Stev. 304. V Trstu, v torek 2. novimbfa »15, Latnik XI. Izhaja vsak dan, .in praznikih, :edni5ii tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj. \ Ulica Sv. Frančiška AsiSkcgi 5t 20, ^jlidstr. — Vsi d r-isl r*a} s* pošiljajo uređn'Jtvu lista. Nefrankiraf* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. ^---- L- teli in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik hDnso:«lj i J Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisne zadrge * poroštvom v Trstu, iilica Sv. Frančiška Astškega št. 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. Naročnina znaša: Za ce!o leto.......K 24.— 7a po! leta ... -....... za tri tucsece........- - 7 a nedeljsko Izdajo za celo feto . 73 pol leta........... 12.— 6 — 5.20 2.60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone. Cene: Ogbsi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oglasi denarnih za- vodov •..... ....... . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.— vsaka nadel i na vrsta.......; ... .2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjem Cglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinost;*. Narofcnfrm ta rcklamacijs se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izkljvčiic i« upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inssratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. FrančiSu AsiSkega it 20. — Poštnohranilničnf račun št 84I-.63" Preiled najnovejših tfogođKGU. Italijansko bojišče. — Laška ofenziva je začela popuščati. Močnejši m slabejsi napadi na doberdobsko planoto. \ kljub napajanju 23 divizij je soška bitka dobljena za nas, naša fronta pa ncizpremenjena. Sovražnik je izgubil najmanje 150.009 mož. J ago-. zhodno bojišče. — Kaše in nemške čete so zajedle Kragujevac, med Mo- ravo in Rešavo so Nemci vzeli J nbunovo brdo.. Bolgarsko - srbsko bojišče. — BoJgarji s* -za edii višine zapadno Plamenice, v N avski dolini višine zapadno Bele Palanke km do Niša) m mesto Belo Pa-lanko. Angleške čete odšle na srbsko fronto in se združile s Srbi. isko boi-šče. — Ob Ščari in Korminu napadi odbiti, ob Strypi (vzhod, alicija) srditi boji. — Pri Dvinskem, •.ranovičih in Komarovem Nemci odbili na a Je. Nemški plen meseca okto- 7 d dr) boitšče. — V Sam panji tranco-i aprjdi odbiti. Pri Belfortu za Nemce r dni zračni boju Turška bojišča. — Nič posebnega. Razno: Neresnične vesti o nesoglasju ed Avstro - Ogrsko in Nemčijo. — So-ialbti proti italijanski vladi. Ri l avstrilslco-RalilansMeoa Mi. ^<>^ka bitka, piše dunajski vojaški so-trudirik graške »Tagesposte«, je prekoračila svoj vrhunec. V raznih odsekih sc trajajoči italijanski napadi in tudi tisti, ki še pridejo, pač ne morejo ničesar izpre-meniti na dejstvu, da je sovražnika zade te'ak poraz, in da je izgubil eno največjih Mick svetovne vojne. ! )ejstvo, da so proti našim kraškim polkam posegli sedaj vmes doslej zadrževani deli tretje italijanske armade. r: I:a/e, da upadajo sovražnikove na-: ? sile. Ker čete, ki so že napadale in so bile, kakor je znano, odbite ob najte-izgubah, ne pošiljajo več v ogenj, jc I j ia no, da se je počasi izčrpal zbirai-i'- mr,štva obeh na soški fronti napada-» j i italijanskih armad. Iz obeli prvih bitek smo razvideii. da to upadanje združeno z navidezno sil-i ni ponovitvami napadov. Ali se sovražil astvo \fe;idar še noče odreči upanju i ijjiii na več drugih frontah.. Prezreti namreč ne smemo, da je laško vojsk vodstvo pričelo široko zasnovano in z vsemi razpoložljivimi silami zastavljeno, več tednov skrbno pripravljano ofenzivo v trenutku, ko smo se po porazu Rusije obrnili na Balkan. Popolna izjalovitev angleško-francoske iti italijanske jesenske vojne . bo nekak mejnik v zgodovini svetovne vojne. Na tirolski fronti nadaljuje sovražnik svoie napade. Tamkaj italijanska akcija dozdevno še ni dosegla vrhunca, če ne povzroči poraz na soški frorrti, da Italijani porinejo nekaj svojih čet od zaroda na * ?h >d in tako v prid soški fronti oslabe tir Nko fronto. Laški napadi na vielge-reuthsko in lafraunsko \ isoko planoto so bi!i odbiti. Na dolomitski fronti se je posrečilo sovražniku, da je *Tze! pred našo glavno obrambno črto v osnredie pomaknjene jarke na Col di Lana. ne da bi bil tako dosegel kak operativen dobiček. V ostalem ra boji na dolomitski fronti najbrž še niso končani, dasiravno govori včerajšnje poročilo, da je pred utrdbami na Col di l ana nastopil mir, in ni verjetno, da bi naši, ki imajo trdno v rokah svojo glavno postojanko, mirno pustili Italijane v po-esti pred glavno postojanko se nahajajočih prednji 'i postojank. V naslednjem najnovejša poročila: ♦ • • DUNAJ. i. (Kor.) Uradno se razglaša: I. novembra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — is. oktobra pnčeti in 28. oktobra s svežimi siia-obnovljcui tretji italijanski napad proti p.: i i primorski fronti pričenja pocehavatf. Včeraj je sicer sovražnik ob severnem retu dobe-Jcbske planote še zastonj napadal z močnimi, na več mestih pa z sla-bejfini sil-irn. Njegov napad pa ni več sr'r -en. Ne j boj vzplamti še enkrat, oten-7 .a. ki ic je bahavj napovedovalo italijansko armadne vodstvo in jo poizkušalo na glavni fronti n Znanje s 23 pehotnimi di izija: je razpadla ob neomajnem z*dti r.aših zmage gotovih čet. Dvateden-ska soška h »tka je dobljena za naše orožje, naša borna fronta vseskozi neizpre n»en*ena. Ravnotalio so branitelji Tirol Koroške trdno obdržali v rokaii sv postojanke, ki liti junaški vzdrzujejo od začetka vojne. S temi uspehi ie zopet dokazala naša oborožena sila, kako prazne in nevzdržne so vse zahteve nekdanjega zaveznika po jugozap. obmejnih ozemljih, za katere ie mislil, da jih z lahkoto osvoji z zavratnim zahrbtnim napadom. V bojih v drugi polovici oktobra ie sovražnik izgubil najmanje 150.000 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Cndorne. DUNAJ, 31. