gospodarje. V Primorju je bila na več mestih porušena proga Gorica-Jesenice. V Istri so borci N.O.V. razbili nekaj nemških kolon. Pogoste so tudi borbe ob nekdanji jugoslovansko-italijanski meji pri Rakeku. Idrijski rudnik je še vedno tako poškodovan, da je produkcija živega srebra padla za 90%. Po Vipavski dolini, po Krasu in dolini Soče manjše enote N.O.V. stalno nadlegujejo Nemce, ki so bili v zadnjem času primorani odposlati vse večje posadke na- bojišča. Na Primorskem je delovanje belogardij cev čisto nepomembno. ^BniraniranifflnnniniiiiHiHffinimunniniuHnffiimimnninimniiinimimmnmmimmiuminnminimHJHmmHmimimunmniinimmHinung 1 IZŠLA JE IZ TISKA ŠT.20 “ŠOTORSKE | | KNJIŽNICE”. V ZALOGI IMAMO ŠE J | NEKAJ IZVODOV. KDOR ŽELI IMETI, NAJ | 1 SE OGLASI — TUDI “BASIC ENGLISH” | ŠE IMAMO. KBiBfflBiuoMmBHBiBimiimBiiiauititflnimtiiiiiiiimuHiiHiiiBiciiujiniiiiiiiiiiiiiaiiiiitiuiiiiiutiiHUiuiitumiiiimiunHiiiitmtHiiniBimMiM^B VOJNA V SUKAM (Prva vrsta zgoraj z leve proti desni) N.V.ANGLEŠKI KRALJ V ITALIJI: Kralj Jurij VI. je z letalom prispel 23.julija na obisk k zavezniškim armadam na italijanskem bojišču. Kralj v razgovoru z generalom Sir H. Maitlandom Wilsonom in admiralom Sir J. Cunninghamom. OSMA ARMADA NA POHODU V AREZZO: Enote S.armade so 16-julija zavzele mesto Arezzo, ki ga je sovražnik branil z vso ogorčenostjo. Italijansko prebivalstvo je čete navdušeno sprejelo. (Druga vrsta z leve proti desni) CVETJE ZA GENERALA MONTGOMERVA: General Montgomery stiska ročico eni izmed treh deklic, ki so mu izročile šopek vrtnic. DRUGA ARMADA V NORMANDIJI: Izbrani angleški veterani stražijo generalni štab. Generalni poročnik Sir Miles Dempscv, poveljnik 2.armade nadzira stražo. NAPAD NA DOLINO ODON: Topničarji silovito obstreljujejo sovražne postojanke. (Tretja vrsta spodaj z leve proti desni) NORMANDIJA: Scena v štabu topništva, od koder usmerjajo topovski ogenj na sovražnika. RA.F. PREVAŽA RANJENCE NA ANGLEŠKO: Bolničarka R.A.F. pregleduje svoje paciente pred odletom iz Normandije na Angleško. NORMANDIJA: Narednik britanske vojske obvezuje ranjeno deklico v St.Croix Grand Tonne. BASIC ENGLISH 20. HISTORV Things QuaKties event comparison judge opinion past-future (history) desire library position certain record expert line potato frequent addition gnide map process probable colour increase need reason Other words: power (e); agreement, change, development, dis-covery, government, nation, peace, religion, society, trade, war. 20. HISTORV If vve make a comparison between thc time men have been on thc earth and that part of their cxis-tence of which vve have any record, vve see that the start of history \vas not very earlv. The only account vve have of the time beforc men had a knovvledge of vvriting, and even of a long time after, is that vvhich has been given by the broken stones of early tovvns, and bits of metal and other substanccs vvhich have been taken from them. Then corne records on Stone and some bits of vvriting on paper, but these are not frequent till much later, and not one of them gives us complete and certain knovvledge of any event. Even after thc start of history, the records are far from complete. One reason for tliis may be that much of the knovvledge vvhich vve have a desire for at the present time may not have seemed important to men of past times, and may not ever have been put in vvriting. But the most important reason is the loss of most of the old records. Men have not at ali times kept such things vvith