RAZSTAVA MOJSTROVINE KLEKLJANIH CIPK
NA SLOVENSKEM
v zelo kratkem času, od meseca januarja do aprila, sta bili predstavljeni kar dve
tematsko sicer zelo različni razstavi čipk. Prva je büa razstava "Paska čipka" Etnografskega
muzeja iz Zagreba v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ki nam je predstavila
v svetu danes manj poznano šivano paško čipko. Druga je bUa pod naslovom "Mojstrovine
klekjanih čipk na Slovenskem" na ogled v Ženevi v Švici.
Razstava "Mojstrovine klekljanih čipk na Slovenskem" je bila na ogled od 21. do
26. marca 1996 v Slovenskem salonu v Palači narodov v Ženevi. Pobudo za postavitev
razstave je leta 1995 dal dr. Anton Bebler, vodja stalnega predstavništva Republike
Slovenije pri organizaciji Združenih narodov. Organizacijsko in strokovno je skrb za
postavitev razstave prevzel Mestni muzej Idrija.
Razstavo bi lahko uvrstila med promocijske razstave s strokovnimi temelji. Za le-
te sta poskrbeli dipl. etnologinja Ivana Leskovec, ravnateljica Mestnega muzeja Idrija, in
Tadeja Primožič, absolventka etnologije in kulturne antropologije ter sociologije kulture
na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Oblikovanje razstave je bilo prepuščeno arhitektu
Cvetu Kodru.
Poleg historičnih eksponatov Mestnega mxizeja Idrija iz najstarejšega obdobja so
se s svojimi izdelki predstavili Čipkarska šola Idrija, Čipkarska šola Žiri, Studio Koder iz
Idrije, podjetje "A. Primožič" iz Žirov, Vanda d.o.o. iz Idrije, Čipka Idrija, Studio Čipka
Idrija, Atelje A iz Cerknega in Turistično društvo Železniki. Sodobno oblikovane čipke
so prispevale Vladimira Berlič in Lea Čerrulec - Pisani, diplomantki Tekstilne fakultete
iz Ljubljane, Afrodita Hebar, študentka na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in
Tadeja Primožič.
Na skupno dvajsetih panojih je bilo na ogled 106 čipk in njenih aplikacij v večih
sklopih, ki so skušali predstaviti zgodovinski in tehnološki razvoj klekljanih čipk pri
nas:
— najstarejše klekljane čipke Vejevke in Pečne čipke, ki so jih pri nas izdelovali do
začetka 20. stoletja;
— nekatere osnovne klekljarske tehnike in elementi, ki so jih vsebovali razstavljeni
eksponati (kitka, široki ris z zunanjimi in notranjimi postavki, polpremet itd.);
— čipke v tehniki širokega risa, ki se je pri nas uveljavil do konca 19. stoletja, in ki
so jim ljudje zaradi značilnih oblik nadeli slikovita imena: Kranclovke, Gobice, Pogačke,
Bimke itd.;
427
Razstave
428
— v začetku 20. stoletja čipka
postane pomemben dekorativni element
meščanskih domov v obliki prtičkov,
prtov, zaves itd.;
— po letu 1920 se pod vplivom
italijar^kega trga uveljavi ozki ris, ki je za
izdelavo veliko lažji in hitrejši;
—višek klekljarska umetnost pri nas
doseže v obliki manjših ali večjih "mojstro-
vin", v katerih se zrcalijo neštete ure
potrpežljivega in natančnega dela ter
široka paleta znanja naših klekljaric;
— bogastvo tradicionalnih čipk je
izziv tudi sodobno oblikovanim čipkam.
Ob ogledu eksponatov so imeli
obiskovalci (dva dni) možnost opazovati
demonstracijo klekljanja učiteljice Čipkar-
ske šole Idrija, prikaz izdelave klekljanih čipk pa je bil organiziran tudi v Klubu žena
veleposlanikov.
Ob tej priložnosti je bila izdana zgibarJ<;a v francoščini, v kateri je dr. Janez Bogataj
predstavil to domačo obrt, s kratkim besedilom pa so bili predstavljeni tudi vsi sodelujoči.
Zgibar\ko je pripravila Galerija Bevisa iz Kranja, izdal jo je Mestni muzej Idrija, natisnil
pa Gorenjski Tisk iz Kranja.
Razstava je med obiskovalci, diplomati in njihovimi ženami, turisti na ogledu
Palače narodov ter Slovenci, živečimi v tem delu Švice, naletela na zelo ugoden odziv.
Vendar je še bolj kot to pomembno dejstvo, da je končno uspela združiti vse največje
klekljarske centre pri nas in da je bila priprava razstave ter izbira eksponatov zaupana
stroki. Razveseljivo je, da ni šlo le za predstavitev arhivskih eksponatov, ampak tudi za
čipke, ki nastajajo še danes po že obstoječih "papircih" ali pa so rezultat novih
oblikovalskih dosežkov. Naslov razstave "Mojstrovine klekljanih čipk na Slovenskem"
je bil izbran v soglasju z vsemi sodelujočimi. Strokovno namreč še ni mogoče odgovoriti
na vprašanje, kako poimenovati našo klekljano čipko, ali kot so si problem zastavili
organizatorji Blaznikovega večera meseca jimija 1993 v Ško^i Loki - "idrijska, žirovska,
selška au sloverrska čipka?".
Žal pa bo razstava, takšna, kot je bila na ogled v Ženevi, kljub številnim povabilom
ostala neponovljiva. Zaradi nekorektnega novinarskega poročanja v posameznih
časopisih, da gre za razstavo "idrijskih čipk", so se namreč nekateri udeleženci odločili,
da v prihodnje ne želijo več sodelovati in tako znova opozorili na, na tem področju zelo
pereč problem novinarskega poenostavljanja in posploševanja.
Razstava bo v mesecu maju (v nekoliko okrnjeni obliki) v sodelovanju z Izseljensko
matico ob 70-letnici tamkajšnega Slovenskega delavskega društva predstavljena v
Aimietzu v Franciji, ob dnevu državnosti pa na povabilo Marka Pogačnika, generalnega
konzula Republike Sloverüje pri Svetu Evrope, v Strasbourgu.
Tadeja Primožič