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 29. oktobra: Naše čete so uspešno nadaljevale svoje trdovratne napore proti oviram sovražnega ozemlja in vremenskim neprilikam. V Lagarinski dolini smo osvojili zadnje postojanke, ki jih je še imel sovražnik južno ceste, ki vodi iz Naga v Mori: Monte Giovo, višine "pri Tiernu, Besagno in Talpina. V gornji Cordevolski dolini smo pridobili tal na desnem bregu, zapadno pobočja Sora Ruaz, ki smo ga vzeli 18. oktobra. Na levem bregu smo priborili poleg tega še eno številnih majhnih utrdeb, s katerimi je ooseiano stransko pobočje Col di Lana. V krnskem odseku se korakoma vzpenjamo na vrh Vodila, za kar se je zahvaliti našim neumornim rrapadom, ki gredo za odstranjevanjem mogočnih, proti nam name-rjenih ovir. Tudi včeraj so osvojili naši alpini močne okope in so ujeli 279 mož, med njimi 8 častnikov. Na trdnjavski način izgrajene postojanke in strelske jarke smo vzeli tudi na griču pri Sv. Mariji v plavskem odseku, pri čemer smo ujeli 24 mož. Na pevmskem in podgorskem vrhu in na kraški planoti, kjer se je skupno število včerajšnjih ujetnikov zvišalo na 210, med njimi 3 častnike, smo zajeli tudi trojno puško. Naša letala so včeraj napadla kraško planoto in planoto pri Banjicah. Ko so na različnih krajih obmetala z bombami železnico v Baški dolini, progo Oorica - Trst ter taborišča in markirajoče kolone, so se vrnila vkljub živahnemu ognju številnih odvračalnih topov nepoškodovana. Odstavljeni laški generali. RIM, 31. (Kor.) Generalni majorji Vc-spignani, Lavallea, Dahnasso in Vijla sc bili postavljeni v dispozicijo. Pehotna polkovnika Giletti in Buonamici sta padla. Laški socijalisti proti vladi. RIM, 31. (Kor.) Socijalistična zbornična skupina je sklenila po daljši razpravi o zunanji in notranji politiki ter o resničnem položaju državnih financ, da ne priznavr Salandrovega kabineta za vlado, ki se e-dina da misliti v Italiji, in je sklenila, da jo svoječasno napade v parlamentu vkljub vsem ozirom na potrebe domovine. Italija in londonski septemberski dogovor RIM, 31. (Kor.) Cenzura je zatrla poizkus nekaterih listov, ki so ob prilik formalnega pristopa Japonske k londonskemu septemberskemu dogovoru, po katerem Angleška, Francoska in Rusija ne smejo sklepati posebnega miru, poizkušali razpravljati o dejstvu, da Italija ne rristopi k dogovoru. Z jusovzhodnesn bojišča. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: 1. novembra 1915, opoldne. Jugovzhodno b o j iš č e. — V okrožju zapadno velike Morave so zave-zne bojne sile ob mestoma srditih bojih ^ zadnjimi stražami dosegle višine južno in iužnezapadno Gor. Milanovca in Krsgii-jevac. Med 7. in 8. uro dopoldne danes je bila na arzenalu in vojašnici v Kragujevcu razvita avstro - ogrska in kmalu nato nemška zastava. V reškem kotu med Moravo in Rešavo so nemške čete po srditih bojih vzele obvladujočo višino Tribunovo brdo. — Dosedanji skupni plen nemških In avstro - ogrskih čet generala Kovessa znaša: 20 častnikov, okoli 6600 mož, 32 topov, 9 strojnih pušek, nad 30 munscijskih voz. en žaromet, veliko pušek in artiljerijske municije in jako veliko infanterijske municije. Pcleg tega je bilo zaseženih 45 šti rih ali razstreljenih topovskih cevi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini. BEROL1N, I. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. novembra 1915. Balkansko bojišče. - V na-d^'jnem napadu so b:le zavzete višine južno Gor. Milaoovca. V smeri proti Kragujevcu je bil sovražnik vržen preko petro-vaškega in lepeniškega odseka. Kraguje-vac je v nemških rokah. Vzhodno Morave ie bi!o proti živahnemu odporu Srbov vzet Tribunov breg. Ujetih je#bilo nekaj sto mož. v rhovno armadno vodstvo. BoišarsKo-sM bojišče. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: I. novembra 1915. opoldne. Bolgarske sile so ob cesti v Paračin priborile visine zapadno Plamenice in v Nišavski dolini višino zapadno Bele Pa-[radnih virov« prihajajočim podrobnostim,| vanja Avstrijcev, Francoskem. Janke. Namestnik načelnika generalnega Štaba: ' pl. Horer, fml. BEROLIN, 1. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. nov. 1915. Armada generala Bojadjevega je 30. oktobra ob bojih z zadnjimi stražami sledila sovražniku do splošne črte: Plarne-niške višine (jugovzhodno Zaječarja) -Slatina (severozapadno Kniaževca) — vzhodno Švrljuga - zapadno Bele Palanke - vzhodno Vlasotinec. Vrhovr armadno vodstvo. SOFIJA, 31. (KorJ Uradno poročilo o operacijah 30. oktobra pravi: Naše čete so nadaljevale zasledovanje sovražnika. V smeri proti Zaejčarju in Boijevcu prodirajoči oddelki so po trdovratnem boju zasedli višini 482 in 428 zapadno vasi Plamenice in zajele eno baterijo z vprego vred. V Nišavski dolini prodirajoče čete so vzele mesto Belo Palanko. V Moravski dolini severno Vranja so naši oddelki paradi srditega sovražnikovega odpora prodirale počasi. Na macedonskem bojišču je položaj neizpremenjen. Neresnične vesti o bolgarskih gro-zovitostih. SOFIJA, 31. (Kor.) »Ag. Tel. Bulg.