čare, and a great nurnber of those vvhich vvould have had value for history are not novv in existencc. When vve come to later times, vve have more records, but they do not ali give us certain knovvledge. Sometimes they give us tvvo almost opposite accounts of one event. A history expert gives attention to ali the old accounts and then says vvhich is the most probable one. But though he may be a good judge, he is only giving us his opinion, and so our knovvledge of the event is only probable, not certain. In later years men saw the need for records, and in our time the record of every important event in the history of any country is kept vvith the greatest čare. Every library has shelves of books about the present time. The men of future times vvill cer tainlv have a good knovvledge of the process vvhich has made them vvhat they are. But even vvith ali these books as a guide, some of their experts vvill probably have opposite opinions about some past events. A map gives great help in the learning of historv. The position of any country on the map is frequent-ly a good guide to a knovvledge of its history. On some inaps of the earth every country has a line round it, and ali the land vvhich is part of it has one colour. If vve make a comparison betvveen earlier and later maps, vve vvill see from an increase of thc colour of any country that that country has made an addition to its land. Though some countries have not as much land as others, they may be quite as happy, and even happier. History is not only the account of great events. It is the record of the existe»ce of-men and women, and things vvhich seem small may sometimes be very important. In Ireland the grovvth of the first potato vvas an event in its history, and is as much a part of its record as the grovvth of its tovvns. QUESTIONS 1. What name do vve give to the record of past events? 2. IIovv do vve get our knovvledge of times before men had a knovvledge of vvriting? 3. What is the chief reason why the nurnber of early records is very small ? 4. VVhen different accounts are given of one event, vvhat does the history expert do? 5. When he does this, vvhat is he giving us ? 6. What need did men see in later times? 7. What name do vve give to a plače vvhere books are kept? 8. What use vvill the books about the present time have in the future ? 9. What is frequently a good guide to a knovvledge of the history of any country? 10. If vve see that there has been an increase of one colour on the map of the earth, vvhat knovvledge does that give us? ANSVVERS 1. History. 2. From the broken stones of early tovvns and bits of metal and other substanccs vvhich have been • taken from them. 3. The loss of most of old records. 4. He gives attention to ali the old accounts and says vvhich is the most probable one. 5. His opinion. 6. The need for records. 7. A library. 8. They vvill give the men of future times knovv lcdge of a great nurnber of events. 9. Its position on the map. 10. The knovvledge that the country vvhich has that colour on the map has made an addition to its land. (Glej sliko na str.16) Z.S.S.R. IN FINSKA. Kakor smo svoječasno poročali je pred časom predsednik finske vlade Ryti sklenil z Nemci vojaško pogodbo, po kateri se Finci obvezujejo, da bodo nadaljevali z vojno proti Sovjetski Rusiji in da ne bodo sklepali separatnega miru. Te pogodbe finski parlament nikoli ni odobril. Zadnji edinstveni uspehi Rdeče vojske so Rytija poslali v pokoj. Na njegovo