« je pooblaščena, da odločno zanika po »Agen-ce des Balcans« v Parizu o ravnanju bolgarskih čet v Srbiji razširjene obrekljive vesti. Vest o razvpitih grozovitostih Bol-garjev je abotna izmišljotina. Tudi vest ruskih listov, da turške čete skupno z bolgarskimi prodirajo v Macedoniji in s< tamkaj Turki zavzeli mesto Veleš, je na ravnost izmišljotina. Pomoč Srbiji. SOLUN, 26. (Kor.) (Zakasnelo.) Ker sc pojavljajo v bitoljski okolici številne bande ter je tamkaj samo neznatno številr vojaških čet, smatrajo Srbi ogroženin tudi Bitolj. Med tem izpopolnjujejo zavezniške čete svojo operacijsko bazo v So lunu. Novi obsežni transporti čet do seden niso došli, vendar se čuje neprestano, dr se prič-akujejo taki transporti. Nemški n avstro - ogrski podmorski čolni mendr ogrožajo transporte zaveznikov. Velik strah pred niimi šc ^narašča. — Tekon zadnjih dni jc pr^v'" -ransporto' ranjencev iz odseka Strumica-Valandovo Angleške čete na srbski fronti. PARIZ, 31. (Kor.) »Agence Havas« jav Ija iz Soiuna: Na povelje iz Londona s< angleške čete odšle na fronto v Srbiji ii so se že združile s srbskimi četami. brzojavna zveza med /Solunom in Nišer. pretrgana. ATENE, 31. (Kor.) Brzojavna zvez: med Solunom in NiSem je pretrgana. Bombardiranje Varne. Dunajski c. kr. korespondenčni urad je objavil naslednje poročilo petrograjske brzojavne agenture o bombardiranju bolgarskega črnomorskega pristanišča Varne po ruskem brodovju: »Iz merodajnega vira se poročajo na slednje podrobnosti o delovanju črnomor skega brodovja proti bolgarski obali. 27. oktobra je obstreljevalo naše črno-morsko brodovje pristanišče Varno s tež ko ladijsko artiljerijo in bombami, ki si jih metala povodna letala. Obstreljevanje ie trajalo nekako eno uro. Zadete so bile pristaniške naprave, skladišča in obrežje baterije. Varna sama ie ostala nepo-kodovana. Po opazovanjih z ladij in po vodnih letal so streljale naše baterije skraino natančno. Med obstreljevanje!! ?o nemški podvodniki napadli brodovje, a smo jih odbili, ne da bi bili imeli kak uspeh. Ž ozirom na to je zanimivo, da je isu dan naša postaja za brezžični brzojav u-iela naslednjo brzojavko, ki jo je nemška postaja za brezžični brzojav odposlala \ Carigrad: »Nemški podvodniki so napadli rusko brodovje, ko je začelo obstreljevati Varno. Kljub protiukrepom, ki jih je u-krenilo brodovje, je bila težko poškodovana linijska ladja razreda »Panteleimon«. Neposredno nato je rusko brodovje ustavilo obstreljevanje in hitro odplulo v Se- vastopol«. ...... To poročilo je ena običajnih nemških laži. kar že izhaja iz dejstva, da se ie naše brodovje po končanem napadu brez najmanjše poškodbe in brez človeških žr-tev vrnilo v Sevastopol. Ukrepi za od vrnitev podvodniških napadov niso mogli ovirati obstreljevanja, ker so naše ladje zavrnile napad z ognjem srednje artiljerije, dočim so težki topovi neovirano nadaljevali obstreljevanje obali. Po končanem obstreljevanju je brodovje v brezhibnem redu plulo nazaj skozi varnski zaton mimo mesta in potem nazaj v pristanišče. . ~ O delovanju naših letalcev se pripominja, da so tekom obstreljevanja vrgli na pristaniško okrožje 21 bomb. Tekom njihovega delovanja so bili letalci izpostavljeni silovitemu sovražnemu obstreljevanju, ki pa je bilo brez učinka. Vsa povodna letala so se vrnila nepoškodovana«. Wolffov urad pripominja: Kaka vrednost se sme pripisovati tem iz ruskih »u- je lahko razvidno iz poročila turškega glavnega stana, po katerem je bila linijska ladja tipa »Panteleimon« težko poškodovana po torpedu, nakar se je rusko brodovje kar najhitreje umeknilo v Seva-topol.__ l avstrilsKo-rusKesa bojišča. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: 1. nov. 1915. opoldne. Rusko bojišče. — Ob Ščari so c. in kr. čete odbile nočni napad v srditem boju moža proti možu. Na korminski fronti smo na več mestih odbili nočne napade. Severno Bieniawe ob Strypi so se po zavrnjenem napadu razvili novi srditi boji. — Na severovzhodnem bojišču znaša meseca oktobra plen c. in kr. vrhovnemu poveljništvu podrejenih armad: 142 častnikov. 26.000 mož, 44 strojnih pušek, en top, tri letala in drug vojni materijal. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl .Hofer, fml. Ogrov in Nemcev na ir nemško-rusMein Bojišča, BEROLIN, 1. (Kor.) VVolffov urad po-oča: Veliki glavni stan 1. nov. 1915. Vzhodno bojišče. — (Hinden-burgova armadna skupina): Na obeh straneh železnice Tuckin - Riga so dosegle naše čete v napadu splošno črto: Raggas-sem - Klunnern (zapadno Šloka) - Jaun-sein. Sovražni protinaskoki so bili odbiti. Zapadno in jugozapadno Dvinskega so bi-i zavrnjeni močni ruski napadi. Med Sventenskim in Usenskim jezerom je bil boj posebno hud ter še traja tamkaj na posameznih mestih. Osamljeni sovraŽHi :askoki severno Dryswiatskega jezera o se tudi izjalovili. Sovražnik je imel ve-ike Izgube. Pri Olaju (jugozapadno Rige), e bilo prisiljeno rusko letalo, da se je pustilo na tla. Voditelj in opazovalec sta ieta# — (Princa Leopolda Bav. armadna kunina): Vzhodno Baranovičev ie bil uski nočni napad odbit po majhnem boju. - (Lir.singenova armadna skupina): Po-ožaj je v splošnem neizpremenjen. So-razni protinapadi severno Komarovega iso imeli nobenega uspeha. Nemške čete ene rala grofa Bothnicrja so bile napadene ^ri Sienikovcu (ob Strypi severno Burka-novega) in se še bore tam. Vrhovno armadno vodstvo. Nemikl plen na vzhodu me:eco oktaSrn. BEROLIN, 1. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. nov. 1915. — Število meseca oktobra po nemških četah "ia vzhodu zajetih ujetnikov in plen je našal: Pri Hindenburgovi skupini: 98 častnikov, 14.482 mož ujetih, 40 strojnih nušek zajetih; princa Leopolda Bav. sku-jina: 32 častnikov, 4.134 mož, 2 strojni puški; Linsingenova skupina: 55 častnikov, S.871 mož, 21 strojnih pušek; arma-?a generala Bothmerja: 3 častniki, 1525 mož, ena strojna puška; Mackensenova skupina: 55 častnikov, 11.937 mož, 23 tonov (neglede na veliko število najdenih .starejših topov), 16 strojnih pušek. Skupaj 244 častnikov, 40.949 mož ujetih, 23 topov 'n 80 strojnih pušek zaseženih. Vrhovno armadno vodstvo. Z zapadne?!! Usllfčii. BEROLIN, 1. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. nov. 19i5. ^ Zapadno bojišče. — V Sampa-!iii so Francozi pri Tahnre popoldne pri-icli orotinapad. Bili so zavrnjeni. Butte de Tahure, ki so jo 30. oktobra naše čete vzele z naskokom, je ostala trdno v naših rokah. Število zadnja dva dneva za-ietih uietnikov ie zrastlo na 31 častnikov, 1277 mož. PrWCombresu je prišlo do živahnih bojev z ročnim orožjem. Poročnik Bole le je 30. oktobra južno Tahure spravil na tla francoski dvokrovnik in tako razorožil šesto sovražno letalo. V okolici Belforta se je vršilo več za nemške letalce uspešnih zračnih bojev. Vrhovno armadno vodstvo. Angleške izgube. LONDON, 31. (Kor.) Zadnji seznam izgub izkazuje 68 častnikov in 1918 mož. LONDON, 31. (Kor.) Zadnji seznam izgub navaja 112 častnikov in 2750 mož. — Od javljenih britskih skupnih izgub do 9. oktobra v višini 493.294 mož jih odpade na zapadno fronto: 4401 častnik in 63.059 mož mrtvili. 9161 častnikov in 225.716 mož ranjenih, 156/ častnikov iu 61.134 mož pa pogrešanih. Skupne izgube na častnikih znašajo 6660 mrtvih, 12.633 ranjenih in 3000 pogrešanih. Nove kanadske čete. LONDON, 31. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Ottawe: Na kraljev poziv za več vojakov je kanadska vlada sklenila, da dovoli nadaijnih 100.000 mož. Francoska zbornica. PARIZ, 31. (Agence Havas). Na prošnjo ministrskega predsednika Brianda se ie zbornica odgodila do 3. novembra, da bo čula potem ministrsko izjavo in razpravljala o interpelaciji glede nevarnosti bi- S M V | O | | •• V V turskih bojisc. CARIGRAD, 31. (Ag. Tel. Milii.) Glavni stan javlja: Na dardanelski fronti je krajevni ogenj trajal dalje tudi včeraj. Naša artiljerija je odgovarjala učinkovito ter razdejala nekoliko sovražnih -strelskih jarkov in postojank za metanje bomb. Drugače nič novega. Iz Perzije. CARIGRAD. 31. (Kor.) Včeraj semkaj prispeli perzijski listi poročajo, da je bil imenovan za vojnega ministra Sipchdar Azam. Sipehdar, ki je znan kot glavni voditelj liberalnega gibanja v Perziji, ki je dovedlo do odstavitve šaha Mehmet Alija, se je na zahtevo Angleške in Rusije moral umekniti iz političnega življenja. Izprememba ruske vlade. BERLIN, 1. (Kor.) »Vossische Zeitung« objavlja sledečo amsterdamsko brzojavko: Reuterjev urad poroča iz 1,'etrogra-da: Ćuje se, cTti je bil Goremykin imenovan za državnega kancelarja. Kakor poročajo »Virževija Viedomo-mosti«, ie prevzel Gofemykin vrhovno kontrolo nad zunanjimi zadevami. Podpira ga bivši poslanik na Dunaju, Šebeko. Nadalje da je car sprejel prošnje za odstop vnanjega ministra Sazonova, ministra Krivošejina in državnega kontrolorja Harotonova. Ministra notranjih zadev, Hvostova. je imenoval za ministrskega predsednika. ______ Nesoglasja med Avstrijo in Nemčijo ni. DUNAJ, 31. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V članku, naslovljenem »Nesoglasja med Avstrijo in Nemčijo,« poizkuša »Novoje Vremja« pač brezuspešno sejati nezaupanje in razdor med zvezanima centralnima vlastima in med tema dvema ter Bolgarsko, trdeč, da so v vrhovnem armadnem vodstvu delujoči člani avstrijske vladarske rodbine odložili svoja poveljništva iz nejevolje proti Nemčiji in da se je prodiranje zaveznikov na Balkanu zgodilo proti volji Avstro-Ogr-ske. Iz vsake vrste tega članka govori onemogli bes tega vodilnega ruskega lista zaradi v krvi in železu skovanega zveznega pobratimstva centralnih vlasti, ki ga ne more omajati prav nič. Smešni se morajo zdeti poizkusi zavdajalstva v ^Novem Vremenu« v trenutku, ko je med političnimi in vojaškimi voditelji po Italiji zastonj ojačenega trosporazuma prepir na dnevnem redu iu ko se ie v deželah entente že vgnezdilo globoko medsebojno nezaupanje, posebno v balkanskem vprašanju.___ Novi francoski kabinet v italijanski luči. RIM, 31. (Kor.) Novi francoski kabinet v Italiji presojajo z rezervo. Dvomi se, ali naj se Briandova energija in edinost strank, ki jo predstavlja ministrstvo, smatrata za resno. Spotikajo se ob imenovanju Cambona za generalnega .tajnika zunanjih stvari, ker je Cambon v začetku avgusta 1. 1914. odgovoril na vprašanje, zakaj se Francoska brez potrebe udeležuje vojne: »Saj vendar nismo Italijani«, kar je splošno znano v Italiji. Iz Romunske. BUKAREŠT, 31. (Kor.) Liga narodne sloge je obdržavala danes popoldne javen shod, ki se je izrekel za politiko vlade. Carauza umorjen. LONDON, 31. (Kor.) »Exciiange Teie-graph Company javlja iz Ne\v Yorka: Kakor se telefonično poroča iz San Antonija, je bil umorjen novi mehikanski predsednik Carauza. Velika povode.ij na Francoskem. PARIZ, 30. (Kor.) „Petit Parisien* poroća iz Perpi^nana: Po vsem p^.p gnan.-kun okrožju je napravila povodenj veiiko ško !o. V Perpignsnu so vsČ kleti polne vode. Vojaštvo se je pritegnilo za p -moino akcijo. Več mostov se je podrlo. Materijalna ^kjcla je znatna ter znaša že več milijonov. Položaj. J. novembra. Vojaški strokovnjak >Pokreta« pise: Vojne operacije — izvzemsi stika avstrijskih in nemških Čet z bolgarskimi — niso prinesle v minolem tednu niti enega važnega momenta. Mej tem, ko vojske centralnih vlasti konsekventno izvajajo dobso zasnovane načrte, se večina <.pc-racij entente pravzaprav niti maknila še ni iz pripravljalnega stadija iti po mnogih glasovih z južnega Balkana, katerih nekatera je možno kontrolirati, drugih pa ne, se zdi, da mine še mnogo časa poprej, nego pride ententa do edinstvenega zaključka. Ofenziva centralnih vlasti je šla v minulem tednu v nekoliko hiirejem tempu, kar je pripisati splošnemu umikanju Srbov iz ravnega področja Kolubare, Jase-nice, Morave proti gorovitemu predelu srednje Srbije. Iz uradnih poročil posne- Sfran F!. •EDINOST" SiC?. 304, V Trstu, dne 2. novembra 1915. mamo, da je center zaveznikov dosegel linijo Rudnik - Medvedja in da se vojske gibljeio na cestah Arangljelovac, Gornji Milanovac, ki vodi preko 1200 m visoke Rudnik-planine, dalje Arangjelovac- Kra-gujevac, na kateri je že dosežen kraj Cu-mić. Smedercvo - Jagodina, kier se vojske nahajajo pred Batečinom, in slednjič na cesti Svilajnac - Ćuprija, kjer se operacije vrše v ozki dolini Rešave. Katero fronto zavzemala naša vojska vzhodno in zapadno omenjenega področja, ni možno posneti iz poročila. Le toliko sc