mesto je stopil finski maršal Mannerheim, o katerem pravijo, da bo zavrgel vojaško pogodbo z Nemci in da je že stopil v stik z maršalom Staljinom glede sklenitve posebnega miru. Švedski politični krogi pravijo, da je Maršal Staljin pripravljen pričeti s pogajanji na podlagi spomladanskih sovjetskih mirovnih predlogov. Pravijo, da bo samo odškodninski znesek, ki je bil takrat določen na 600,000.000 dolarjev, sedaj povišan. Konfu-zija na Finskem traja še naprej. Vendar je mogoče, da bo tudi finske reakcionarje srečala pamet, saj so zadnji vojni dogodki dovolj prepričevalno dokazali, kdo bo imel po vojni v Evropi prvo besedo. TRETJI DEL — VAN DEJ A TRETJA KNJIGA — MATI TIK PRED NASKOKOM Strel iz topa, ki je bil zbudil malo Georgeto in iztrgal mater iz njene obupanosti,, je storil še nekaj drugega. Slučaj ali pa vojak ki je top namerjal, je hotel, da je krogla, ki je imela služiti samo kot signal, obenem raztrgala železno omrežje, katero je zakrivalo veliko strelnico prvega nadstropja v stolpu. Obleganci niso imeli časa, da bi to škodo popravili. Imanus se je bil bahal, ko jo zatrjeval, da ima grad zadosti streliva; v resnici ga je kruto manjkalo. Sploh je bil položaj še slabši, nego so si ga predstavljali napadalci. Ce bi bdi obleganci imeli zadosti smodnika, bi bili lahko pognali v zrak Tourgue-o, sebe in sovražnika, o čemer so itak sanjali; toda zaloge so bile izčrpane. Na vsakega moža je prišlo komaj trideset strelov ; pušk, karabink in pištol je bilo sicer na stotine, manjkalo pa je patron. Kmetje so nabasali vse puške, da bi mogli vzdrževati nepretrgan ogenj; toda kako dolgo, ko pa je bilo treba ogenj hraniti in hkrati z municijo varčevati ? K sreči — strašna sreča! — je bilo pričakovati bitke bolj s sablo, bodalom in nožem nego z ognjem, in obleganci so sc tolažili s tem, da se bo razvilo pravo mesarsko, klanje, v katerem se eden ni bal desetih,. Notranjščina stolpa se je zdela nezavzeta. Pritlična dvorana, v katero je držala od republikancev napravljena razstrelina, je bila od Lantenaca z vso vojno umetnostjo zabarikadirana; za barikado je bila dolga miza z nabasanimi vojaškimi in lovskimi puškami, karabinkami, mušketami, samokresi, sablami, sekirami in bodali. Ker se ječa tik te dvorane ni dala uporabiti za razstrelitev stolpa, je dal marquis vrata vanjo trdno zapreti. Nad pritličjem je bila sobana prvega nadstropja, v katero so peljale ozke zavojnate stopnice. Ta prostor, v katerem je istotako bila nakopičena množica orožja, je bil razsvetljen po veliki strel-nici, koje železno mrežo je bila razbila topovska krogla. Od tu so peljale zavojnate stopnice v okroglo dvorano drugega nadstropja, iz katerega so držala železna vrata v gradič na mostu. Ker se zgornji prostori niso dali uspešno braniti, je bila ta dvorana kraj, ki ga Manesson-Mallet, najboljša avtoriteta v stroki oblegovalne in hranilne umetnosti, imenuje “zadnja pozicija, v kateri oblegancu navadno ne ostane nič drugega, ko da se preda.” Zato je bila glavna naloga obleganih, da preprečijo, da ne bi sovražnik vdrl v ta prostor. Daši je bila dvorana razsvetljena po več strelnicah, je gorela v njej baklja. To bakljo, ki je bila podobno ko ona v pritlični sobani vtaknjena v železno držalo, je bil prižgal Imanus v neposredni bližini ožveplane zažigalne vrvi. V ozadju pritlične dvorane so stale velikanske sklede, napolnjene z rižem, žganci, teletino, štruklji in poticami ter sadjem, kakor tudi ogromni vrči jabolčnika. Strel iz topa je bil povzročil splošno napetost. Samo pol ure in napad se je moral začeti. S stolpa je opazoval Imanus kretanje sovražnika. Lantenac 'je bil dal kmetom povelje, naj pustijo republikance prodirati, ne da bi oddali nanje en sam strel. "Njih je štiritisoč petsto,” je rekel; “nobenega haska ni, če jih par postrelimo zunaj. Pustite, da pridejo k nam notri; tu se bo naše število izenačilo.” In smeje je dodal: “Enakost, bratstvo.” Bili so se zgovorili, da bo Imanus dal znamenje z rogom, kadar se bodo modri začeli pomikati. Za barikado in na vznožju stopnic so kmetje molče pričakovali klanja, v eni roki puško v drugi roženvenec. Položaj je bil popolnoma jasen. Naskakovala so sc imeli vzpeti po razvalinah razstreline, potem zavzeti barikado, osvojiti tri dvorane drugo za drugo po polžastih stopnicah, iznad katerih se je sipal nanje dež rojalističnih krogel. Oblegancem pa je bilo treba samo umirati drug za drugim. Medtem se je tudi Gauvain pripravljal na naskok. Dajal je zadnja navodila Cimourdainu in Guechampu: prvi je imel stražiti planoto, ne da bi se udeleževal bitke; drugemu je bilo veljeno, da z večjim delom armade ostane opazovajc v gozdnem taborišču. Niti baterija na planoti niti ona v gozdu nista imeli streljati razun če bi obleganci napravili izpad ali hoteli zbežati. Vodstvo naskoka na razstrelino si je pridržal Gauvain sam, kar je Cimourdaina vznemirjalo. Solnce je zašlo. Stolp na planem je kakor ladja na visokem morju in ga je treba na isti način zavzeti; s tem, da se, zadevši vanjo, primes za krov in skočiš vanjo. Nobenega topovskega obstreljevanja, ničesar nepotrebnega. Kakšen smisel ima obstreljevati zidove, debele petnajst čevljev ? Luknja v steni, ki jo eni branijo, drugi pa s silo rinejo skoznjo sekire, noži, pištole, pesti in zobje: to je vse. Gauvan je vedel, da ni bilo drugega sredstva, kako osvojiti Tourgue-o, kakor naskok, ki zahteva največ žrtev, borbo moža z možem. Poznal je strahote stolpa, saj je bil vzrastel v njem. Globoko pogreznjen v svoje misli, je mladi poveljnik stal ko vkopan. Nekaj korakov stran od njega je stotnik Guechamp z daljnogledom opazoval obzorje v smeri proti Parigne. Naenkrat je zaklical: “Aha! Vendar je tu!” Ta klic je zbudil Gauvaina iz zamišljenosti. “Kaj je, Guechamp?” “Gospod polkovnik, lestva prihaja.” “Lestva? Ta bi morala že davnaj tukaj biti!” “Gospod kapitan, bil sem že v velikih skrbeh. Brzj sel, ki sem ga bil poslal v Javene, je prišel nazaj s poročilom, da je na lesnem skladišču v Javeneju našel lestev odgovarjajoče dolžine, jo rekviriral in dal naložiti na kola; potem da je rekviriral eskorto dvanajstih žandarjev na konjih in z lastnimi očmi videl, kako so voz, eskorta in lestev odrinili proti Parigneju. Potem je jadrno odjezdil nazaj.. •” “In je sporočil še to, da so v voz upreženi dobri konji, in da bo prispel semkaj gotovo še pred solnčnim zahodom, ker je odrinil že ob dveh zjutraj. To vse že vem. In dalje?” “No, in solnce je zašlo, gospod kapitan, lojtrnic z lestvijo pa še ni.” ; “Kaj sc je neki zgodilo? Naskok sc mora začeti. Prišel je zadnji čas. čc bi sc obotavljali, bo sovražnik mislil,'da :se umikamo.” | “Gospod kapitan, naskok se lahko žačriei." 1 “Toda mi rabimo rešilno lestev.” 