ve, da je nemška vojska pri Oršovi prešla Donavo, osvojila utrjeno Tekijo in da je pri Klado-vem dosežen stik z bolgarsko vojsko, ki se je od Negotina pomikala na Brzo Palanko in dalje na sever. Splošno umikanje srbske severne vojske se nadaljuje in doslej se ne poroča, da se misli ustaviti. Po terenskih formacijah je možno skkpati, da bo glavna defenzivna linija srbske vojske na zapadu od Mora ve od Užic do Varvarina. Po tej dolini gre železniška proga, ki je imela nalogo zvezali Srbijo preko Višegrada in Serajeva z morjem, ali pri tem so igrali važno vlogo tudi strategiški oziri. V tej dolini bi imeli Srbi operacijska oporišča, kakor Kruševac, Kraljevo in Čanak, a mogli bi držati to fronto tudi tedai, ako bi se zapadna vojska morala umakniti izza južne Moravč in žrtvovati Niš. Ali pred dohodom v dolino zapadne Morave so Srbi gotovo zgradili obrambne pozicije okolo samega Ruduška, ter dalje južno od gornjega Milanovca, in bržkone tudi pri Kra-gujevcu in v soteskah Moravske doline. Vzhodno od Morave se bo morala srbska ironta prilagoditi operacijam nemške in bolgarske vojske, od katerih poslednja je osvojila vzhodno obrambno linijo Nego-tii* - Zajtčar - Pirot in pred katero sc srbska vojska umika. Mej tem, ko je bilo v dolini Fii«4 ka možno razviti večje taktične enote in tako dobiti široko fronto, se bodo odslej po sili terenskih razmer vršili manji posamezni boji v gostih formacijah, in to ob železniški progi in cesti Zaječar - Paradn, po hriboviti cesti Knja-ževac - Sokobonja - Aleksinac, Knjaže-vac - Niš in po dolini Niša ve Pirot - Niš. Nejasna je situacija srbske vojske v severno-vzhodnem kotu Srbije. Ta more sicer res uspešno izrabljati ta gorati predel, ali po padu Zaje carja in vsled prodiranja nemške vojske proti jugovzhodu od Svilajnca, bo morala že sedaj izvajati hitro umikanje, ako se hoče izogniti obko-Ijenju. Nekaj čudnega se mora goditi v M a-k e d o n i j i. Avstrijska in nemška uradna poročila ne javljajo nič o tem bojišču, do-čim bolgarska poročajo o samih uspehih. Ako primerjamo vesti, ki prihajajo s tega bojišča, s srbskimi in francoskimi poročili, moremo konstatirati dejstva, da sta južno od Vranja dva bolgarska kavalerijska polk pretrgala železniško progo Solun -Niš, dalje južno, da je bila pri Stračinu, vz! dn > od" Kumanovega, nekoliko večja bitka, po kateri so se Srbi umaknili izza Kumanoveva in Skoplja, a zasleduje jih en bolgarski oddelek, ki ie prodrl preko Krive Palanke, dočini je drug oddelek napredoval preko Carevega sela, končno tudi iz Stipa proti Velešu ter se je v področju Velcša in Krivoloka zaplel v boj s srbskimi in francoskimi četami. O izidu te bitke, kakor tudi one s tretjo bolgarsko vojsko, ki je krenila preko Pcii-čevega in Strumice ter je na fronti Gradac - Rabrovo - Valandovo naletela na francoske čete, tudi poročila nasprotnikov niso v soglasju. No, iz vseh vesti je posneti pozitivno, da so francoske čete na Balkanu prišle v akcijo. O direktni pomoči entente Srbiji se ne more — razun omenjene akcije Francozov — nič novega poročati. Pripravlja da se neka ruska vojska preko morja, druga preko Romunske — za kar pa še ni dovoljenja — in govori sc tudi o močnih kontingentih angleške in francoske ekspedicije. No. ti so še na potu, in tako se dogaja na Balkanu isti proces, ki se je do danes dogodil na vseh bojiščiii. Tako opisuje ^Pokretov« poročevalec v sob* »ini številki vojno situacijo na Balkanu. Sodržavljani! Tre fin; der bih PODI fc K stjo, in da bo zmaga, ki se na vseh črtah nagiblje k našim zastavam, popolna, vas navdaja z veselim zaupanjem do jake, bogate bodočnosti. Vojak zunaj na fronti ne vprašuje in ne računa: bori se in zmaguje. In vi v zaledju ste poklicani, da ste istotako, kakor junaki na bojišču, vojaki boritelji za isti cili. Najmanjša posest v Vaših rokah, prihranki Vašega dela so orožje proti za-vratnemu, bogatemu sovražniku, ki mu je dovoz sveta odprt, istotako kakor puška in top. Đaite svoje imetje in denar državi, postavite ju v službo domovine, pre-kujie dohodke svojega mirnega delovanja v orožje za moški boj! Ne računajte s kramarsko malenkostno-stjo! Ves Vaš račun ne bo veljaven, ako zakrknjeni v malem obzorju daste manj, nego morete! Cim več prinese vojno posojilo, tem močneja bo vojska; čim boga-teje Vaše žrtve, tem popolneji bo polom sovražnika. Ali so to žrtve? Življenja niste izgubili, kakor mnog^ drugi v tuji deželi. Vi posojate in vrnjeno Vam bo z dobičkom. Država zbira Vaše dobrovoljne podpise, da splošnost — in to ste Vi — ščiti, jači. In Vi boste odškodovani za to. Sodržavljani! $e malo dni sprejemajo banke izjave za podpis. Tam dobite vsa obveščenja, ki jih zahtevate. Podpišete 100 K, ki se Vam povrnejo do 1. oktobra 1830. v polni nominalni vrednosti. Toda podpisna cena je določena le z 93% nominalne vrednosti, a od tega Vas banke odškodujejo se Potrebno je 4ore| v plačilo 93 K 10 v. da dobite terjatev do države za 100 K, ki bo trajala najdalje 15 let in za katerih 100 K bo država plačevala letnih Sl/2% obresti. Če takoj vplačate polno svoto, se Vam vplača tudi dne 1. januarja 1916 dospeli prvi četrtletni kupon, tako. da nabava tega pupilarnovarnega, davka prostega papirja velja po 100 K o-brestujoče se in vračljive nominalne vrednosti. Sodržavljani! Suhe številke naj Vam govore in Vas prepričajo! Država potrebuje Vašega denarja, ali varuje in hoče Vašo korist. Življenje in pomen zadobiva Vaše premoženje, Vaši vrednostni papirji, ki jih morete na najugodneji način, varujoč užitek obresti, da, z večanjem dohodka od obresti, zameniti za papirje vojnega posojila. Kajti tudi tu je poskrbela ■državna uprava ter dovolila olajšave; tako je n. pr. obrestna mera za posojila, najeta na Vaše papirje, določena le 5fc do 31. decembra 1917., da se trdno naloženi kapital osvobodi za