1 “Saj jo imamo. Zato sem zaklical: "Vendar enkrat!” Poglejte, gospod kapitan: voz z lestvijo se pomika z, griča doli." Gauvain je vzel daljnogled. “Res, tam so. Pretemno je že, da bi sc moglo vse natančno razločiti. Eskorta se vidi, to je zadosti. Samo meni se. zdi, da je več mož nego ste vi poročali." “Meni tudi.” "Oddaljeni so čertrt milje.” “Gospod kapitan, potem bo lestev v četrt tire tu.” "No, potem lahko naskočimo.” Bila so res kola, toda ne tista, ki sta ju onadva pričakovala. Ko sc je Gauvain obrnil, je stal pred njim strumno narednik Radoub in vojaško pozdravil. “Kaj jc, narednik Radoub?” “Državljan poveljnik, mi, fantje od bataljona .Rdeča kapa’, vas prosimo neke milosti.” “Kaj pa takega, Radoub?” , , “I)a nam dovolite umreti." “Glej jih no!” jc dejal Gauvain. “Nam dovolite?” „ “Bomo videli. Kaj pa vam je pravzaprav v glavo, padlo? “Vidite, gospod komandant, od onega dogodka v Dolu dalje ne štedite. Vedno nas jc še dvanajst." “Kaj, ni prav?” “To nas ponižuje." “Kaj še - saj ste rezerva.” “Mi bi bili rajši predstraža." >( “laz vas rabim za končno odločitev, zato vas štediin. “Preveč, državljan poveljnik. Parižani imamo pravico, pravico korakati na čelu.” “laz bom mislil na to,” je odvrnil Gauvain. “Prosim, gospod komandant. Danes je ko nalašč za to. Danes bo vroč dan; Torgue-a bo marsikaterega fanta položila v hladno zemljo. Prosimo, da nas pustite prve naskočiti. Narednik se je nekoliko oddhanil, zavihal muštace in nadaljeval z ginjenim glasom: “Gospod komandant, v stolpu so naši trije otroci, otroci bataljona, in ta hudič, ta Tmanus Gougc-lc-Bruand ali Bourguc-lc-Gruand, ta hudičeva svinja, ogroža naše otročiče, naše male črviče, gospod komandant. Naj sc magari poderejo nebesa, državljan komandant, otrokom se ne sme ničesar žalega zgoditi. Mi tega ne bomo trpeli. Nedavno sem se spenjal na planoto in sem opazoval otroke skozi okna gradiča: vse tri sem jih videl, ran so se me pa zbali. Gospod komandant, ce se otrokom skrivi las naj me hudič vzame, če se ne bomo maščevali tako, da bo ves svet pomnil. Mi hočemo naše tri otroke rešiti pravi bataljon, ali pa vsi^ poginemo. Vseli dvanajst gospod komandant, pa oprostite!” . Gauvain je ponudil Radoubu roko in dejal: “Vi ste dečki, da jih ni enakih. Naskok poverim vam. Sest vas bo na cehi. da vodite zadevo, šest odzadaj, ki bodo potiskali naprej. “Ali bom jaz načeloval dvanajstim: “Se razume.” . . , . ... “Hvala, državljan poveljnik; jaz bom prvi od spredaj. Radoub je salutiral in se oddaljil k svojim Gauvain je poglcdal na uro, zašepetal Guechampu se nekaj na uho, in kolona za naskok se je formirala. ZADNJA POGAJANJA Medtem je Cimourdain, ki se še ni bil podal na svoje esto na visoki planoti in je stal zraven Gauvaina, stopil trobentaču in mu velel: “Zatrobi še enkrat!" Trobentač je zatrobil in rog mu je odgovoril. Še enkrat je zatrobila trobenta m še enkrat se ji je “Kaj/pomeni to?” jc vprašal Gauvain Guechampa. “Kaj merava Cimourdain ? , . , Cimourdain sc jc bil približal stolpu m je zamahalz robcem. “Možje tam gori,” jc zaklical, “ali me poznate? Odgovoril mu je glas - bil je Tmanus: “Da!” [d zdaj sta izmenjavala ta dva mož* svoje misli: “Jaz sem odposlanec republike.’' “Ti si bivši župnik v Parigne-u.” . . „ “Jaz. sem 'opolnomočenec odbora za javno blaginjo. “Ti si duhovnik.” “Jaz sem zastopnik postave.” “Odpadnik si!” “Jaz sem Cimourdain.” “Ti si satan.” “Vi me poznate?” “Zaničujemo te.” “Vi bi me zelo radi dobili v svoje roke, kajne?” “Nas je osemnajst, pa hi vsi radi dali glavo, da dobimo v zameno tvojo.” “Dobro. Jaz sem pripravljen, da se vam predam.” Z vrha stolpa se je razleglo divje krohotanje: “Pridi! Kar pridi!” V vojaškem taborišču je nastal napet molk. Cimourdain je mirno nadaljeval: “Pod enim samim pogojem.” “Kakšnim “Poslušajte." “Govori!” “Vi