namene brainbe domovine. Vsak bančni urad Vam daja pojasnila in Vam izračuna Vašo korist. Ne obotavljale se in podpišite 3. avstrijsko vojno posojilo! Dokazati ste toliko razumevanja in požrtvovalnosti med dolgim trajanjem vojne. Tudi to pot bo popolna zmaga naše iinancijelne moči in Vaše radodarne volje. Roka v roki gresta Vaš osebni dobiček in dobiček splošnosti — države. Daste sami sebi, če daste državi. česar treba. Ako ščitite, jačite njo, ščitite in jačite sami sebe! ič v tem letu vas vabi država k elni šopom oči. In zakaj gre v triju domovine, to veste vsi; kar je bori enega, ste pozdravljali z rado- Y Brat Šavnik ! jj Sedanja vojna odpira goste vrzeli tudi v vrstah slovenskega Sokolstva. Goste in take, ki jih ne bo lahko tako hitro izpolniti. Padlo je in žrtvovalo svoje življenje prvakov, odličnjakov našega Sokolstva. Padli so na bojišču — vršeč svojo najvišjo, najtežjo in najhujšo naravno dolžnost. In padlo jih je z odlikovanji na prsih ____! Ne moremo si kaj, da ne bi na^ glasali tega dejstva, ker podaja neizpodbiten dokaz, kako — da ne rabimo drugega izraza — krivične, neosnovane so bile izvestne domneve, ki so se pred to vojn« tako rade širile o našem Sokolstvu, d njega namenih in o — vzgoji v njegovih vrstah____! Naj tu navedemo dobesebno izjavo, ki nam jo je podal odličen častnik v razgovoru par mesecev po začetku te vojne: »Iz vrst Sokolstva nam je došel naravnost izvrsten materijal po telesni u-tfjenosti, vztrajnosti, okretnosti in po duhu, po smislu za red in disciplino, ki ga odlikuje. Ti mladeniči so bili že po par tednih resnični — vojaki in inštruktorji!« Da, po sedanji vojni se bo moralo, kakor marsikaj, tudi mnenje o našem Sokolstvu temeljito izprerneniti. Kakor imamo izgledov, da tudi pod vojaško suknjo more biti toplo slovensko srce.^ako je sedanja vojna dokazala, da sokolski embiemi niso antiteza državne zvestobe.....! Ne dalje! Ker bi sicer zašli na opolzlo m v sedanjih časih stokrat nevarno polje .,. Na mrtvaški oder brata Janka Savnika tam v daljni Slavoniji smo hoteli porositi sokolsko solzo: solzo ljubavi, spoštovanja in hvaležnosti za vso tisto neizmerno ljubav in zvestobo, ki jo je pokojni Janko kazal v svojih de janjili in zgledih, kazal do slovenskega Sokolstva! Dr, Janko Savnik je bil steber sokolsk^ organizacije na tržaškem ozemlju: v največji meri njegova zasluga je bila, da se je sokolska ideja začela tudi pri nas prav umevatl in izvrševati. In le pravemu u-mevanju se je zahvaliti, da se je ta ideja tako lepo razširila, kakor si ne bi bili upali nadejati se še pred malo leti: da je zajela vse sloje naroda, od intelektualca do delavca in kmeta v mestu in po deželi. Treba je biLo videti in poslušati d.ra Janka Savnika v svetovalstvih naše sokolske organizacije! Bil je poprej tajnik in podnačelnik, a zadnje leto tajnik tržaške sokolske župe. Videli je bilo treba, kako resno, vzvišeno unftva Savnik to, po čemer stremi. Pokojni Janko je bil pozitiven človek, da malo takih. Kar je govoril in nasvetoval, je bilo jedro! Beseda tehtana in premišljena. Naša sokolska organizacija ni imela pred Šavnikom takega svetovalca. In kako je bilo njegovo delo v telovadnici! Ne mislimo toliko na telovadca Savnika, kolikor na učitelja in vzgojevatelja z besedo — in lastnimi zgledi. Ni poznal ne miru, ne odmora, ne ozlovoljenosti. Preko vseh nizkih občutljivosti je videl pred seboj Ie veliki cilj. Strog proti sebi, je znal biti strog tudi proti drugim, proti njim, ki so bili potrebni resnične sokolske vzgoje. Ali njegova strogost ni ubijala, ali odganjala; marveč prikupljala in vabila. Vsaka njegova svarilna beseda je posvarjenca le bližala sokolski misli — umevanju sokolske ideie. Neumornega delavca in organizatorja se je pokazal pokojni naš brat posebno povodom sokolskih javnih prireditev v velikem slogu — zletov. Rana zora ga je že našla na telovadišču, kjer je vztrajal nepretrgoma do konca: neumorno delujoč, svetujoc, tekajoč, in ne izogibajoč se nobenemu delu. In vplivu njegove vneme se ni mogel odtezati nihče! A idealnemu Sokolu se je v Šavniku pridruževal vzoren, najblažji človek — vedno miren, resen in ljubezniv. Ker je bil strogo pozitiven človek, nisi čul iz njegovih ust nikdar prazne besede, kamoli puhle fraze! Tuje mu je bilo vsako demago-štvo, vsako Iovenje za popularnostjo. Nikdar ni pod krinko ljubeznivosti iskal — pristašev svoji osebi. Nikomur se ni vsiljivo bližal, nikogar s priliznjeno besedo vabil k sebi; ali, komur ga je približala prilika, ali kdor se je sam bližal njemu, ta je dobil v njem milega, dobrega, iskrenega prijatelja — brata in s tem izvrševa-telja sokolskega gesla — bratstva. V vseh svojih življenskih navadah in potrebah skromen do ekscesivnosti — radi česar so mnogi videli v njem nekakega čudaka — je po storjenem delu rad posedeval s svojimi brati pri čaši vina v prijateljskih razgovorih! Ne za prazno zabavo, ampak take prilike je vedno porabljal za nadaljevanje svojega vzgojevalnega dela. Vsakogar je rad videl v svoji družbi. Ni poznal nobene razlike stanu in poklica. S svojim resničnim demokratizmom je ia-sciniral vsakogar in si je ravno pri njih, ki jih je hotel vzgajati, pridobival brezpogojno zaupanje in največje spoštovanje. Oblike njegovega občevanja so bile take, da tudi svarilo ali ukaz iz njegovih ust ni užalil nikogar, marveč ga je še približal Janku Savniku. Da-si v svoji skromnosti ni nikdar sili! v ospredje, je stal vendar vedno — spredaj kot jasen vzor. Zato so njegove zasluge za propagiranje vzvišene sokolske ideje na našem ozemlju neizmerne, neprecenljive, — ideje, ki naj daja narodu poštenih, idealnih mož, kremenitih značajev — zvestih in koristnih sinov v najplemenitejem smislu te besede, ki naj resnično in nesebično služijo svoji domovini, kakor jej je bil brezpogojno vdan — on! In sedaj ga ni več. Težko prebolimo u-darec, ki nas je zadel. Glede Savnika ni le vulgarna fraza, ako pravimo, da bo to izgubo težko nadomestiti. V vihri bojev mu je ugasnilo življenje, vse posvečeno le dobremu, plemenitemu, bodočnosti naroda. Kamnitega spomenika mu ne postavi naše Sokolstvo. To store drugi, v to poklicani na primeren način. Ali postaviti mu moremo drug najčastneji in spominu nje- govemu najmileji — v svojih srcih z o-bljubo, da nam njegovi nauki in zgledi o-stanejo kažipot na našem sokolskem delu, da bo — Četudi je telesno umrl — živel dalje med nami s svojim spominom! Tudi telesno mrtvi Savnik naj nam ostane voditelj in vzgojevatelj! Ave, anirna candi-da! Sprejmi tja doli, kjer čakaš, da Te prepeljejo v sVeto domačo slovensko zemljo, iz naših žalujočih src pozdrav, ki Ti je bil vsikdar klic na pošteno narodno delo: Na zdar! M. C—č; «« MALI OGLASI:: □□ □□ □□ se ra&Biit\jo po 4 Btot. besedo. Mastno tiskano besede se ra&u-n^jo enkrat ved. — Najmanjla : pristojbina inaSa 40 stotink. : □ □ □□ □ □ Važno za preprodajalce! EsSff"^ na debelo v vsaki Količini: srajce, maje, apodnj« hlače, rokavice, žepne rutice, pipe, čistilo ta Čevlje in drugo blago. Jakob Levi, Via S, Jsicolo 19. 524 Motil frffVlff E0ba se odda 24) Po5teni gospo liClilirUlIU dični. UL Commerciale 9, III. nad. levo. 517 Ivan RHžmanUlt sala K 2-40—2 SJ, cipro K 2 40-2 80. crema maršala K 240. A in aro Istria K 2-40, pelikova« 240, tropinovec navade*- K 2'40, tropiaovec fini K 3, slivovi® K 3. brinjevec K 2'60. konjak K 3 liter, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah K 1-30. .">03 Cfthff meblirana ali prazna, tudi z vporabo kubi- jUlJU nje, se odda takoj. ul. Piccardi Štev. 2, I. nadstr. 717 I Umetni zobje z in brez ieUostl, zlate krone m obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk i TRST, ul. CdttriM it 13, II. n. i Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. BOMBI« vesti. Šolska prireditev na korist božićnici se bo vršila v nedeljo, 7. t. m., ob 4 popoldne v gledališki dvorani „Narodnega doma". — Spored bodo izvajali učenci in učenke CM. Šole. Nadejamo se, da naše občinstvo v velikem številu poseti to prireditev, ker bo poleg lepega užitka imel vsak zavest, da je podpiral človekoljubno stvar. — Odbor ženske podr. CMD. v Trstu. Razstava italijanske letalske bombe. V dvorani, ki jo je iz prijaznosti dal na razpolago g. Rihard Colledani, lastnik kinematografa „Ideal" v ulici Sv. Antona št. 1, Je razstavljena bomba, ki jo je v nedeljo, 24. oktobra t. 1. vrglo na naše mesto italijansko povodno letalo In ki k sreči ni eksplodirala. — Vstopnina znaša brez razlike 20 vin. za osebo, Cisti dobiček je namenjen v ko«-rist onim osebam, ki so bile ranjene po sovražni bombi, njihovim svojcem in po potrebi tudi svojcem onih nesrečnežev, ki so prišli povodom letalskega napada ob življenje. — Razstava je odprta od 9- dop. do 1 pop. in od 2 do 4 pop. Z južno-zapadnega bojišča smo prejeli od slovenskega topničaria to-le sliko o zadnjih silovitih bojih na avstrijsko-italijanski fronti: Danes je že menda 11. dan, odkar so začeli Italijani „prodirati41. Velikanska artilerijska priprava. Streljali so, kakor da so obsedeni, in krogljeso imm kar zrak odnašale __ d0 „besede" sploh nismo prišli. Tako je trajalo dva dni. Preko tritisoč strelov težkega kalibra je priletelo samo na naš griček, par sto metrov širok 1 Po 50 urah tega bobnanja so odnehali, pre ričani, da n več niti žive uši v naših postojankah, ter so spustili ogromne čete pešcev proti našim vrhom. Vrsta za vrsto se je približevala plazeč se po grmovju. 6-7 vrst jih je bilo gostih, kar se je dalo. - Vse mirno, dokler niso bili že na golih bregovih. Ali tedaji smo p r i č e 1 i m i. Vse naše baterije so ! streljale. Torej niso Italijani niti ene resno TRST, ttia Carinita poškodovali. Mi pa z drugačnim uspehom. Sp6Cfjfi|ist za kožne fn spolni aOLtZH * Vrsta za vrsto Italijanov je izginila. Vrsta J Saj ni bila več vrsta. Vse je bezale, kar je j moglo. To se je ponavljalo dan za dnem. i , Od onih oddelkov pa, ki so udrli v naše jarke, se ni vrnil niti eden, in težko da bi še kdo njih kedaj videl blaženo Italijo. Izgube morajo biti grozne. Seveda ni bilo tudi na naši strani brez izgub. Pred zaprekami, ki jih je branil en naš polk, je možno našteti preko 3000 trupel. Torej že samo italijanskih mrtvih več, nego je bilo braniteljev. Pred našimi zaprekami leže še povsod mrtvi, čeprav jih dan za dnem odnašajo naši in Italijani sam . Dosedaj niso prodrli (v pravem pomenu besede) niti en meter. — Potem dostavlja naš dopisnik še-gavo: Čuli ste gotovo že, da deluje obstreljevanje posebno na — želodec, tako, da je človek vedno lačen. To je eaini trajni utis ... na drugo se človek že privadi. Ta šaljiva pripomba je bila seveda lahko umljiv migljaj — ki smo ga sporočili svojcem dopisnikovim. ___ Podpisi na III. vojno posojilo. (XX. izkaz.) Lu-dovik Bitim in Blanka Blum-Gentilomo K loO.OOO (razen tega K 100.000 na ogrsko posojilo); Adolf Moser K 100.000; dediči Matije Premuda & C. (II. podpis) K 100.000; družine pl. Bubrik-Bolanachi-Zachariadis K 50.400; Hugon Stinnes K 25.00Ci (ravno toliko na ogrsko posojilo); Neimenovan K 20.000; Splošno stavbinsko podjetje (Impresa generale di costruzioni) K 15.000; Em. Luftsclutz K 2.000: Natala Bianchi K 10.000; Mavrici] Wolf K .10.000; Samuel Oblatil K 50.000; Marko in Viljelmma Ni-seteo K 6000; Wanda Z. K 5000; finančni svetnik Gvidon pl. Fischer K 5000; dr. Hugon Macchioro K 5000- Cili Diregger K 4000; Franc RastelH 3000; H Heine K 3000; Anton Dejak K 3000; Evgenij Jarčev K 3000; Silvij Macchioro K 3000; Josipina Decilia K 2500; Alojz Knoll (nadaljen podpis) 2300; Anton Chcro K 2000; odv. dr. Alfonz Gortnn 2000; Obrcsa K 100; Teofll Mordo (II. podpis) K 