me sovražite?” “Kot hudiča.” “Jaz vas pa ljubim. Vaš brat sem.” “Da, kakor Kajn.” Le psujte, toda poslušajte." In Cimourdainov glas je postal čudno resno-mil. “Vi ste mi res bratje. Vi ste zapeljani siromaki, laz sem vam prijatelj. Jaz sem luč, vi pa ste nevedni. Luč je vedno bratoljubna. Sicer pa, ali nimamo ene in iste matere, domovine ? Torej poslušajte me. Pozneje bodo, če ne vi, pa vaši otroci in vaših otrok otroci vedeli, da jc vse, kar se danes tukaj godi, višja volja. Zaenkrat ne veste, da je za revolucijo Bog. Ali naj ne bo do onega trenutka, ko se bodo rasvetila vsa srca v spoznanju Resnice, ko bo izginil vsak fanatizem - tudi naš - ko bo napočil dan popolne in vsestranske Luči - ali naj do onega trenutka ne bo prav nikogar, ki se ne bi usmilil vašega mračnjaštva ? Vidite, jaz prihajam k vam, žrtvujem vam svojo glavo; še več, ponujam vam roko. Prosim vas milosti, da me pogubite, zato da vas rešim. Imam neomejeno pol-nonieč in zato morem izpolniti, kar obljubim. Ura odločitve jc bila; to je moj zadnji poizkus. To vam govori državljan, ki je obenem duhovnik. Državljan se vojuje z vami, duhovnik pa vas prosi. Poslušajte me. Večina od vas ima ženo in otroke. Jaz se postavljam na stran vaših žena in otrok proti vam. O bratje..." “Le pridigaj, far!” se jc rogal Imanus. “Bratje,” je nadaljeval Cimourdain, “Ustavite usodni kazalec, dokler še ni prepozno! Prišlo bo do klanja, in mnogi od naših fantov ne bodo več videli vziti solnca; vi pa boste padli vsi od prvega do zadnjega. Bodite usmiljeni sami do sebe! Cernu preliti toliko krvi, ko pa ni potrebno? Čemu ubiti toliko ljudi, ko pa sta dva zadosti?” “Dva?” je vprašal Tmanus. “Da, dva!” “Kdo sta to?” “Lantenac in jaz." Iti Cimourdain je povzdignil glas. Dva moža st;i odveč: Lantenac nam, jaz pa vam. Glejte, kaj vam ponujam, pa boste vsi ohranili življenje: izročite, nam Lantenaca in vzemite meno. Lantenac bo obglavljen, z menoj pa lahko počnete, kar hočete." “Far,” je zatulil Tmanus, “če bi te mi dobili v pest, bi. te živega žgali na žarečih ogljih!” “Izvolite," jc odgovoril Cimourdain. In je nadaljeval: “Vsi, ki ste obsojeni na smrt v tem stolpu, ste lahko v eni uri živi in svobodni Jaz vam prinašam odrešenje. Ali sprejmete?" Imanus je divje zarežal: “Ti rtisi samo zločinec, ti si nor! Kaj nas tu trapiš? Kat pa misliš, da smo podleži? Kdo te je sploh prosil, da z nami govoriš? Mi da naj izročimo milostivega gospoda? Ali mogoče še kaj zahtevaš?” “Samo njegovo glavo. Jaz vam pa izročam ...” Vsi so naenkrat izpaliii in bitka se je začela. “Tvojo kožo,” jc dejal Tmanus, “kajti mi ti jo bomo sneli kakor kužetu, gospod župnik. Toda tvoja koža ni vredna gospodove glave. Poberi sel” "Opominjam vas zadnjikrat! Klanje bo grozovito.” Noč se je bila med tem spustila na zemljo. Marquis Lantenac je bil ves čas molčal iri sc ni vmešal v mrki razgovor. Tc vrste egoizem je predpravica onih, ki nosijo veliko odgovornost. (Dalje prihodnjič) SLOVENSKO-LAŠKI DEL ISTRSKA IN REŠKA POKRAJINA Artviže = Artuiso; p.Materija • Boste Boste; p.Koper Brezovica — Bresovizza Marenzi; p. Materija Črnotič - Cernotti; p. Klanec Omikal — San Sergio; p. Dekani Villa Dečani ; p. Erjavce = Eriacci; p. Podgrad Gaberk Gabrega ; p. Podgrad Gabrovica — Gabrovizza dTstria; p.Dckani Golac Golazzo; p.Obrov Gradišče — Gradischie di Castelnuovo ; p. Podgrad Herpelje = Erpelle; p.Kozina Jelovice = Gelovizza; p.Materija * Hrastovlje = Cristoglie, p.Črnikal Hrušica = Crussizza di Castelnuovo; p.Po