100; odv. dr. Edvard Ghersel K 1000; S. Reiss K 80.000; razni drugi podpisi v skupnem znesku K 814 300. Potres. Seismični instrumenti v c. kr. pomorskem observatoriju v Trstu so včeraj dopoldne zabeležili močan potres, Cigar središče se ceni oddaljeno kakih 9300 km. Začetek ob 8. uri 36 min. 23 sek.f največje gibanje tal 0*47 milimetra ob 9.17, konec proti poli 12 opoldne. Umrli so: Prijavljeni 31. m. m. na mestnem fizikatu: Ca ste i Lin i Letitia, 24 let, ul. sv Jakoba št 18 ; Turk Ana, 86 let, Vrdela štev. 835. — V mestni bolnišnici: Fegers, 58 let. Ljubic Anton, ftfi let. GRESNICE. Rcr.iza. — I rer.coski sp:s:4 X-vier de Mcnttpla — L.contina ie vpila v Maorica oči. ki so se večale zaiujenja. in je vzkliknila z živahnim izrazom plašne sramežljivosti: | — K: j veste, kaj mislite, da veste, go-1 spod? — Moj bog, dragica moja, tega vendar j ni težk<, u^eniti. V kakem ateljeju ste j ime*; opraviti s kakit i Dcn Juailom, mor-j da s ka .im gospodičem iz boljše rodbi-i ne. mi s kakim doslaženim veseljakom.} ki vas je zaslepil z lepimi besedami. obiiuLami in bogve s čim še. Morda z nado, da se poročite... in sedaj, ko ste, ža!. videla prepozno, da ie bila ta nada le prazen sen, pa morajo zato trpeti vaše lepe oči, ki ne morejo nič za to. O, to je stvar, «tara kot svet. draga moja, in vendar večno nova in neizpremenjena. Za vas, kakor za vse druge, velja pač geslo: Pozabi prošlo ljubezen ... nova ljubezen, nova radost. — Kaj mislite, gospod Maurice? — je vprašala Leoutina bolestno, a ne jezno. dasiravno so jo globoko užalile umetnikove šaljive besede. — Govorim, kar mislim, dragica moja. — Torej mislite, da imam ljubimca? — Tako lepa, kakor ste, ali bi bilo mogoče, da ne bi ga imela? Leontina ie razburjeno vstala. « — Gospod, — je rekla preprosto, a dostojanstveno. — No, no, draga moja! — je odgovoril Maurice, o katerem vemo. kako malo ie zaupal čednostim kot model sedevajočih žensk, — no, no. le ne kakih občutljivosti med nama! Bilo bi mučno! — Potemtakem ie r^s, da sedevate le proti svoji volji? — C), ko bi mogla živeti tako, kakor bi želela jaz! — Kaj bi storila? — Postala bi nuna, usmiljena sestra. — Kako žalostna mise!! V vaši starosti pa bi tako žrtvovala ^vojo bodočnost! — Ali je to morda žrtev, Če se človek posveča popolnoma dobrim delom? Ali je žrtev, če tolaži tiste, ki trpe? Kar se tiče mene, gospod, vam prisegam, da na svetu ne poznam lepšega in srečnejšega življenja. Maurice jo je zopet prijel za roko. Ta roka jc bila žgoče vroča. • Tupatam je nervozno zadrhtela. Prav gotovo je prijela ubogo dekle mrzlica; ni se dalo dvomiti. Maurice je začutil naenkrat, da je popolno prepričanje in absolutno spoštovanje zavzelo mesto nezaupanja in dvoma, ki sta ga doslej svarila pred dozdevno svetostjo in nedolžnostjo, ki jo je kazala Leontina. XII. Zaupanje. — Draga moja, — je izpregovoril nato Maurice nežno in resno, — vzbujate mi tako sočutje, da vam ne morem povedati. Trpite, to mora videti vsak, in če vam morem olajšati vašo bol, če vam morem pomagati, sem vam iz vsega srca rad na razpolago. Veliko bi dal, ko bi mogel popraviti bol, ki sem vam jo pravkar povzročil nehote. Za kar sem vas prosil prej iz radovednosti in takorekoč v svr-ho študij, za isto vas prosim sedaj iz sočutja. Odgovorite mi in hvaležen vam bom iz vsega srca. — Kaj želite vedeti, gospod Maurice? — je vprašala Leontina, ki so jo zelo ganile bratske in sočutne besede umetnikove. (Dalje.) Dr. H0RVATH ŠIBKOST fn KEaVOZNOST mm BOLEZNI v NOGAH in SKLBPIH. Sprejema od pcp. in 4-V zvečs etj ne€2ei|ati od 10 - 1. U ki TrsS, Plasza SL 1 kuhinjskih iu kiataraisih putreb-oaG'lS^hPgj&S Sdin od lasa in ple^nin, Škafov vrecit, 4«brov in kad, fodftekov, %>p&N rešet, s;t in bđxkcTrsinih kofiev, jerbas^r in petot ter mno^o predmetov! svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrtite bodi od porcelana, zemlje emaiia, kositaija rtii cinka MBMBM8I •'"" ' """ Mi dr Evgenij Morpurgo K 2000; dr. Avgust Gregorich K 2000; Josip Ozionl K 2000; Margarita Kunstc! K 2000; Jurij Duimović K 2000; Kristofor CossovcI (Rovini) K 2000; dr. Erncst Cristofolciti K 2000; Alojz Cristofoletti K 2000; G. B. Cochini K 2000; Hermina Valle K 1000; Viktor Altarass K 1000; Jera Heine K 1000; Alban Mordax K 1000; Amalija Rossi K 1000; Ljuba Kaltnekar K 1000; Jakob Taussig K S 000; Josipina Ogrizek K 1000; Anton Maffei " 1000- Angelj Janković K 1000; Rajmund Naglich K 1000- dr. Josip Satmig K 1000; Ema Bechtingcr K 600- J. Z. K 500; Henrik Courvoisier K 500: Rihard Junginger K 500; Ruger Pozzi K 500; Albert Drucker K 500; Emanuel Condorelli K 500; Peter G rezani K 500; Mihael Mizzan K 500; Evlalija Ca m bon K 500; Ida Cambon K 500; Valentin David ! K 500; Ida Prato K 500; Nini Taussig K Ka i t* :na Polti K 400; Aleksander Eskenasy K 3C0;-! ovldon Finazzer K 300; Peter Bobtg K -00, . eru.., | PODRUŽNICA JLIMlKHi v TRSTU sprejema podpisovanja toliko v uradih na Dunaju VII Zollergasse 2 kakor tudi v sedežu v Trstu, Piazza Nuova 2 za III. 51 T. avstrijsko oojno posojilo, ki po emisijskem kurzu 93.60%, z odbitkom J/3t% t. j. po 93.10 /ft prinaša 6V4o/0 letno, ter skrbi za povračilo najkasneje do 1. oktobra 1930. Podružnica gre na roko glede plačevanja in daje na željo vsako tozadevno pojasnilo. gpasaaS^ilMM"®™«®^^ —........................ Ižlvsostensko baife podružnica v Trstu s I via S It sprejema 11, K 3 i o ii I i K 1:375 K 91:725 Podpisana cena K 9360, odštevši povračilo K —*50 Raz u rt tega povrnemo podpisovalcu v slučaju polnega vplačila takoj trimesečni kupon, ki zapade 1. januarja 1916 tako znaša kupna cena za nominalnih K 100 le prištevši 5 l/t°/0 obresti od kosa od 1. oktobra 1915 dalje. Pojasnila se dajejo drage volje Via Nuova 20. Uradna ura '1 predp^ltfna, 3—6 popoldne« mmmnmmnmmummsm^m^mnmamn iimi K 93:10 S i i i i